V sredo in saboto izhaja in velja: za celo leto . . 5 for. — kr. *a pol leta . . 2 „ 70 „ sa cetert leta . 1 „ 40 „ Po pošti: za celo leto . . 6 for. 30 kr. za pol leta . . ‘i „ 20 „ za četert leta . 1 „ 70 „ SLOVENEC „ Živi, živi duh slovenski, hodi živ na veke!“ Nar. pesem. St. 41. V Celovcu v saboto 3. junija 1865. Oznanila Za navadno dvestopno versto se plačuje : 5 kr. ktera se enkrat 8 kr. ktera se dvakrat, 10 kr. ktera se trikrat natiskuje; več. pismenke plačujejo po prostorne Za vsak list mora biti kolek (štempelj) za 30 kr. Rokopisi se ne vraČ£y'o. Tečaj L Ideja avstrijanske deržave. v. Od leta 1848 se je veliko imenitnih reci v Avstriji godilo. Pa najimenitnejša med vsemi je oklic diplome od 20. oktobra 1860. Palacky pravi, da je oktober- ska diploma najpervo in najvažnejše djanje za tako imenovano pragmatiško sankcijo 1. 1713—24. Imenit¬ nost te diplome pa leži veliko več v njenem duhu in v njenih pravilih, ktere oznanuje, kakor v njeni obliki, to je v besedah in paragrafih, s kterimi se oznanuje. Pravi in najimenitnejši duh te diplome je ta, da se je naš presvitli cesar z vso njegovo preslavno hišo do- brovoljno in slovesno odpovedal pravice, celo svojo deržavo vladati absolutično, in je torej absolutizem v Avstriji na vekomaj nemogocnega storil. Iz duha ime¬ novane diplome sledite dve pravili: 1. Oblast, postave dajati, deli se med cesarjem in ljudstvom, in 2. ta postavodajavna oblast naj se tako izpeljuje, da se na eni strani edinost in celota avstri¬ janske deržave ohrani, na drugi naj se pa gleda in ozir jemlje na različne namere, na zgodovinske spo- mie in narodne potrebe vseh narodov. To je duh in jedro oktoberske diplome. Njene besede pa, v kterih je pisana, nosijo na sebi zhamnje, da se je prenaglo spisala in premalo opilila. To kaže in priča drugi odstavek paragrafa tretjega, v nterem si cesar prideržuje pravico, presodbi deržavnega zbora izročevati tudi te reči, ktere ne spadajo samo v presojo vesoljnega deržavnega zbora. Te besede niso prav jasne, — vendar pa je to gotovo in jasno, da naš presvitli cesar, ki očitno pravi, da hoče zanaprej gle¬ dati, kolikor le koli edinost in celota deržave pripušča, na zgodovinske pravice raznih narodov, ni imel in tudi imeti ni mogel misli in volje, tisto eentralizačno in ni- veliravno smisel in namero nekdajne združene dvorske kancelarije tudi zanaprej še pri življenju obderžati, temveč volje je bil, za vselej jej konec storiti. Po tem takem, ker besede niso dosti jasne, ni se čuditi, da vse tri stranke, ktere se zdaj v Avstriji nahajajo, te besede vsaka drugače razlagajo, zraven pa vsaka pravi in terdi, da ima prav. Centralistična stranka stoji za februarski patent in terdi, da ta patent prav izpeljuje oktobersko diplomo; — dualistična stranka, ki hoče deržavo raztergati na dva kosa, opira se tudi na to diplomo in pravi, da postavodajavna oblast gre deželnemu zboru ogerskemu in ožemu deržavnemu zboru, — federalistična stranka pa tudi misli in terdi, da le ona imenovano diplomo v pravem ‘n pervotnem namenu presvitlega cesarja zastopi in izpeljuje. Različnih misli zastran diplome so bili tudi der- žavniki, kterim je bila izpeljava njena izročena. Golu- bovski je narobe zastopil duh oktoberske diplome, — priča temu so njegovi starokopitni deželni statuti, ktere je na podlagi oktoberske diplome na svitlo dal. Po¬ klican je bil za njim Šmerling, naj izpelje diplomo. Pa tudi on je ni prav zastopil ali vsaj ni dobro pre¬ udaril njenega duha. Cesar se je namreč za vselej odrekel pravice, enostransko dajati postave, timveč vselej sklicevati in poslušati ljudske poslance. Ali bR„x ne bilo po tem tudi naravno bilo, da cesar skliče po¬ slance in ž njimi napravi svojim narodom postavo vseh postav, to je konstitucijo ali ustavo. Tako se je pa proti duhu februarski patent oklical in od vlade oktrojiral. Vem, da se je to zgodilo zavoljo tega, da se prepiranju in nemiru v okom pride, ki pri takih posvetovanjih vselej navstane. Ali je pa to srečno šlo izpod rok? Kar se je štiri leta sem godilo, priča nam glasno in neopovergljivo. Da bi se ta politično — logični pregrešek popravil, naredil se je §. 14 febru¬ arskega patenta, kteri pravi, da se more ta februarski patent prenarediti. Minister Šmerling pa le, zdi se nam, tirja, naj se avstrijanski narodi nepogojno podveržejo temu patentu. Ta patent se pa tudi ne zlaga z diplomo v mno¬ gih rečeh. Diplom v III. odstavku pravi: Vsa druga postavodajavna opravila, ktera niso bila omenjena, bojo še reševala v deželnih zborih. Februarski patent je pa te besede zasukal in pravi: Vse, kar ni očitno de¬ želnim zborom prideržano in izročeno, spada v posta- vodajavno moč vesoljnega ali ožega zbora. In kar se je v dozdajnih sejali deržavnega zbora posvetovalo in sklepalo, kaže nam, kam centralisti merijo. Skusili so vse naučne zadeve, vse sodnij ske naprave za celo der¬ žavo centralizirati in osnovati po enem kopitu. Ministri tega sicer niso pripustili, pa ne iz političnih pravil, timveč ker za to ni še prišel pravi čas. Tako tudi odločuje in sklepa deržavni zbor o finačinih zadevah, ktere spadajo po diplomi v oblast deželnih zborov. Bati se je, da, če tako naprej pojde, bode deržavni zbor vso oblast na - se potegnil in deželni zbori bojo se pogovarjali le o bolnišnicah, o vkvartir ovanju in predpregah in drugih takih malenkostih. Zatorej kličemo miSlavjani: Non possumus — ne moremo — in ne potegnemo s centralistično stranko, ker gre nam za glavo in nočemo pogrniti narodne smerti. — Deržavni zbor. Omenili smo zadnjič, da se zbornica kaj pridno in natanko posvetuje o vladnem predlogu, naj bi ne bil fevdni Aški okraj na Češkem nič več davka prost. Meri pa ta okraj poldrugo štirjaško miljo v in šteje kacih 20.000 prebivalcev. Odkar spada k Ceškej, in to že od 1. 1831, ne plačuje nič davka. Ker je dan današnji nezaslišano, da se še kje kak tako srečen kraj nahaja, da bi ne bil davku podveržen, — potrebe pa so neizrečeno velike in vsi drugi z davki vsake baže preobloženi — ni čuda, da je tudi vlada predlo¬ žila, naj se Aškemu ta privilegija vzame in naj bode davku podverženo; to bi vsako leto z vsemi dokla¬ dami vred znašalo okoli 50.000 gld. neposrednjega — 162 — in ravno toliko posrednjega davka. To pa, če ravno ni veliko, zdajaio bi vendar nekaj! Dotični odbor pa je nasvetoval, naj se neposrednji davki začno se le 1. 1874, posrednji pa koj prihodnje leto pobirati. Zbor¬ nica pa je odobrila predlog barona Pratobevera, ki 1 'e nasvetoval, naj se neposrednji davki Aškim fevdni- :om 1. januarja 1. 1866 nalože, ravno tako tudi vsi drugi davki; nekdajni podložniki pa plačujejo do 1. 1873 le polovico neposrednjega davka. — Minister je tudi odgovoril na vprašanje, kako je s pašniki na Bulgar- skern, na ktere so dozdaj sedmograški ovčarji drobnico gonili, zdaj pa je več ne smejo. Minister pravi, da je bila zastran paše pogodba s turško vlado, ki jo je pa zdaj zavolj tega razderla, ker je toliko tisoč Cer- kesov tje naselila. Ponoviti pa se zamore le tedaj spet, ko nastopijo bolje okoliščine.— Finančini minister bi neki spet rad nič manj in nič več kot 40 milijonov kje na posodo dobil. Res, da bo letos spet veliko davka na dolgu ostalo in da tudi drugod ne bo toliko dohodnine, kakor se je pa s konca pričakovalo; ali { >ravi deficit znaša le 8 milijonov, torej bi se moralo e toliko na posodo vzeti, pa nič več — če se hoče kdaj na suho priti. Avstrijansko cesarstvo. Dežele niže-avstrijanske. JVa Dunaju 28. maja. M. — Ker je na tukaj¬ šnjem vseučilišču mnogo slovenskih dijakov, kterih starši doma na slovenskej zemlji prebivajo, in kteri bi gotovo tudi radi zvedeli, kako in kaj se godi na našem staro¬ davnem vseučilišču, mislim, da mi ne bodo našinci za zlo vzeli, ako svojemu zadnjemu pismu še to dostavim, da se je „venerabile consistorium 11 o volitvah v dijaški odbor nekoliko vdal in da je obrok do 17. maja podalj¬ šal. In res, volilo je še precej dijakov, pri pravnikih in in medicinarjih blizo 100, se ve da večidel iz tistih razredov, v kterih izpite ali skušnje delajo; od filozofov ali modroslovcev pa ni bilo sluha ni duha pri volitvi. Pa kakšne so bile te volitve! Marsiktero ime, kakor Cezar, Napoleon, Pij IX. itd., se je našlo na listih za volitev odbora, v kterega so dijaki s 6 in 8 glasi med 1000 izvoljeni bili! Mnogo se je pa volitve popolnoma odreklo. Dekani posebnih fakultet pa so to vseuči- liščni konzistoriji naznanili. Vse pa je zdaj radovedno, kako se bodo te čudne homatije na našem vseučilišču končale. Tudi akademiško pevsko društvo je tej sve¬ čanosti svojo podporo odreklo, ako se ne skliče „občni dijaški zbor,“ kteri naj bi v teh rečeh veljavno pravdo dognal. Ali ga pa bo konzistorija z ministerstvom vred tudi dovolila, to pa je drugo vprašanje. — H koncu še nekaj o slovanskih rečeh. Poslednjo nedeljo 21. maja se je v Jožefovem predmestnem gledišču češka igra „Praški flamander“ predstavljala, in sicer z občno pohvalo in pri jako polnej hiši. —• Prihodnji torek se bo tukajšnja slovanska „beseda“ (čitalnica) slovesno odperla. (1. pervosednik, grof C e r n i n, bode imel vvodni češki govor. Toda o tem prihodnjič kaj več. — Dežele notrajno-avstrijanske. I* Celovca. (Lepo djanje). Kerška škofija je uboga škofija in ne š l eje veliko duhovnikov, ki bi na svoje stare dni gledali brez skerbi. Kaj je 300 gld. k večemu 400 gld. penzije za starega, bolehnega človeka, — fare pa dajejo tako pičle dohodke, da si malokteri duhovnik more kaj prihraniti na svoje stare dni. Pa vendar je še darežljivih duhovnikov, ki od svojega gotovo ne velikega premoženja dajejo za bogoljubne naprave. Tako moremo naznaniti blago delo, ktero je storil te dni visokoč. g. Lesjak Janez, fajmošter v št. Jurju na Stermcu. Na tej fari, ktero že več ko 30 let oskerbljuje, sije prihranil nekaj denarja in zdaj deli dobrote na vse strani. 500 gld. je poslal za Marijanišče, 50 gld. za družbo sv. Modesta in 50 gld. za družbo sv. Mohora. Taka žlahtna dela pojdejo za našim gospod Janezom v večnost; — ti Janez, nisi bil samo z besedami slovenski rodoljub, izkazal si se tudi v djanju pravega domorodca. Slava ti in Bog te še živi veliko let! la spodnje južne doline (Unterjaunthal). A. — (Nekaj o slovenščini). Tudi po naši dolini se oživlja in že živi pravi slovenski duh in z veseljem imenujemo ta kraj slovensko polje. „ Poglejmo pervo faro od štajerske meje, z imenom „Cerneče,“ in videli bomo, kako vneti so tukaj kmetje za napredovanje, ktero nam je v sedajnem času po¬ sebno potrebno. Tukaj so morali veliko in veliko let čez Dravo uro hoda v šolo hoditi preborni otročiči, kteri so se hotli najpotrebnejših reči naučiti. Ali časi so se spremenili. Dobili so zdaj moža, kteri bo zraven cerkvene službe tudi otroke podučeval. Popravili mu bojo tudi v kratkem šolsko sobo. To je lepo! — 30. aprila volili smo cerkvene ključarje (Kirchenkammerer). Izvoljeni so bili enoglasno trije verli za slovenski pravi duh vneti možje. Slava vsem, posebno pa g. faj- moštru Tomažu Hanžič-u in g. Janezu, po domače Lušinu, grajščaku na vasi. Stopimo od Černeč na desnem bregu mogočne Drave nekoliko korakov naprej in kmalo bomo imeli pred očmi razširjeno faro „Libeliče“ (Leifling). Tukaj živi pravi slovenski duh. V cerkvi in šoli je vse le po slovensko. Napisi po pokopališčih so večidel do¬ mači. Prepevajo se v cerkvi samo slovenske pesmi in tudi ljuba mladina se izurja in poje t že mične in lepe slovenske pesmi. Postavili so tukaj lepo šolsko hišo in popravili lani veliki oltar. Pa kdo je vse to sprožil in napravil? G. fajmošter Viktor P uh er so se trudili, da se je popravila cerkev in zidala šolska hiša. Tudi delajo prav lepo na slovenskem polju, da¬ rujejo ali posojajo, kjer in kar morejo, mladini in dru¬ gim kake lepe slovenske bukvice. Pa vse to tudi podpira in pomaga naš mladi slovenski rodoljub in učitelj,g. Janez Valentinič. G. fajmošter in g. Valen¬ tinih prebirata marljivo slovenske časopise in potem jih posojata in priporočata svojej soseščini. G, faj¬ mošter so kaj lepo nagovarjali pri velikonočnem spra¬ ševanju kmečke gospodarje, naj si naročijo slov. časo¬ pise in so jim tudi v zgled stavili nektere kmete, ki že več let „Novice“ prebirajo. Tudi se je slišalo, da se mislijo nekteri iskreni Slovenci združiti, si več slo¬ venskih časopisov in bukvic naročiti in jih skupej prebirati. Bog daj, da bi se to res zgodilo! Bog živi za vse dobro vnetega g. fajmoštra in tudi vse Libeličane! — I* Ljubljane. K. (Slo venščina. Kamnosek Toman. Žalostnice.) (Konec.) Proti koncu svojega govora nas je pa pohvalil. Pripovedoval je namreč, da je bil tudi v delavšnici tukajšnjega kamnoseka gosp. Petra Tomana na dunajski cesti, daje ondi mojster- ska dela izdelana iz marmorja videl, in je posebno hva¬ lil imenovanega gospoda, razjasnovaje nam, da je on teoretično in djansko izučen, da se deleč na okrog ta¬ ko izurjen kamnosek ne nahaja. Rabi pa on černi, rujavi in rudeči domači marmor, pa tudi belega karar- skega. Mojstra hvalijo njegova dela sama, ktera so —163 — umetno, lično, terdno in po nizki ceni izdelana. Ravno sedaj stoji v njegovi delavšnici spominek v podobi 4 voglate piramide, namenjen na vert Turnograški blizo Kranja. Spominek je iz rujavega kranjskega marmor¬ ja, ki se pri Nabrežini nahaja, je 9 čevljev visok, ter ima na eni strani sledeči napis: „Zmirej krasna je na¬ rava". Jozipina Turnogradska ; potem nižej : „ Jedini hčerki in sestrici preljubi Jozipini v spominj". — Še bi bili kaj več zvedeli, kaj nam je posebno potreba, toda ura je hitela, prijatel nas je moral zapustiti in je vzel zopet slovo. — Domorodci, odpravimo, kar je graje vrednega in napredujmo vsaki dan, da ne zaostanemo. — Pri nas je umeri 14. t. m. obče spoštovani novčini komisar Jože Pfeifer. Vzrok nje¬ gove smerti nam ni znan; mogoče da je k temu pripo¬ moglo tudi to, ker je bil njegov sin pred novim letom iz šol izključen; učenec namreč se je prederznil zarad posvarjenih izdelkov šolskih nalog pristaviti opombo, da hoče le v pomenu dotičnega gospoda učenika pi¬ sati in se ogibati vseh druzih izrazov, ki so mu sicer se privauili. Reklo se je, da se s tem učenec učeni¬ kom upira in izstopiti je moral iz šole, ako ravno so njegovi sodijaci v posebni vlogi zanj pri c. kr. dežel¬ ni vladi prosili. Nadalje je bil ravno po izkljuobi omen¬ jeni dijak in še nek drug obdolžen, da je nekemu uče¬ niku (Nasslnu) okna pobil. Že bolehni oče moral je zarad nedolžnosti svojega sina pred sodbo pričati. Mo¬ goče je tedaj, da so te dogodbe tudi k prezgoduji smerti mnogo spoštovanega moža pripomogle. Bodi si pa, kakor hoče, mi njegovo zgubo obžalujemo in mu večni pokoj voščimo! —- Ker že o dijacih govorimo, moramo še druge žalostne novice opomniti. Iz tukajšnje gimnazije namreč je bilo zadnji čas zopet 10 dijakov iz raznih viših giinnazijalnih razredov pahnjenih iu si¬ cer zato, ker so se zoper šolske postave pregrešili. To je res kaj žalostno, opomnimo pa le, da se za nek- dajnega slavnega vodja, g. N e čase k a, kaj tacega nikdar ni pripetilo. Več o temne govorimo! Dežele trojedine kraljevine. * Iz Zagreba. (Deželni zbor in g, Mažu- ranič). Te dni skačejo po našem mestu razne in ime¬ nitne novice. Govori se, da naš deželni zbor gotovo 17. julija začne zborovati, da bode sklican po ustav¬ nem potu, ne pa po oktrojiranem volitnem redu banske konferencije, in pod ustavnim predsednikom (banom ali našim kardinalom), tudi poslanci iz vojaške meje pridejo. Za te vse prevelike ustavne dobrote imamo se zahvaliti presvitlemu cesarju samemu, ki je zavergel vse oktrojirke in tako nastopil pravo in edino pot, ki pelje k obravnavi naših zamotanih zadev. Vse to je presvitl. cesarju neki nasvetoval stari naš domo¬ ljub in zvesti sin ustavne domovine g. Ožegovič. Pripo¬ veduje se celo, da dvorni kaneelar Maž uranič od¬ stopi in njegovo mesto prevzame imenovani g. Ožego¬ vič. Zakaj da pade Mažuranič, razklada se mnogotero. Nekteri pravijo, da odstopi zavoljo tega, ker nima v trojedini kraljevini zase nobene stranke. Drugi spet mislijo, da je zdajni kaneelar včasih preostro na noge stopil, posebno proti uradnikom varaždinske stolice, ki so bili iz svoje službe spuščeni pa ravno te dni od presv. cesarja pomilovani in spet postavljeni na stara mesta. Tudi tista postava, po kterej so dobili nadžu- pani vso oblast nad županijske uradnike v svoje roke, razkačila je zelo. Najbolj pa je razžalilo ves narod, ki od konca do kraja ustavno misli in dela, to, kar seje godilo proti „Pozor-ju" edinemu neodvisnemu listu, kteri se je zaterl in se oživiti ne sme več. Ka¬ kor vidite, pripravljajo se pri nas imenitne pretnembe in kolo se suče na bolje. Slava presvitlemu cesarju in baronu Ožegoviču! Ptuje dežele. Čeraiogorska. (Zakaj knez ne pojde v Beligrad). Knez Nikola dal je serbskemu knezu Mihajlu besedo, da pojde k petdeseti obletnici v Beli¬ grad. Bil je že tudi na cesti, pa ostal je na Dunaju in ne misli deržati svoje dane besede. Zakaj da tako? — Romanski knez Kusa pa menda pride v Beligrad in tako bi se bili snidli vsi trije vladarji podunajskih kne¬ ževin. Tu bi se moglo kaj snovati proti turški vladi in za uboge kerščanske Slavjane, ki že 500 let zdi¬ hujejo pod turškim jarmom. Tako bi mogle homatije navstati, kar pa menda avstrijanski in ruski vladi ne dopada. Zatorej ste že serbskemu knezu odsvetovali, naj ne napravlja te svetkovine, — on ju pa ni poslušal. Zdaj ste pa napeli vse strune, da černogorskega kneza odvernete od njegove misli. Po tem je jasno, zakaj so tega knežiča tako slavili na Dunaju. Sam ruski poslanec grof Stackelberg ga je obiskal in mu spo¬ ročil, naj ne gre tje; — v Schonbrunu bil je slavno sprejet kot pravi vladar; poklican je bil tudi k cesar¬ ski mizi, sprejel veliki križ železne krone in obljubilo se mu je, da bode dobival od Avstrije na leto 30.000 gld. podpore, da, celo neka kupčijska zveza se je med Avstrijo jn Oernogoro naredila. Vse prav in hvale^ vredno! Oe se pa vse to dela le za dinastične interese, za ubogi narod slavjanski se pa nič ne mara: ne bode iz vsega tega nič kaj dobrega sadu. Ako vsa znamnja ne lažo, snujejo in pripravljajo se na Turškem imenitne reči; znani ,, bolni" mož čedalje b olj boleha in ne bode dolgo več tako pri močeh, da bi pod svojim hudim jarmom deržal junaške in krepke Slavjane. Prej ali slej razpade Turško na več kosov, vstalo bode več kerščanskih federastično zvezanih slavjanskih dežel in vladarji romanski, serbski in černogorski bi mogli pri teh važnih dogodbah igrati najperve naloge ali role. Če pa le na svoje dinastične interese gledajo, svojo srečo od narodne sreče ločijo, in ubogo ljudstvo pod stari težki jarm tlačijo, — gotovo izbujeni narod tega ob svojem času ne bo pozabil. Zatorej po naših mi¬ slih ni prav in modro, da knez Nikola ni šel v Beligrad. Pruska. Deržavni zbor je tudi kupčijsko pogod¬ bo odobril, vendar pa ne tako v eni sapi, kakor du¬ najski. — V vojvodinah se ljudstvo ne kaže Prusom kaj posebno prijazno. Kralj gre v sredi t. m. v Ki j el, da ogleda tamošnje prusko brodovje. Sardinska. Govori se, da bode vlada konkordat s papežem sklenila, ker so neki res tudi sv. Ope terd- ne volje, sprijazniti se s sardinskim kraljem./ Francoska. Napoleon pride te dni zopet v Pjiriz. „Rudeči“ princ Plon-Plon pa jo je že pobasal v Svaj- co, kjer misli nekaj časa prebivati, potem pa iti ali na Italijansko, ali pa celo v Ameriko. Kaže se tedaj, da je razpor velik in resničen. Nikomur tudi ne bo dosti žal po njem, ki je samo znal dobro kričati, pa še to le bolj tje v en dan! Ostro Napoleonovo pismo je tedaj veliko pomoglo. —• Zastran Amerike se pa še nič prav ne ve, kaj bo cesar sklenil. Amerika. Vjeti jugovski pervosednik Davis je z drugimi zarotniki vred pred sodbo. Tu se bo pokazalo, ali je umora kriv, ali ne. Ne obeta se mtt pa nič prida; vendar se nadjamo, da ga bodo sodniki svobodne vlade pravično sodili, in se kar nič nad njiip —164 — maščevali. — Johnson misli zdaj veliko amnestijo oklicati. Angleška in francoska vlada se ste tudi že pred njim zbale in ne dajete več jugovskim ladijam potuhe in zavetja. — JTIeliiko. Novo cesarstvo je v veliki nevarnosti. Sledi boj za bojem med cesarskimi in republikanskimi vojaki, in poslednje dni se le čuje, da le-ti vedno bolj zmagujejo, cesarski pa da prihajajo v vedno veče stiske. Ju ar e z iz severnih deržav dobiva zmirej več vojakov, ki jo tje kot „naselniki z orožjem 11 na svojo roko ma¬ hajo — na vojsko pa proti tujcem! Sliši se že tudi, da misli Maks slovo dati mehikanskemu cesarstvu, ker iz severne Amerike vse nevarnosti čež-nj lete, upanja je pa malo, da bi ktera koli pomoč še kaj zdala, ker tudi Napoleon si bo dvakrat premislil, preden se v boj z republikansko vlado spusti, ker tudi Francozi ne majajo za cesarstvo. Hudi dnevi! Razne novice. * Prevzvišeni kardinal Scitowsky vpletel j e v venec svojih bogoljubnih del spet nov drag kamen: daroval je 2C0.000 gld. za nadškofijsko gimnazijo v Ternovem (Tjrnav) na Ogerskem. Slava mu! * Zadnji poljski poveljnik Berzoska je bil 28. maja t, 1. s svojim služabnikom vred v Sokolovem obešen. — Te dni je bila slovaška deputacija na Dunaju pri cesarju s prošnjo, naj bi se jim zastran davkov kaj polajšalo. Obljubilo se jim je. — Jz Za¬ dra se piše, da se bo tam po nasvetu nekega dunaj¬ skega obertnika ustanovilo akcijno društvo, ki bode za to skerbelo, da se pavola ali drevesna volna prideluje in kolikor mogoče, tudi razširja. Zdajne poskušnje so se neki dobro obnesle. — Novo mesto na Kranj¬ skem, po nemško: Rudolfswerth, bode petstoletnico svojega obstanka 18. do 21. avgusta (namestu 7. aprila) slavilo. Prav! Vganiti pa vendar ne moremo, čemu nekteri v čisto slovenskem kraju nemško ime tako strastno priljubujejo. Slovenski kmet nikdar si ne bo dolzega nemškega imena zapomnil in ga tudi prav izgovarjal. — V mestu Sarajevu na Bosenskem so si tamošnji katoličani že vse priskerbeli, da v krat¬ kem napravijo katoliško šolo. Sultan jim je daroval 12,000 prijastrov, avstrijanska vlada 250 gld., franco¬ ska 200 frankov in ravno toliko tudi italijanska. Pa tudi drugi so veliko darovali. Bog daj srečo, da po tej šoli zasveti kmalo rumeno solnčice boljše prihod¬ nosti! — 20. maja so imeli v Novih dvorih na Her- vaškem obletnico poneumerlem banu Josipu Jelačiču. Spominek njegov, ki bo kinčal Zagreb, bode že neki to jesen gotov. — Glavnica „S1 o vaške matice 11 je že v pervem letu narastla na 100.000 gld. Kmalo dobi tudi svoj posebni dom. Prav lepo napreduje tudi v književnem oziru. — Ves imetek „matice ilirske 11 v Zagrebu je znašal konec 1864. 1. 24.308 gld. 78 kr. — Jugo- slovenska akademija je imela konec 1. 1864 glavnico 173.926 gld. in jugoslovensko vseučilišče 11.516 gld. Da bi se pač kmalo oživele! — Na Dunaju zdaj neki 2500 moških službe išče. — Nek zidar s k mojster svetuje Dunajčanom, naj si napravijo po njegovem nasvetu veličansko mertvaško hišo s 100 nadstropji ali podi, v ktero bi lahko djali še več ko 5 milijonov mertvih. Veljala bi pa 30 milijonov in bi se potem tudi splačala, če bi bilo na leto 10.000 pogrebov in bi se od vsacega vsaj 100 gld. plačalo. Ta mož zna računati! — Nek mož je svoji ženi tako klofuto dal, da se je ob steno zadela, tako da je pri tej priči iz zadelane omarice nekaj cekinov na tla zacvenkalo. Hitro je bil prepir pozabljen! — V Mehiki tirja zdravnik, če 1 mesec bolnika ozdravlja, 6000 gld., za pomoč pri porodu pa 400 gld! Gosjpdarstvene. (Duhovniki p o m ag a j t e tu¬ di kmetijstvu!) Imamo sicer že davno davno kmetijske družbe, ki. se trudijo za napredek materijalnega stanja. Tudi listi, ki jih izdajajo v povzdigo kmetijstva in obertništva, pomogli so že gospodarjem veliko veliko na bolje. Tudi kmetijske podružnice so dober pripo¬ moček , ali niso zadosti in ne morejo vsemu kaj. V vsaki fari naše domovine naj bo ena podruž¬ nica! Onda se še le zanioremo nadjati, da se bode kmetijstvo zboljšalo. — Ce pa pravimo, naj se v vsa¬ ki fari ustanovi kmetijska podružnica, ne mislimo s tem, da bi vsi farmani (farani) tudi biti morali udje kmet. podružnice, kar, žalibože! tudi ni mogoče: dosti je, če bodo po svojem pervosedniku v zvezi s kmetij¬ sko družbo. — Namen kmetijskih podružnic v obče pervi je in glavni: da se uče kmetovavci eden od dru- zega kmetovati (gospodariti). Ta namen naj bo tudi farnim podružnicam. V vsaki fari naj se ljudstvo v kmetijstvu podučuje. Kdo pa je v fari sposobniši za to podučevanje, kakor duhovnik ? Ljudskim šolam, kakoršne so zdaj, je glavni namen, učiti mladino ker- ščanskega nauka, potem brati, pisati in računati (raj- tati); za podučevanje v kmetijstvu pa še ni pravega časa in so deca tudi premlada. Ni tedaj čuda, da kme¬ tijstvo dozdaj neposredno od ljudskih šol nobene ko¬ risti ni imelo. Res, da se sadjoreja po več šolah ne zanemarja, ali s kmetijstvom se šole še ne pečajo. Saj pa tudi ni pričakovati zaželenega sadu od podučevanja V kmetijstvu v takej starosti, v kterej učenci še misliti ne znajo. Kmetijska znanost sezamore še le v ponav- ljavnicah z uspehom učiti. Cesarske in škofijske postave velevajo, naj se v vsaki fari ob nedeljah in zapovedanih praznikih mla¬ dina v kerščanskem nauku podučuje. Vsako leto se v ta namen popisuje v vsaki fari mladina za ta poduk in se mora potem naznanjati višim oblastim, kako kaj napreduje. Vpeljane pa so ali se vpeljujejo ponavljav- nice, in prav je tako, ker je jasno kot solnce, da brez ponavljavnic ljudske šole sploh malo ali nič ne kori¬ stijo. Kdor to bolje preudarja, ne potrebuje še poseb¬ nih dokazov. Ponavljavnice ostanejo tedaj za nedelje .in praznike. Res je, da ima duhovnik o teh dnevih največ opraviti; ali je spet res, daje o Gospodovih dnevih perva in glavna dolžnost duhovnikov: ljudstvo podučevati. (Dalje prih.) Duhovske zadeve. Kerška škofija: Umeri je č. g. Bohm Jož. komendator nemškega reda in fajmošter v Pulstu. Loterija. Gradec: 62. 66. 28. 10. 38. Danajska borsa 3. junija 1865. Bankine akcije ........ 800. Kreditne „ . 183.40 London .... ..... 108.80 Novi zlati ......... 5.19 Srebro ......... 106.75 IzdateJj in odgovorni vrednik: J. E. Božič. — Natisnil Ferd. žl. Kleinmayr pod odgovornim vodstvom A. Kofler-ja.