poštnina plačana r g«(«Tini. Posamezna številka Din 1 . gTEy. :J4. V LJUBLJANI, sobota, dne 13. februarja 1926. LETO IH. Lsthaja vaak dan opoldne, izvzemaj nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20*—, inozemstvo Din 80*—. Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO IR UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. IS. TELEFON ŠTEV. 552. Rokopisi s« n® vračajo. — Oglasi po tarilu. Pismenisa vprašanjem naj s® priloži znamk?, za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 18.388. Dolžnost iiiteligsRce. Proračunska razprava, potek zadnje vladne krize, nerešene zahteve Slovenije, vse to jasno dokazuje, da ne bodo Slovenci prišli preje do svojih pravic, dokler ne bodo popolnoma enotni. Slovenska fronta je vsled nerazumevanja -Beograda za enokopravnost neobhodno potrebna in kdcr je proti njej, je škodljivec Slovenije. Zadnje volitve so dokazale, da do ustvaritve slovenske fronte ni več daleč, ker ravno povdarjanje slovenstva je dalo SLS od 26 slovenskih celih 20 mandatov. In brez dvoma je, da bi to število še naraslo, če bi SLS hotela biti le slovenska stranka, če bi se laizirala. Toda SLS vztraja na svojem stališču in še pred nedavnim je dr. Hehiijec povdaril, da slab katolik, kdor Bi klerikalec. SLS ostane torej klerikalca stranka. Kakor pa bi velik del naprednih Slovencev z ozirom na potrebo slovenske fronte rad podpiral SLS v boju za uresničenje združene samoupravne Sloveni-mje, tako pa je nemogoče, da bi vsled lega postal klerikalen. Če ne more SLS tudi za kratko dobo postaviti svoja klerikalna gesla v kot, tedaj tudi drugi Slovenci ne morejo zatajiti svoja kultur-•o naprednejša načela. Preostane torej samo en izhod, da se tudi napredna inteligenca prične organizirati na temelju slovenske fronte. O« ui mogoča skupna pot, mora biti mogoča vsaj paralelna pot, ker za medsebojne praske bo še vet ko dovolj časa Gotovo je, da bi bilo mnogo primernejše, če bi se inteligenca odločila raje za eno že obstoječih slovenskih takozva-»ih naprednih strank. In nedvomno je, da bi slovenska inteligenca to tudi rada storila, samo če bi mogla. Zakaj, ni prijetno stati ob strani v trenutku, ko vsakdo ve, da gre za velike stvari, da mora vsak mož biti im svojem mestu. In enako ni prijetno prevzeti na sebe vse težkoče nove organizacije. Toda drugega izhoda skoraj ni in krivda zadene samo stranke. Ker te so s svojim postopanje ali prepodile Vs(. IM)Stene intejj. Sente iz svoje si e ali p;, njs0 ničesar borile, tla inteligenco pridobe. Posledi-,!tl tega je, da J® krei»a nafte inteligen-Ce politično indiferentna in fronto, a ni klerikalec! To je treba mor° Jutro« od 2. t. m., kjer sem čital članek »Italija. Nemčija in mi«, pisan v duhu »ima vremena . Tu je nakopičenih toliko dvomov, toliko »če-. in »ako«, toliko je tu previdnosti in neodločnosti, da končno res ne ostane drugi izhod nego — »čakaj osel, da bo trava zrastla«. Nič pa ga ob toliki modrosti in previdnosti ne skrbi, da bi to travo kosili najbrže drugi, ne mi! — Ni pa niti besedice o našem stališču nasproti važnemu koraku Nemcev za pošteno rešitev koroškega vprašanja! Samo po sebi je umevno, da se Nemci niso oglasili iz ljubezni do koroških Slovencev. Tudi je več kot gotovo, da bi govorili 1 vse drugače, ako bi ostali v svetovni vojni zmagovalci. — Ali to nas ne srne motiti in danes ni vredno besede! Imejmo pred očmi edinole današnji svetovni položaj, ki nam imperativno nalaga, da čim prej rešimo tisto neznatno vprašanje, ki nas loči od Nemcev. To rešeno — bo veliko lažje reševati važnejša vprašanja! — Zato je danes naloga in dolžnost v prvi vrsti slovenskega naroda v Jugoslaviji, da se živo zanima za nemške korake v korist koroških Slovencev in — vodi to akcijo do zaželje-nega konca. Da je pri tem treba previdnosti, je naravno; slepo zaupali ne bomo nikomur! — Nikdar pa ne služi ne naši dobri stvari ne »previdnosti«, kdor dela po receptu »Jutra«, ki pravi: »Na Koroškem imajo Nemci napram nam •iste metode kot fašisti napraim nemškim Tirolcem; tu se nova nemška humani teta še ne uveljavlja prav nič. Na obete novega kurza v smislu objektivnosti in pravičnosti bomo seveda še počakali, da se izkažejo v praksi. Zelo prijetno bomo presenečeni — in radi bi videli, da hi imeli prilike za to — da nas bodo Nemci na Koroškem s svojo nacionalno pravičnostjo prisilili, da spremenimo svoje skeptično naziranje o tej stvari.« Blagor Slovencem, ki se čutijo v tako blaženem položaju, da morejo brezskrbno čakati na tisto prijetno presenečenje od strani koroških Nemcev, ko bodo potem mogli komodno spremeniti svoje skeptično nabiranje! — Seveda, ako se pisec v »Jutru ne potrudi, da bi objektivneje presojal »iste metode«, potem raiumem, da se njemu ng mudi s spremembo »skeptičnega naziranja*. Toda ta paralela šepa na obe nogi; tudi so koroški Slovenci iz vse drugačnega testa, nego naši rojaki v Italiji. Na Koroškem delajo največ zgage tisti »deutschfreundliche Slovetien«, torej povsod »naša kri«, ki nam dela krivico in sramoto; Slovenci v Italiji Politik isi die Kunst das Mogliche zn erreiohen. Bismarck. pa so najboljši del naroda! Torej le na pretiravanja z ».istimi metodami' . Pa tudi pretirana previdnost ni umestna! Te dni sem čital nekje stavek: »Nevarnosti se ne ognemo s protesti in abstinenco, marveč s tem, da aktivno posežemo vmes in se borimo«. —•• Ako kje, velja resničnost tega stavka pri reševanju koroškega vprašanja, ki se nam obeta. — Če pa ostanemo v svoji domišljavi modrosti in previdnosti v zapečku, ko se nam naravnost ponuja prilika, da rešimo koroško vprašanje na najlažji in najboljši način, potem nam ni pomagati! Ta najlepša prilika je ravno sedanji divji spor Italije z Nemci, z vsem nemškim narodom. Odgovor Mussolinijev od pretekle sobote je ta spor poostril; Nemci ne ostanejo dolžni primerne zavrnitve in pri tem rastejo j>o vsem svetu simpatije do njih. Italija s teni govorom Mussolinijevim ni ničesar pridobila. Obsodba vsega sveta je precej soglasna, česar Italijani še ne vidijo, ker so — slepi. Bojkotno gibanje med Nemci raste od dneva dO dneva, sovraštvo je že nebotično. — Dokler Italija ne da trentinskim Nemcem vseh narodnih pravic, ni misliti na pomirjenje duhov. A da bi Italijane pamet srečala, ni misliti! Kaj je bolj umljivo, kakor to, da je pametna rešitev koroškega vprašanja toliko lažja, kolikor večja je nemška jeza na naše sosede tam preko. — In te lepe prilike ne zamuditi! Zato stran z vso tisto »skeptičnostjo«, tisto nepotrebno previdnostjo! — Tudi »Koroški Slovenec« priporoča previdnost, ali pozdravlja korak Nemcev v Sloveniji. In ako so se voditelji koroških Slovencev izrekli za tak sporazum z Nemci, ostane nam le ena naloga: da ta sporazum z vsemi silami pospešimo! Umeje se, da moramo biti pri sklepanju in po tem izvrševanju sporazuma povsem lojalni in pošteni! S tem odpade za nas zadnji povod za spore z Nemci in Jugoslavija bo imela mogočnega sobojevnika pri reševanju važnejših manjšinskih vprašanj. — Nemčija je vstopila v Zvezo narodov brez slehernih pogojev; s tem korakom se ta velika država iznova uveljavlja v evropskem koncertu. — In s tem je treba računati. Toda s pametno politiko je treba odvračti nevarnosti, ki bi utegnile nas doleteti od strani močne Nemčije. Tega pa ne dosežemo na ta način, ako se cvremo doma v masti lastne nezaupnosti, zavisti ali jeze na minule čase, ki jih moramo pozabiti ter na novih temeljih zidati srečo narodu in svoji državi. — Mala porcija macchia-velizma nam ne more škodovati! Najbolj nespametno pa je tisto govoričenje, ki se pogosto čuje: Nemci se še niso odrekli — Trstu itd. Ali je to naša skrb? Ako ni naš, kaj nam mar, kdo steza roke po njem? Slabše nego je sedaj za nas — ne bo nikoli ... ! Čemu torej take nepotrebne skrbi, ki naj bi nam celo narekovale nenaravno, usodepolno zavezništvo. Zaključujem: Nemci v Sloveniji so pokazali pot. kako je rešiti vprašanje koroških Slovencev. Naša edina naloga je zdaj ta, da tudi mi storimo vse, kar moremo, da naši koroški bratje dobijo šolsko in kulturno avtonomijo in kar je še v zvezi s polno narodno enakopravnostjo. — S tem ne bo več sporov z Nemci in potem bomo mogli s toliko večjim us]>ehom delovati za boljšo bodočnost našega — zarobljenega naroda. Kdor tega ne vidi, je slep — izdajalec svojega naroda! Gorski N—st. Naša centalna administracija je 98 odstotkov srbska. Ta konstatacija dr. Korošca je točna, vsaj 1 približno točna in ravno to dejstvo je vzrok, da se je naša administracija v Sloveniji od prevrata toliko poslabšala. Upravne zadeve aa Slovenijo rešujejo v centrali največjim delom srbski uradniki, ki so za razmere v Srbiji mogoče izvrsrtm uradniki, ki pa ne poznajo niti raamerr, kaj šele zakonov, ki tel ja jo v Sloveniji. In radi tega ni čudno, da ležijo slovenski akti mesece in mesece j ■erešoni v raznih ministrstvih, ali pa da j pridejo iz mimistretva rcSemja, ki bijejo v obraz zakonom in razmeram v Sloveniji. Ce > bi imeli v centrali dovoljno število sloven- skih sposobnih uradnikov, ki bi reševala slovenske zadeve, bi same od sebe odpadle razne politične agitacije z avtonomijo in centralizmom, ker bi ljudje dobivali pravočasno in pravilno reševanje svojih zadev. Imeli bi to, na kar so bili navajeni, ter sploh ne bi imeli vzroka vpraševati se, če je to rešenje prišlo iz Ljubljane, Maribora ali iz Beograda in agitacija z avtonomijo bi bila brezuspešna. Če smo lahko dobivali reše-nija iz Gradca in iz Dunaja, zakaj bi nas motilo, če jih dobivamo sedaj iz Beograda. Vendar bodimo pravični in poišči mo vzroke današnjemu faktičnemu stanju naše ad- ministracije v centrali. Leta 1919. 1920 je prišlo precejšnje število sposobnega slovenskega uredništva v centralo. Centrala bi jih sprejela -tudi več, kajti takrat je bilo pomanjkanje na uradniištvu, pred vsem na dobrem uredništvu, a še od teh, ki so prišli, so mnogi odšli, ker niso imeli eksistenčne mogočnosti. Srbski centralni uradniki, v kolikor nimajo lastnih hiš, stanujejo v svojih predvojnih stanovanjih, slovenski uradniki pa rekviriranih stanovanj niso mogli dobiti, stanovanj v novih hišah pa niso mogli plačati in tako so povečini šli in delo za Slovenijo prepustili srbskim uradnikom. Takrat je res bilo težko rešiti to vprašanje, ker še za ministrstva ni bilo prostorov. Vendar od takrat je minilo že 6—7 let in država je porabila že težke milijarde v vse mogoče in nemogoče, potrebne in nepotrebne namene, a nobena od slovenskih političnih strank, ki so bile na vladi, ni smatrala za potrebno, da načne to vprašanje. Če država lahko plača mesečno milijone in milij^aa najemnine za ministrstva raznim špekulantom, ki na ta način v par letih amortizirajo svoje hiše, bi lahko dala tudi par milijonov in kupila par hiš, kjer bi slovenski uradniki, kolikor jih je potrebno'za centralo, dobili cena stanovanja. Vendar to treba zahtevati, a kljub čestim opominom s strani uradništva še do sedaj nobena politična stranka ni prišla s slično zahtevo. Seveda je to vprašanje danes že toliko težje, ker imajo vsa važnejša mesta v centrali danes povečini v rokah Srbi, ki svojih mest ne dajo več z lepega iz rok a jim tega tudi ni treba, saj nikdo ne zahteva, da Slovenci zavzamejo svoja mesta v centrali. Ra/me slovenske stranke so do sedaj imele v rokah ministrstvo trgovine in industrije, ministrstvo prosvete, ministrstvo sa-obračaja, ministrstvo poljoprivrede, ministrstvo za socijalno politiko, ministrstvo za agrarno reformo, ministrstvo za šume in rude in ministrstvo za izjednačenje zakonov, a niti v teh resorih nimamo niti približno potrebnega števila slovenski uradnikov, kajti razni slovenski ministri so si sicer vedno pripeljali delavce na političnem polju, ki so obenem z ministri izginili iz Beograda, povečini pa niso smatrali za potrebno, da pritegnejo strokovnjake, ki bi ostali tudi po njihovem odhodu in da jim omogočijo eksistenco. Krivdo za slabo upravo, ki prihaja iz Beograda, je torej iskati pri nas .samih in pri nesposobnosti in strankarstvu slovenske politike. Politične vesti. — Besedilo sporazum« se objati. Ib Beograda se poroča, da je bilo med obema vladnima strankama že doseženo sogilasje, da se. besedilo sporanuma objavi. Ni pa še določeno, na kak nafin .se to zgodi. — Kora diplomatska afera? V svojem obrambnem govoru v narodni skupščini je rekel Stjepan Radič med drugim, da je potoval po Dalmaciji zato, da nastopi proti papeškemu nunciju Pelegrinettiju in da zmanjša vpliv, ki so ga napravili nuncijevi govori na katoliške Hrvate. Na podlagi Radičeve obtožbe so samostojni demokrati po poslancu Wilderju takoj vložili interpelacijo na dr. Ninčiča, da pojasni, kaj je na stvari. Ako je res, kar poroča »Slovenec« o nuncijevem potovanju po Dalmaciji in dalmatinskih otokih in o tem nimamo povoda dvomiti, se skoraj zdi, da je šel papeški nuncij nekoliko predaleč, kajti naloga nuncijev m dušno pastirstvo in vzpodbujanje katonca-nov k verskemu življenju, ampak njihov ae-lokrog je omejen na diplomatično službo. Mogoč-f* so nuncija dovedli na pot v Dalmacijo številni prestopi Dalmatincev v pravoslavje. Ako je tomu tako, bi bila pač naloga papeževega nuncija, da Vatikan na take pojave opozori in mu stavi even-tuelne konkretne predloge, nikakor pa ni umestno, da sam osebno posega v tok dogodkov, in to tudi ne, če bi njegove pridige bile zamišljene kot tiha in diskretna agitacija za HPS. — Naša vlada zahteva pojasnilo » lalsifi-katorski aferi. Jugoslovanski poslanik v Bti-dapešti Tihomir Popovič je zahteval pojna-nil o poteku sodnega postopanja, ki se vod1 pred segedinskim sodiščem proti falzmka-torjem dinarskih bankovcev. /’reisluiva v tej stvari se jo pričeta že leta 1920. Madjarakn vlada je obljubila jugoslovonskemu poslani- ku, da bo zahtevala informacije. — Sedaj pa pride klofuta — in sicer zaslužena — naši vladi. Madjarski listi se namreč čudijo, kaj da je delala naša vlada celih šest let. da se šele sedaj oglasi. Ampak v Beogradu vseno pravijo, da so samo Srbijanci s j-osebni za diplomatsko službo, kakor da prečani tudi ne bi znali — spati. — Nova izjava dr. Korošca. »Politika« objavlja razgovor svojega dopisnika z dr. Korošcem, ki je izjavil med drugim: »Kar »e sedaj dogaja v vladi, je samo posledica nemoralnega načina, s katerim je bil sklenje« sporazum. Samo da se reši ječe, je Radič sklenil sporazum. Sedaj pa se vrača zopet na svoj stari program. Naši državi so potrebne tri stvari: ozdravljenje gospodarska bede, narodni sporazum in mnogo demokracije. Stari Pašič ali kratkovidni Uzunovič ne moreta ozdraviti gospodarske bede, zato so potrebne mlade sile, ki se pa v radikalni stranki ne morejo uveljaviti, ker tega n« puste stare fregate. Včeraj je govoril v skupščini Pašičev eksekutor poslanec Dra-gavič. Culi smo njegovo nezrelost, čuli pa tudi- Pašičeve besede: »Sporazuma ne b*. dokler bo živel le en Srb.« Ni danes glava* vprašanje, ali hočemo federacijo ali avtonomijo ali široko samoupravo, glavno je, ali sploh hočemo sporazum. (To smo trdili m« že davno. Op. uredn.) Tretja zatheva je demokratizem. Narod hoče, da si sam dolo«! usodo, ne pa da jo določajo starci in kvartopirci. Pravijo, da je težka situacija v vladi, toda še težja je situacija v narodu. Grožnj* Dragoviča z bajoneti in Kajmakčalanom j* danes deplasirana, ker gremo težkim čašo« nasproti, če se ne sporazumemo in demokratiziramo. = Graška »Tagespost« • Radiču. Včerajšnja graška »Tagespost« je objavila na uvodnem mestu zanimiv članek svojega beo-grad9kega dopisnika o Radiču in o kmečke* pokretu v balkanskih državah. Pok ret, ki ga vodi v Kraljevini SHS St jepan Radič, piB* »Tagespost«, ni plod lokalnih političnih rae-mer, ampak je globok socialen pokret, ki »• širi že daleč preko mej Jugoslavije v Bolgarijo, v Romuniijo in eelo v Ukrajino, kjer s* utegne izliti v ogromno rusko kmečko morje. Trezni Nemci glegajo na radičevstvo stoži drugačna očala kakor večina slovenskih politikov in presojajo kmečki pokret a vs* drugačnega vidika kakor naša domača cm kosrčnost. Nemci politiko M udirajo, mi jo pa brez poskusa globljega umevanja in kritičnega presojanja po lastnih željah. = Vdora Matteottija in oba njena odvetnika socialistična poslanca Modigliani i« Gonzales so poslali predsedniku porotnega sodišča v Chieti, kjer se ima vršiti proces proti morilcem, da »e procesa ne moreij* udeležiti, ker bi b udeležbo samo omadeie-vali spomin Matteottija. Proces je prava far-za na pravico in z udeležbo bi priznali, da se vrši proces v redu. = Odškodnina aemikint kanom. Čeprav ima nemška vlada ie dva tedna v rokah predlog komunistov in socialnih demokratov, da naj referendum odloči, če se plafc nemškim knezom odškodnina ali ne, »e ■' vlada določila termina, kdaj da se lista predlože volilcem v podpis. Vlada je n .vareč upala, da hi kompromisni predlog vladnih strank pomiril duhove in da potem n® bi prišlo do referenda. Kakor pa kažejo »ho di, narašča »talno gibanje med narodom, da se nemškim knezom ne plača niti pare odškodnine. In zato je vlada svoje prvotno »tališče izpremenila. Liste bodo volilcem predložene v podpis najbrže od 15. do 17. maroa. Rusija pripravlja generalno ofenziv* proti Angliji. Po sporočilih iz Moskve j* sklicano za prve dni marca v Moskvo zborovanje Osrednjega izvršilnega odbora ko®*' nistične stranke. Na zborovanje so povabil®^ ni delegati iz vseh držav. Na tem zborov*' liju mislijo ruski komunisti predlagati, d se razvem v izjemnih slučajih .ne podpir* več komunističnih strank v «!\rroj>»kih drsa vah. Glavno pažrvjo da je treba _ posvel.U Balkanu orientu, * tasti pa angleškim koto-ni'jain in Mji Na ta način hočejo pr,** sovjeti r. generalno ofenzivo prot, Angliji. Poljska postane stalna elanna Sveta Zve*« narodov. Po sporazumu med Bria*' doin in Chamberlainom i »ostaneta stalni 8»* niči Sveta Zvezo narodov Poljaka in Braff' lija, d oči m se prošnja Španije odklo**-Na drugi Massolinijev govor Stresen1**** ne bo več odgovoril. Končno je tudi to odgovor in celo dober odgovor. Georgea: Mr c var s tv o. Tista pregrešna modrost, da se slovenščina tako govori, kakorsepiše, nam je bila vzela že skoraj vso muzikalno.d jg| ta muzikalnost se je smatrala , zato za ord kvarno, kakor da b' ■ -most jezika ne dala civilizirali 'inj' ’ knkor so im primer kultivira Pa nikar ne misli kdo, da Slovenci « slovensko govorimo tako, 'kakor se piše. > Tudi srbohrvaško. Hercegovsko narečje, je standard srbohrvaškega književnega je-zika, je muzika, prava muzika. A kakšno je ta muzika v -slovenskih ustih? (Vsak Slovenec misli, da govori srbohrvaško, ako končnico -ec izpremeni v -ac in ako »k tvor-nopreteklega deležnika izgovarja za ‘O’ ter ako besedo malo po hrvaško zavija«.) I>rl" mero je težko najti. Se najtočnejše se izrazim, ako rečem, da so to ne pravi divaniti, temveč — drv&riti. Pa to omenjam samo mimogrede,'dasi seveda spada po pravici tudi v mrcvanrtvo. No, in kam na« je privedla gori navedena modrost? Da so se začeli slovenski glasovi po nemškem (in češkem) vzgledu neutrali-zirati, da smo se nehali naslanjati na i i v o narodovo govorico, da smo začeli po nemško misliti, da smo sačeli izgubljati slovenski ieiikovni čut in zato tudi delali nove tvorbe po nemški glavi in po nemških vaorcih, »kratka, da smo začeli nemščino oblačiti v slovensko obleko, ali, Če hočete, slovenščino v nemško obleko. Na žalost se mora kon-statirati, da je znanje slovenščine tako nete-nieljito, da nam ga vsak neslovenski jezik omaja. Vse ,to pa v prvi vrsti zato, ker nimamo standarda. Sola sicer ne more vsemu kaj, a storila bi lahko dosti več. Ni dovolj, da uči pravila in popravlja napake, treba je tudi te napake temeljito obravnavati, jih vedno in vedno grajati, tako da učenec ne ve samo, kaj je prav, temveč tudi, kaj je napak. Prav gotovo ne mislim nikogar razžalili, toda do zdaj vem -samo za enega gosjM>-da ki nji ta način podučil jo ■slovenščino, in to'je g. prof. Koštial. Opozarjala pa bi šola lahko tudi na razna narečja in na kraje, kjer se govori prvovrstna slovenščina. Nekdaj je veljalo dolenjsko-nolranjsko naročje ne sicer izrecno za književni jezik, pač pa za vzoren dialekt ne le, glede izgovarjave, naglasa in skladnje, temveč tudi zaradi velikega bogastva z izrazi. Na podlagi tega narečji) so so postavila tudi diakritična znamenj., v PleterSnikovem slovarju. Toda kakor kaže so ta znamenja samo zn ta slovar hi aa tujce jezikoslovce, ki se učijo slovenskega jeziki, za - Slovence pa ne. Sicer ima vsako narečje svoje posebnosti in* tenkoče, ali treba ga je znati poslušali, sicer človek od njega nič ne pridobi. Jako lepo govorijo, kakor znano Belokranjci. Kra*nbom«, in ae iz ljudi, ki to delajo, celo norca delajo. Prav čeden je za moj okus tudi prleški dialekt. Itd. Skratka: povsod, kamor gre človek med narod, čigar narečje ni vsled soseščine oku-’ ženo po tujščini, si popravi svojo šolsko slovenščino. V Ljubljani, Mariboru, Celju ali • celo v Ptuju seveda tega ni treba pričakovati. Tudi prav gotovo ne tam, kjer pravijo: Jaz som to še pa ne sliša. No veni sicer, kje je to, poznam pa nekega Slovenca v Ljubljani, ki tako govori. Ko som bil Se v gimnaziji, sem hodil vsake velike počitnice k stricu na Dolenjsko (v velikolaški okraj). Po pravici i>ovom, da sem vsako šolsko leto od začetka, ko sem prišel s počitnic, znal dosti boljo slovenšči no, nego na koncu leta. Poleg toga se mi je od leta do leta množil besedni zaklad. Med narodom '|mi se nauči človek tudi le-|iog!asja in kar je največja umetnost — nauči so tvoriti nove besede, ki so ne samo pravilne, v duhu slovenščine napravljene in blagoglasne, temveč tudi gibčne in pripravne za vsako pregibanje. V teh olankih t*em menda ie omenil, da imata Janez Trdin« iu I Oton Župančič nebroj besedi, ki Jih nikjer »j mulil nvJ i • *»*«' vem. Nekdo (bil je, oziroma je še P ^ • slovenščine) jo bil Kadu je Ljubljančan, jiiše *ra*'" jih l.i išče besede do 1’le.terši d' , nista slišala, temveč sta jih sama a se jim prav nič ne pozna, da «o ulI\)ag. narejene, in takoj »e razume njih Vsaj meni so tako zdi. Ako ,,role- ti e sor dasi jr i,juuij;un;»ai, |>>"v - . jja jin tal, da išče besede 1» Pletel* 1 /ve, je treba bravcu po slovarju (j0’s(^iaj t kaj pomenijo. Bog iu kogn' • njj,j na ow, Murnikovili spisih nisem na iskati sploh besedo, ki bi ml jo bilo U(, jjji razumeli v kakem slovarju, ker ”'.J ltsuih na redko Pa tudi pri drugih P' kakšno. besede po PteterSnij Sploh pa, če kdo ■«* l(0 hvalevredno, o. ki to delajo, t pa graje. *iu Jln.A n,n dodni«m, I ku, to j« tam, kjer »Jg avoiili m ožgan dodajejo«, več raje »u ■ k(j ]ir.lV njg dostikrat ti produ** 1 i/ nioig*®/., m vMi-nt Ijvm pi>v<‘dilt*,i- ,ra u , % vsem tein i>ovhh1#X Kaj temeljito znanje slovel'^1 i'!v0lj šola, temveč je treba 11 mini n.irodom z živo, tvorno Koristno in l^no je tudi pozna.»je ^ r!n s|ovnnsk.ih jezikov, pr.slvsem /«./.na- me m uitv .rili slovanskih jezi,kov, prra.vm-i.. - 0?,na' Prav n'*' Ak<) raze, ki naj ne IhvIo samo za o*1 ' lomve* tatinski in grški znanstveni term tu
  • h naj preglodajo. Videli bodo, da je »Jutro« zagrešilo grdo neresnico. In taki ljudje bi nas naj učili morale. So pač učenci Pribičeviča. Tudi on rad daje moralne nauke radikalom. Ko sta imela dr. Markovič in Ljuba Jovanovič shod v Zagrebu, se je tudi Pribičevič začutil poklicanega brati jima moralne levite. Moral pa je utihniti, ko je dr. Markovič objavit na Pribičeviča v »Samoupravi« odprto pismo, kjer mu je povedal, kako je razbil Pribičevič demokratsko stranko. Sicer je pa to znano. Ne načelna politika, kakor rad zatr-| juje, ampak vstop v vlado je bil za razbitje | merodajen. Zato pa gospodje okoli SDS, iz-] prašarjte najprej svojo vest in potem govorite. ' Sicea' je pa to vaša stvar, naša je samo v to-! liko, v kolikor trčimo tupatam skupaj. FAŠISTOVSKA DOMIŠLJAVOST. Da imajo Italijani bujno fantazijo, je znana stvar. Zato so videli 1. 1915. na fronti polno avstr, vojske, katere ni bilo in se bali pričeti z ofenzivo, zato pa so tudi novembra 1. 1918 videli polno avstrijske vojske, katere pa tudi tedaj ni bilo. Toda ker so tedaj anali, da se ni treba bati armade, ki je že pred tednom dni sklenila premirje in se umaknila, so v fantaziji priredili veliko bitko in seveda sijajno zmagali in dosegli zmago s-seh zmag nad armado, ki ni bila v boju. Prav posebno bujno fantazijo pa imajo fašisti, kot cvet Italije. V njih fantaziji se že razprostira Mussolinijev imperij čez Korziko in francosko rivijero ter francosko Savojsko, pa tudi Alžir, Tunis, Maroko, sploh vsa severna Afrika že priznava fašistovske snope. Da je v faaistovskd fantaziji tudi švicarski Te-sin, naša Dalmacija in bela Lubiana pod rimsko oblastjo, je le prenaravno. Zato tudi ni čuda, če vidi tudi sam gospod Muspolini kako se italijanska trikolora razvija pTeko Bren-nera. Toda tudi za fašistovsko fantazijo so malo hudi nazori, ki jih razvija fašistovski ji m pero*-. z ozirom na protest Nemcev proti nasiljem v Južni Tirolski. To dično glasilo domišljavosti piše nanirai tole: »V operetnem Dunaju so spravile Mussolinijeve bepede na hrbtenici jetične tabaren-ske junake do vpitja. Po Vittoria Venetu (znani »zmagi vseh zmag«) so nam bila 'vrata Dunaja odprta. Tedaj smo prizanesli mestu, ki je bilo za nas simbol habsburške sramote. Lahko se zgodi, da se zopet srečamo. Gotovim narodom je usojena žalostma, drugim pa sijajna usoda. Usoda Italije je vstajenje, Nemčije pa katastrofa. Mogoče je Dunaj že obsojen. Njegov nor odpor Rimu je 9lab simptom za glavno mesto Avstrije... Nismo tako figarski, da bi divjali proti temu revnemu nekaj, Avstrija imenovano, ki živi le od našega velikodušja, ki se hrani od naših drobtin in ki je zlobna in zlovoljna, kakor more biti zlobna samo manjšina.« Je že res, da je nekaterim usojena slavna zgodovina drugim pa ne. Toda enako je res, da je nekaterim dana čudovita domišljavost in klepetavost drugim pa ne. Kaj je dano fašistom, je danes pp Mussolinijevem govoru jasno vsemu svetu. Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. Drama: Začetek ob 20. uri zvečer. 13. februarja, sobota, »Ana Christie«, pre-mijera. Iz/ven. 14. februarja, nedelja. Ob 15. uri pop. »Vdova Rošlinka«, ljudska predstava po znižanih cenah«. Izven. Ob 20. uri zvečer »Pegica mojega srca«, ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. 15. februarja, ponedeljek, »Henrik IV.c Red D. Opera: Začetek ob pol 20. zvečer. 13. februarja, sobota, »Don Juan«. Red D. 14. februarja, nedelja, ob 15. uri pop. »Zvedave ženske«, ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. 15. februarja, ponedeljek, »Don Juan«. Red B. 10. februarja, torek, zaprto. 17. februarja, sreda, »Večni mornar«, pre-miijera. laven. ». VELIKA PUSTNA MflSKERAOA “KMETSKA 0HCET“ m pustni torak dot 16. ftbmrii » aml Herod. rebi' valci trpajo umttnost iz takozvanih gledališč. mmsMi prašičkov. l0 so ffledaLrtra ki r.a najni.imj^nvi mestnimi gledališči in ne ostajajo dalj, kot 'teden dni v islem mestu Več ravnateljstev eksistira že čez 100 let in jih podedujejo sinovi po očetih. Prva dolžnost mladega igralca ali lgialke je torej, da čim prej prido v intimne odnošaje s prestolnim princem ali princezinjo teh gledaliških dinastij, da na ta način, kot dedič ah utemeljitelj noveiri kolena, dobi pravico na poklic zakupnika talentov, kakor se imenuje v žargonu ravftatel[ šmii e. Ravnatelji sami igrajo dobro ^ M Romea do Melis ta. Gospa ravnate-kasi in ig» naivko’ sin lgra va® (tn,r •» ravnatelj že vnaprej odtegne, j del zn najemnino lokala, J ‘Jel za vodstvo, . * fel za svoje umetniško de o, l del z« knjižnico, to pa le v • ’ *>‘elj Keclumovo r/.dajo do >Sne Jrej _ m *|a*ma posredujeta oba slano . S^mirantov, »BUhnen-Bote« m »»Jnen l.i*no 100 takih-le inseratov: Solidna direkcija, Mestno gledališče, we Pfvega junaka, Goža 00 M. Malo, a sigurno. Ce igralec piše na tak in-scTat* dobi v Pa dopisnico sledeče vsebine: karin8ili''ami> kot mladega komika, 'r:;‘ Saštit n!1 v Mutzchen pri Trebsenu na ,l>niga&'k5!,aJleya. kot l«^0^'- 1’otuia »i. tem r-vzredu ln,>6P?prs""(8\ikt<’ l' j' 'i fetv četrtem 1-1 ^ od toJ. ker ao okna v iSS re; '»i ........ p,}jHrdcr0ba do,bre8a Srnlranta mora obse-Eno obleko, bele ii> čPne hlag* frak in vl- toik* "teme. Telovnik k dve si>eti manšeti, ki sta z vrvico privezana okoli trebuha in zgledata strašno elegantno. Igralec se obveže, da posodi ravnateljstvu vi-iešl^e škorne za uprizoritev množice. Takrat postavijo škorne za kulise in jih v slučaju potrebe vidno porinejo pred publiko in jih zopet odmaknejo, ko odide množica. S tem popolnoma zakrijejo nerodne egste kompar-zov. Če prinese igralec več kot eno samo obleko sabo, takoij uprizori ravnatelj igro z veliko opremo, kar namani z bobnečo reklamo. Večni boj se vrši med ravnateljem in ig>'aj' ceni za vprašanje, kdo bo sedel pri kaši, kajti znano je, da vsako gledališko ravnateljstvo slepari kaso celo do zneska 50 pf. Podedovane direkcije igrajo 'slej ko prej svoje stare, dobre komade in ravno ž njimi dosegajo naj-večje uspehe. Le včasih dado besedo tudi mlajšim revolucionarjem in igrajo Suderma-aa ali Halbeja. Drugače igrajo v svojo lastno m publike veselje: »Genovefa in njena košuta*, »Barbara Ur-bicn, zazidana nuna«, »Karl Stobnes, lepi v" jt lovec«, »14 pomočnikov v Boiji vasi<, >Do-mi, amerikanska opica«, »Lizika ali mlin v polju«. Seveda igra ravnatelj tudi velike berlinske uspehe, lft ne s smešno množico ljudi, kot v Berlinu. Ko je Wedekindovo >Jutro pomladi« doseglo veli.t uspeli, jo napravil direktor Oschkereit s komadom veliko turnejo, ki je imela senzacionalen uspeh; da mu pa ni bilo treba plačevati od Wedekinda zahtevanega, smešno številnega peraonala, je enostavno r,al pod naslovom »Jutro pomladi« — Hal* ltf-tievo »Mladost«. Za publiko je bilo vseeno. \eki drugi ravnatelj je sam spisal komad in fmn simo tega na repertoa.rju, v vsakem aju ga igra desetkrat, vsakokrat pod dru-„ m naslovom, dokler mso biliiv«, prebivalci v gledališču in je '» a. oazo r„vnntel eva Žena, » cigamo “ Ur ln ^ vo*m*. Ena najbolj znanih direkcij je direkcija Zahn na Saškem; vsega so tri direkcije Zahn, namreč Julij Zahn, Robert Zahn in Teodoi Zahn, ki so pod .skupnim imenom »Zobovje« na Saškem svetov noznane. Najstarejši je ravnatelj Julij Zahn, njegov ljubljenec je »Genovefa ali košuta«, za kar si je skonstruiral posebno košuto, ki «e giblje po žicah m se da od zadaj prižgati.. Mehaniko košute vodi ravnatelj Zahn osebno. Bolj važen, kot igralski efekt, je zanj plamenček. Vsak akt se konča z malim, rdečim bengalskim ognjem, potem pade zavesa. Učinek je nenadkriljiv. Ce ima ravnatelj Zahn le malo publike v hiši, igra le prvi in četrti akt »Genovefe«, potem pa pojo člani v kostimu za »Genevefo« lepi kor iz »Polkove hčere«. Ce v takih dneh plamenček količkaj deluje, je uspeh zagotovljen. Ravnatelj Moric Richter, >moz s preklano ustnico« imenovan, polaga posebno važnost na to, da znajo njegovi člani pravilno pobirati denar s krožnikom. Treba je vedno pričeti v zadnjih vrstah, drugače zginejo gosti iz ozadia. Tega se je naučil od velikega konkurenta Bonarta Aasore, največjega plesalca na vrvi iz celega sveta. Bonart Assora je nekob v Curihu pal z vrvi in si polomu avoge. L zbirko, katero so za nesrečneža napravili tovariši, si je kupil v07, in vof ‘ P? h ‘ Ce se kje srečata z Moricom Richterjem, mu la posodi svojega mladostnega llubll£™.’ terega nese Afisora kot največjo atrakujo po vrvi, ostali Igralci pa pobirajo denar, la zveza gledališča z varietejem se je prav dobro obnesla. Gospod ravnatelj Treibisch, bivši ril mojster, najraje igra na obrežju. Njegovo Ime je stotere, ker otvori vsako predsta« ; > g 'vorom na igralce: Botri, celebrirajte sv oj -niadl Eventuelni deficit krije z dohodkom oi skata, katerega igra s kmeti m niorn^J1- ^-bene žalostne igre ne more igrati brez vesele figure za njega samega. Njegova vloga je služkinja v Sudermatiovi »Domov i-nic, katero tara kot komičnega stuzabivika. Ko vrte M*ga» vlsduemu |V«»tniUu vo» Kel- lerju svoj najbolj divji prezir v obraz, in s« zgrudi s trikratnimi »hah«, potem vtakne boter svojo komično glavo z rdečo lasuljo is kulise in reče začuden: »Oj, oj, oj.< Isto ponovi pri smrti starega Schvvarza. Uspeh je zajamčen. Ko ni mogel komik Lachmann, ki je danes v Berlinu, z neko resno vlogo zado-voliti botra, je skočil na oder in sam igral s ka90 pod pazduho, vlogo vitruozno do konca. Ravnatelj Konrad Nick na Poznanjskem je angažiral obe sestri Osterreich, ki sta potovali le % očetom, upokojenim postiljonom. Ponos postiljonov je bila njegova bela brada. Ko je moral nekoč pomagati in je zaradi male postave igral Teilovega sina, so mu odstrigli krasno brado. Odslej spada v direktorjev fundus in pogosto služi. Slaven šepetalec je bil stari Haick. Znal je vse komade na pamet, samo enkrat je odpovedal; v sredi drugega akta je zaspal v še-petavaici. Tudi nasledni večer je sedel Haack takoj s početka predstave v šepetavnici in spal. Ker je on edini v gledališču znal k<> mad, so opulstili zaveso in poskušali zbudili Haacka, ki je bil že ves trd, kajti pr e jš tli v«-čer jedbil med drugim aktom umrl. Najslavnejša igra gledališča morskih prašičkov se imenuje »Domi, amerikanska opica.« Ko je bil Heinrich Kaube ravnatelj dunajskega mestnega gledališča, ga je obiskal igralec, po imenu Klischnik in prosil službe. Predlagal je komad, Laube pa ga je nemilostno odklonil in si prepovedal nadlegovanje. Užaloščen je dvignil Klischnik levo nogo in se ž njo popraskal za desnim ušesom. Laube je igral komad s Klischnikom Seatde-setkrat pred razprodano hišo. Igralci Donvija pa se še danes imenujejo Klisehmki. Ce vse odreče, ta komad vedno prodre. Bit bi edina rešitev za berlinska gledališča, a k jo ■so danes pravi igralci opic? Kje so zvezde, ki bi se znale stoječ z nogo praskati za ušesom, ki bi plezali z otrokom v naročju na palmo in padle pri atrelu s krikom »drev^ »a naravnost aa trebuh. Tu vsi odpovedo. Prit vi h igralcav r«« »l v«?, Dnevne vesti. PASOvŠ. Vfiaaih je biio vso tako urejeno, da je vsak lahko potoval po \wm svetu, če je le imel vozni listek mane tvrdke Cook. Za bližnje kraja, tudi preko meje, pa je zadoščal navadni vozni listek. Kdor pa si hoče danes ogledati Trst ali Gradec, komaj štiri ure železniške vožnje daleč, mora imeti potni list. Ta velja precej denarja. Da dobi potni list, se mora izkazati s potrdilom davčne oblasti, da je plačal vse davke, in vojaška oblast mu mora potrditi, da je vojak ali ni vojak in če je vojak, da je zadostil svoji vojaški dodžnosti. Vsi ti dokumenti pa še niso dovolj. Potni list mora dobiti še vizami, ki zopet stane mnogo več kakor nekdaj pešpot v Kelmo-rajn in nazaj. Samo ena kraljevina ne zahteva stroškov u vizum in za potni list. To je kraljevina Smrti. Ta ima sicer v Ljubljani tudi svoj generalni konzulat v nekdanji deželni bolnici, toda varčni ljudje zlezejo na kakšen kozolec ▼ krmo, ali pa v topel lilev kje na Poljanah in tam mirno čakajo na gratis-od-hod ia kraljervine Jugoslavije. Cetinu »o pasoši še danes potrebni, mi ni mogel do danes še nihče pojasniti. Eni pravijo, da zato, da ne morejo boljševiki preko meje in Spij oni. Vešči tihotapci pa pravijo, da to ne drži. Oni preliajajo preko meje lažje brez pasoša kakor s pasošem, tja in nazaj. Drugi zopet pravijo, da imajo pa-soši sociale« pomen, ker pospešujejo industrijo: fotografi, tiskitrji, knjigovezi itd. žive vsi od izdelovanja pasošev. Ti ljudja pa so živeli mnogo bolje kot danes tudi takrat, ko še ni bilo pasošev. Kdor bd hotel torej dognati, čemu imamo še pasoše, bi se moral obrniti naravnost do samega Boga, ki vse ve. Pu bojim se, da bi na tozadevno vprašanje molčal tudi vsegavedni bog. N. — Proslava spomina. Matije Gubca. Dne 15. t. m. se proslavi na Hrvatskem in v Slavoniji spomin narodnega junaka Matije Gub-oa. Tem povodom bodo na vseh šolah Hr-vatske in Slavonije primerna predavanja. — Novo vzpostavljeni strokovni svet pri prosvetnem ministrstvu bo imel prihodnji teden svojo prvo sejo. Na seji se bodo pretresala vsa važnejša vprašanja, Iti so sedaj na dnevnem redu v ministrstvu. — Kongres plinarn. Dne 21. in 20. t. m. se vrši v Zagrebu kongras naših plinanm. Od 15 se jih je priglasilo za udeležbo 14. Na dnevnem redu so razna važna strokovna vprašanja, sklepanje o skupnih akcijah za pospeševanje obratovanja ter ustanovitev strokovne organizacije plinarniških nameščencev. — Brezplačne vozne karte je dovolilo prometno ministrstvo velikim županom. — Juposlovenska iznajdba v letalstvu. V Beogradu je razstavljen nov aeroplan z zračno turbino. Iznajdba se bistveno razlikuje od vseh dosedanjih tipov. Aparat ima predvsem prednost, da se more dvigniti v srak navpično s prostora, kjer stoji. Z največjo breino vozi lahko v višini 1 metra, kar je pri drugih tipih absolutno izključeno. Pri vsem tem porabi prav malo energije. Z največjo lahkoto vozi naprej in nazaj, na desno ia na levo, gori in doli. Aparat je iznašel mehanik Ante Radoševič. Zanimivo je, da j« vporabljiv aeToplan tudi kot avtomobil in kot hidroplan. = — Na konfnrenri policijskih zastopnikov Male antante, ki se je, kot znano, vršila nedavno v Bukarešti, je bil dosežen sporazum v v«eh vprašanjih medsebojnega službenega t podpiranja, isto ta ko je bil dosežen sporazum glede olajšav pri izdajanju vizumov. — Delo ob nedeljah in praznikih. Veliki župani so začeli ponekodi, speeielno na Hr-vatskem in v Slavoniji, izdajati dovoljenja za nedeljsko delo v privatnih podjetjih, predvsem v trgovinah. Radi tega jo sklenila uprava Saveza pritatnih nameščencev sklicati po vseh večjih meatih protestna zborovanja. — Most med SuSakom in Reko bo Jcmalu dograjen. Betonski podstavki so gotovi, te dni pri&io e montažo železne konstrukcije. Ta konstrukcija, ki je izdelana v Milanu, se nahaja že na Reki. Most bo iirok IB m ter bo prirejen za osebni in za tovorni promet. — Zanimanje Cehoslovakov aa naše Primorje Savez čeških turistov v Pragi je obvestil na« Savez kopališč na Suiaku, da izda CeikoslovaSko-jugoslovanska liga v Pragi oropa ganden vodnik za Gorenji Jadran. V knjigi bodo opisane kJ!matične razmere na-Mh zdravilišč in kopališč. Opremljena bo tu- A[1 ^Zanimiv proce, r Srbiji Odvetnik Aleksander An ti 8 je razfelil v zadnjem hm opetovano predsednika in nodilČa, očitajoč jim korupcijo. sodniki »o vložili »oper odvetmlta _ • Termin je razpisan na 9. m aren. ^nP \ vlada v vsej Srbiji veliko zanimanje,•ker je to le drugi »lučaj te vrste. 4 . — Kfthgres poljedelcev Male antante Pragi. Po odredbi ministrstva za agrarno reformo bosta zastopala naio državo na 1*°-Ijedelskem kongresu Male untunfe v 1 rngi podsekretarja Milovanovič in Andrič. Kongres »e vrfti v kratkem. — Ne v Brazilijo! Te dni se je vrnilo » Osijek iz Brazilije 10 kmetov iz neke okoji-Ske vasi. Bill so v Braziliji od jeseni. Vrnili so se bedni, raztrgani in fizično tako propadli, da jih neki gostilničar, čigar gostilno so obiskovali preje več iet, ni niti spoznal. Povedali so, da so govorice o velikem zaslužku, ki čaka tain naše ljudi, iz trte izvite. Morali »o toliko trpeti in brazi.Lijan#ki izkoriščevalci so jih tako slabo plačevali, da »o se raje vrnili v domovino, dasi so prodali pred odhodom vse svoje imetje ter ti bodo morali služiti sedaj kruh kot delavci. — Konkurg »JmlrsnsU« fttrale« M tri «»j-feoljje jjotmM li pomwr*U«*» IMjenj« ali pa pomorske potopise. Uredništvo ilustrirane pomorske revije »Jadranska Straža* izpisuje v svrho pospeševanja razvoja naše pomorske beletristične književnosti natečaj za tri najboljše krajše povesti ali potopise iz pomorskega življenja v sr.bohrvatskem ali pa slovenskem jeziku. Delce naj obsega po možnosti dve tiskani strani (okrog 5 do 6 s strojem pisanih). Natečaja se lat lk.o udeleži vsak jugocslovenski pisec. Prva nagrada znaša 1000 Din, druga 600, tretja pa 400. Nagrajena dela postanejo last uredništva »Jadranske Straže<. Glede- vseh ostalih del pa si pridržuje uredništvo pravico, da jih natisne pozneje v reviji proti običajnemu honorarju. Rok za oddajo del je 1. junij 1920. Rokopisi naj se pošljejo na uredništvo .*■ J.i-draižske Straže« v Split v zaprti kuverti s šifro avtorja, v posebni kuverti pa naj pošlje pisatelj svoje ime. Nagrade bo prisodila posebna jury. — Šolski škandal na Pianini pri Črnomlju. Časopisi so že poročali, da je pred kratkem napadla kočevaraka šolska mladina med poukom učiteljico ter jo stepla, da je bila vsa marogasta od udarcev in to radi slovenskega učnega jezika. Kaj takega bfi se seveda ne smelo pripetiti na Koroškem ali v Primorju, sicer bi, cela vas zapadla pogubi. Pa nekaj drugega je pri celi stvari zeio zanimivo. Kavno tisti, ki se nad škandalom najbolj škandali žira jo ter delajo soodgovorne razne osebnosti, se najmanj brigajo tam, kjer bi se morali. Znano je, da se gradi na Mirni gori ca 20 minut nad Planino, planinski dom; To planinsko zavetišče bi bila prava slovenska trdnjava ter bi Kočevarje nehote gospodarsko in tudi politično pritegnila nase. in glejte: Ta stavba, za katero so vsa dela napredovala že nad polovico, bi se nikoli ne dogradila, ako bi jo izven Belo-krajine živeči dobrotniki ne podpirali. Torej gospodje, v delu in ne v besedah je spas Belokrajine! — Prejeli in priobčujemo: Nekaj pojasnila. V nedeljo prirede rdečkarji, pristaši 11. in lil. internacionale v »Narodnem domu t predpustno prireditev pod iirmo »internacionalna maškerada'. namesto prireditev internacionalcem. Čudno, da ravno v ^Narodnem domu;. Leta in leta rohni ta kasta proti narodnosti, naprednosti itd., a sedaj se spravijo v Narodni dom, da bi preslepili javnost in da bi bolj vleklo. »Ujedi-njeni Savez železnica ra Jugoslavije« ni identičen z »l/druženjem jugoslovanskih železničarjev (preje Zvezo), ki je najjačja, nepolitična, samo strokovna železničarska organizacija. Ujedinjeni Savez železničara Jugoslavije je internacionala II. in Ili. — politična zmes socialističnih drobcev. — To konstatacijo in pojasnilo podamo zategadelj, da bo javnost inlormirana in znala ločiti nepolitično, strokovno železničarsko organizacijo od politične internacionale. — L druze- | nje jugoslovanskih narodnih železničarjev. — V sled trajnega prenapolnjena zavodov za umobolue se vnovič opozarja, da se morejo v opazovalnico sprejemati le najnujnejši, zavodne oskrbe absolutno potrebni bolniki. — Generalna stavka železničarjev bo izbruhnila te dni v Alzaciji-Loreni. Stavka je v principu sklenjena, termin pa še ni določen. — Eksplozija zahtevala pet človeških žrtev. Iz Berlina poročajo: V tovarni za karbonat v Kheimsch-Seliiebuschu je nastala iz doslej neznanih vzrokov silna ekapkrzija, ki je porušila poslopje ter ubila o delavcev, enega pa težko Tanila. Vsi. ponesrečenci so rodbinski očetje. — Katastrofalna zadolžitev avstrijskih državnih uradnikov. Zadolžitev avstrijskih državnih uradnikov je zavzela v zadnjem času naravnost katastrofalne dimenzije. Velik dol i uradništva ima plačo zarubljeno za več let. Velikemu številu uradnikov, zlasti nižjih kategorij, grozi financielni polom. Za posojila plačujejo do 25%, nekateri celo do 40. Celokupna vsota dolgov avstrijskih državnih I uradnikov znaša nad 70 milijard avstrijskih kron. Vlada, ki položaj pozna, je sklenila priskočiti uradništvu na pomoč 9 predujemi, ra z ven tega pa bo ustanovila poseben raz-dolžitven lond, za katerega so določeni med drugim tudi letni dohodki državno loterije v znesku 500.000 šilingov. — štirje otroei podsuti v pesfeni jami. Iz KčUna poročajo: V neki peščeni jami pri Offenburgu so se igrali štirje otroci v starosti od Šestih do dvanajstih let. Izkopali so v steno votlino, radi Česar so je usedla zemlja ter pokopala pod seboj vse štiri otroke, ki so nalli pri tem »mat. — Katastrofalna eksplozija v Monakovom. V neki hiši v Monakovem se je pripetila te dol ob priliki desinfekcije nekega stanovanja katastrofalna eksplozija. Do drugega nadstropja je vsa hiša porušena. Doslej so izvlekli izpod rufievin 82 težko poškodovancev. — Ponesrečen potniški (»arnik. Parnik »Mont Royal< Canadian Pacific družbe, katerega je doletelo že lansko jesen več nesreč, je obtičal v zeč sto potniki pri Cartage-ni na pečini. Rešilna dela »o zelo tedavnn. — Vlak zavosil v skupino delavcev. Iz Berlina poročajo: V predoru pri Oberhofu je zavozil noki vlak v skupino delavcev, nest delavcev je oblegalo na mestu mrtvih. — Tri ieleiničke nengodo v enem dnem. Ni postaji Brod-Moravioa na progi Zagreb— SiiSak je skočila s tira lokomotiva s tender- ■ m in dvema vozovoma. Človeških žrtev m bilo pač pa je matarijalna škoda znatna. Ne-/sodo je povzročila napačno postavljena kret-jjfo, _ Na postaji Bosanski Brod se je zaletel tovorni vlak v vrsto nu progi stoječih viffonov človeških žrtev ni bilo, materiiul-rni Skoda maša 8000 Din. - Na postaji Ču-prija je skočil s tira tovorni vlak, vsled česar je bil dve uri ustavljen ves promet. -Vse tri nezgode »o «e pripetile v «redo. — Vlom t rilo dr. Bsneia Te dni so vlo-mfU aetnasi l<*p«vl t rfl# 8*IJto*l«Hi1r»§» ministra dr. Beneša. Odnesli so več blaga, antičnih rut in nekaj dragocenosti. Plen so skrili v bližnjem grmu, kjer je bil tudi najden. — Na češki praški tehniki v Pragi nameravajo ustanoviti stolico za študij letalstva. Vprašanje proučuje tročlanska intermini-stecialna komisija. — Rodbinska drama V vasi Kainraith na Nižjeavstrijikem je zvršil te dni bajtar Leopold Obermaler krvav čin. Ubil je s sekiro svojo ženo, svojega zeta, poškodoval smrtno-nevarno svojo hear, končno pa še samega sebe. Obermaier je osumljen tudi še nekega drugega umora, ki je bil izvršen še 1. 1921. — Generalni ravnatelj grških državnih železnic žrtev železniške nesreče. Iz Aten poročajo: Službeni voz, v katerem se je naiia-jtil generalni ravnatelj v spremstvu večih visokih urednikov državnih železnic, je skočil na progi Atene—Larissa s tira. Generalni ravnatelj je bil pri tem ubit, eden od njegovih spremljevalcev in neki kurjač sta bila pa težko poškodovana. — Sedati poizkus samomoru med beograjskimi dijakinjami. Te dni je izpila v samomorilnem namenu večjo količino lizola beograjska dijakinja Desanka Sotirovič. Prepeljana je bila v nezavestnem stanju v bolnico. Vzrok samomora še ni pojasnjen. Zanimivo je, da je to eltos že sedmi poizkus samomora beograjskih dijakinj. — Roparski umor v trni. O stvari smo svoječasno že poročali. Nekega jutra meseca oktobra so našli v Črni pri Prevaljah pastirico Elizabeto Molar v postelji zadavljeno, njeno sobo pa izropano. iNeznani zločinec je odnesel, ker drugega ni dobil, vso pasti-ričuo obleko. 2e takrat so orožniki sumili, da je storilec postopač Ivan Pečovnik, ki se je tiste dni kiatil po okolici po umoru pa izginil brez sledu. Te dni se je, misleč, da je po 4 mesecih popolnoma siguren, vrnil v doanačo vas, kjer jo bil pa takoj aretiran. Pečovnik, ki je presedel radi raznih deliktov že 7 let po ječali, je svoj zločin priznal. — Stavka pri dunajskih labnkaiuift blagajn. Dunajski izdelovalci blagajn so doživeli te dni neprijetno presenečenje. Njihovi uslužbenci zahtevajo 20?o zvišanje piač. Ker tej zahtevi ni bilo ugodeno, so stopili uslužbenci že skoraj pri vseh tovarnah v stavko. — Boijševiški napad na ameriško bolnico na Kitajskem, iz i ekiuga poročajo, da je navalila na neko ameriško bolnico v provua-ci Kvantung tolpa, obstoječa iz bolševistič-iLili vojaKO v, dijakov in 11100*1. Tolpa je pometala bolnike na ulico ter raztrgala ameriško zastavo. — Strašen poizkus umora. V vilo advokata Boenata pri Berlinu so vlomili neznani zločinci. Odprli so vse sobe ter razdrli tele-lonsko zvezo. Pri stikanju za denarjem so prišli tudi v spalnico advokatove neporočene sestre, pri kateri je spala tudi 19 letna auvoutatova nčerka. Zločinci so se vrgli na deklici ter jih toliko časa dušili, da sta omedleli, nakar so ju polili s petrolejem. K sreči je prišla pravočasno pomoč, sicer bi bili vlomilci deklici zažgali. Tako pa so pobegnili praznih rok. Policija jim je na sledu. — Bombni atentat na nacionalističen list v Rigi. /opel razburja javnost v Rigi napad na casniško redakcijo. Te dni je bij izvišen atentat jut organ skrajne desnice »Lat\vij^; Sargsc Eksplozija je biki tako močna, da je vrgel zračni pritisk člane uredništva na tla, razoii vrata ut oiuut ter so nastale na stenah razpoke. Enega od prisotnih so morali prepeljali v bolnico. MisteriozniL atentatorji so pobegnili v avtomobilu. Doumeva se, da je.tskati, kot v prejšnjih, tako tudi v ieun slučaju krivce v krogih nacionalistov, ki so izvršili ateniat na lasten organ, da bi zvalili krivdo na socialiste. Več nacionalistov je bilo aretiranih. Pri noki hišni preiskavi jo bila najdena tudi eksplozivna snov. — Mesee ttm zapora radi prestopka zakona o voltu ah. Te dni je bil obsojen v Osijeku delavec Luka Tolič po § 99. zakona o volitvah na mesec dni zapora, ker je glasoval ob priliki volitev v narodno skupščino jmd imenom drugega volilca. — Surov sin. 25 letni delavec Dimitrije Ivanovič v Beogradu se je skregal pred par diKfvi s svojo materjo ter jo za 1 kis Ul. Predvčerajšnjim ga je srečala mati slučajno na ulici, ga radi tega pokarala in poavala, naj »9 vrne k nji. Ker se je nahajal sin v družbi ue.kega dekleta, ga je ta ukor tako razljulik da je začel svojo mater neusmiljeno pie-te-pati s palico. Da ženi niso prihiteli 11» P°" moč pasanti, bi jo bil mogoče celo ubil. t a-santi so surovega tanta obvladali in raročtli orožniku, mater pa, ki j« bila vsa v paljali k zdravnuku. Ko jo je zdravnik ob e-zal, je šla ženica na policijo prosit, naj »e njenemu sinu prizauese. — Ljudska kopel v Subotici. Ministrstvo za narodno zdravje je odobrilo zgradbo nove ljudska kopeli v Subotici ter poslalo potrebni material za Instalacijo osem pr&nih kopeli. — Idijot, »loviti roman »vetovnoznanega ruskega pisatelju Dostojevskega v sloveu-skem prevodu dr. VI. Borštnika, katerega 1. del je pravkar iiSel v okvirju »SploSne knjižnice<, založba Zvezne knjigarne, Ljubljana, Marijin trg 8, se dobi zn ceno 32 Din, za broširan in z« vezan izvod 40 Din, — Knjižnica druitva »Tremonti«. Poživljajo so Člani društvu in ostali abstinenti, da podpreko akcijo za mstanovilov knjižnice tor darujejo primerno antiaikoholno literaturo. — Odbor. — Zlatniki so se *opet našli v Zlatorog-terpentinoveru milu. Zadnjo dni »o našle cekine: ga. Matilda Kugler, Zagreb, Viljemi-na Koj>ač, Žiri in Marija Ogrin, Verd, l*o-sebno srečo pa je imel lofor pivovarne Union v Ljubljani g. Franc Hudovernik, ki je unSel zii|ioredoma kar dvu zlatnika. Ljubljana. I— Gromi) trgovcer v Ljubljani sporoča, da j« dotedanji načelnik g. fran Stupica, veletrgovec r Ljubljani odlolil natelnltto moito tar 4» }• po»l* n*B#h«w pod- načelnik g. Ivan Gregorc, veletrgovec v Ljubljani. 1— Maškerada Ljubljanskega Sokola. — Vstopnina za člane proti legitimaciji v predprodaji v nedeljo 14. 1. m. od 10. do 12. ure dopoldne na galeriji telovadnice in v ponedeljek 15. 't. m. od 4. do 7. ure popoldne v društveni odborovi sobi v Narodnem donua — 20 Din, na dan prireditve pa dae 10. t. m. od 7. ure zvečer dalje pri blagajni 25 Din za osebo. 1— šiskarji! Društvo »Tre&nosU v Ljubljani Vas najvljudneje vabi k informativnemu predavanju, ki se vrši v soboto, dne 13. t. m. ob poi 20. uri v meščanski šoli v Sp. £iški. Poroča brat dr. Mikič. 1— Osrednji odbor Slovenskega planinskega društva izreka tem potom vsem, posehno pa narodnim damam, svojo najiskreuejšo zalivajo za trud in požrtvovalnost o priliki njegovega planinskega plesa 1. februarja t. 1. 1— Plesi in državni uradniki. V Ljubljani ja zaradi kratkega predpusia silno nn.o^o plesnih zabav na kupu, ker se vsa dru.si.va podvizajo priti pravočasno na svoj račun. Tako je splošna plesna manija premolila tudi mane, da sem zalezel na plesno zabavo, pa ne plesat, ampak samo gledat. Ko sem sedel tako samca 1 za mizo v stransia »obi, ;-,am našel na mizi plesni red. Kdo ga jo pozabil, ne vem. Taiin sem bral: one-step, two-step itd. Praktični so pa ;udi Angleži, ieIU si dejal, ti imenujejo plese kar po številu korakov, če treba tudi live-step ali teu-step in tako dalje. Pa sem odložil pleaui red in se ozrl v dvorano. Aloj pogled je zadel ravno mladega okrajnega glavarja. Pa mi je Sinilo v glavo, da ta goapod danes ni več okrajni glavar, ampak Ena-pet ali Ena-š&st! Kako se to čudno sliši 1 Včasih smo viaoke uradniške šarže pozdravljali »Klanjam se, gospod dvorni svetnik*, ali pa: »dober dan, gosjiod komisar !< Kako pa naj tem gospo-uom rečem danes? Ali mu naj zakličem na cesti: ^Klanjam se, gospod Kna-štiriU Ali pa: »Dober dan, gospod Dve-tri!« Tu sem se spomnil na plesni red. Ali ne bi bilo morebiti prav, ce bi rekli namesto »Enačila* — enostopnik? in 'tako dalje: Dvostoji-nik, trostopnikV Če imamo že trosvetnike, zakaj ne bi imeli poleg čeiveronožcev še četverostopaikeV Kaj pravite? j [Reklame ne potrebuje i { O.BERNATOVIČ j ker se blago radi svoje kvalitete in cene samo priporočaj Šport. Tenis - match Lenglen — Wills se bo vendarle vršil, kajti VVells igra v da inskem sim-giu Caltonturnirja, ki se je pasuSel 10. febru-wja in se bržkone završi v nedeljo. Torej se bodeita Welisova in Lenglenova v finale srt--čali. Stave stoje 10:7 v prid Lengleaiovi. Zmagalka bo dobila med drugim tudi krasen zlat pokal, ki ga je v to svrlio podaril vojvoda w esti nia #ite rski. Z veliko luipetostjo pri&ikovani boks-lnatch Paolino—Jone« je trajal samo 1 min. 5., stjk. Ze pred potekom prve runde je potni Spanec Paolino kanadskega mojstra Jonesa knock-oui. V pariškem Cirque d’hiver, kjei- se je boj vršil, so bile vso vstopnice razprodane že 3 dni prej. Na dan boja pa ja moral priti močan oddelek policije, da J® vzdrževal red. Najprej je nastopilo nek*! parov manj znanih boksarjev, ob pol 11. ur1 ponoči pa sta vstopila v ring Paolino in Jo-ntis. Takoj v začetku boja jo udaril Paoluio Kanadčana s tako silo v obraz, da se je za 5 sekund onesvestil. Nato sla nadaljevala boj, toda Paolino je kmalu nato Jonesu zopet zadal dvu udarca, enega v bok, drupga v čdjust, nakar se 1° <^«>‘«1 Ul padel Čez vrvi med občinstvo, kjer je oble- žal. 1'ariAki listi sklepajo, da sc bo Paolino sedaj piodid v Ameriko, ker je moral poprej močnega Kamadca premagati, pmlno sme nastopiti proti amerikanakim bokserieni. Strokovnjaki sodijo, da so Paolinovl udarci t.ikii močni in njegovo tehnično znanje tako veliko, da bo mogoče celo Demp#ey* pot««" kel. V Smokovcu v Visoki Tntri so »e. vl'5l'‘' te dni mednarodne nmuške tekme, ki ao Jih udeležili Francovi, loljaki, Jugoslo'«m; Uurnuni in Celtoslovalu. V teku na H je bil prvi Celioalovak 0. Nemecky 1:18:12, drugi Poljak Krzejytovvakl v 1:18 W enapti je bil Jugoslovan Klavora, Mirinajs11 zopet Jugoslovan Grujčič. Skupno klaisiificirandh 20 tekmovalcev, v kot zadnji paiiral cilj Humun Zageoeacu 1.4«.47 modnarodue mntiško Nordijsko igre 800 telunovai- tekune v Lahti se J^,uic«v. Igre »o zojiet cev, me»l temi 80 y v lla V4>i4ke pokazale prcio .^eneneti, ker na Kin-daljave, kar^ ^ u.iroti) ttuli atenske i", »kem ral i ^ kju j(, dobil Matti vojaštvo. kj ki-M-ij, kakor ga iimvii*^ ffistvo. V 2:20:55, Lappalu^* 1 ____________ i riiitFT ^ rotfa"!« 'vodiia 'skozi goal in po n^JLnuev sU zasedla 4. in 5. ftveda JaiiiK«1 ^ Aalroem, slavna .... Kiiolbotn in IKh««’ pa 7. in 8. mo«to. <■ hoslovuka Nemecky in Hus sta hila odi * viLiiiii utrujena m se tukme nista udetL.^ Tudi dragoceni Willebamlt|K)kal je ^ Finska preti ftvedsko v 2:29:88. f06ju V Dordenuxu jo potegnil slavni kg latkoatlet Charlos Kigoulot z rekord ttiko ročko in b tem zboljšal l***2ij» nedo- ta 1.8 kg. V tej vaji j# Rlgott*®* ^ Gospodarstvo. iido je navijalec cen? Neki zagrebški večerni dnevnik je pred kratkim objavil pod gornjim naslovom članek, ki je v občinstvu, ki se sicer pri nas zanima mnogo več za narodno-politična, a manj za gospodarska vprašanja, vzbudil veliko zanimanje. Z govorečimi številkami se je občinstvu razjasnilo, zakaij so v Jugoslaviji ravno obleka in čevlji za 80 do 100 odstotkov dražji kot pa 10 korakov izvem domačih mej. Naše prebivalstvo dobro ve, da ni nikjer na svetu tako drago kot pri nas. In ker si svoje potrebščine preskrbuje pri trgovcu, smatra njega za vampirja, ki sevaa ubogemu konsumeniu kri. V resnici je prodajalec le poslednji člen v verigi blagovnega prometa in more zato najmanj vplivati na ceno blaga. Izključeno je, da bi imel trgovec prekomeren dobiček nad nakupovalno ceno, zato skrbi že izredno velika konkurenca, ki obstoji v vseh trgovskih strokah. Hvalevredno je zato, da je omenjeni časopis v jasni obliki pokazal občinstvu, zakaj mora za isti par čevljev, ki jih lahko kupi na Reki za 200 dinarjev, plačati pri nas 350 in še več dinarjev. V tem članku se pravi: Zagrebški trgovec je prejel 240 parov ženskih in moških čevljev. Njihova fakturna vrednost je znašala 15.917 Din. To blago pa je bilo obremenjeno s sledečimi dokladami, ki jih je moral trgovec poravnati, še predno so mu izročili blago: Železniški prevozni stroški 651 Din Mestne mitniške pristojbine 380 Din Carina 1].836 Din Koliki in carinski izdatki 375 Din Skupaj 13.242 Din Z drugimi besedami: blago se je podražilo vsled države in mesta za preko 80 odstotkov fakturne vrednosti, še predno ga je trgovec sploh sprejel. Trgovec ima pravico zahtevati, da se ne bodo znašali le nanj za grehe, iti jih napra-. vi jo drugi. Uvoz iz inozemstva je trgovcu P® vseh pravilih umetnosti tako otežkočen, *** m«e le omejenost in tendencijozna laž-, 1yosl trditi, da nabavlja trgovec blago iz "Hft bd ga mogel tudi doma dobiti. tavu-nStvo je trgovcu edin merodajen fak-j, ’ i more pripraviti, da si ta ali oni P»«lmet nabavi v večji zalogi. Ker trgovec Po občinstvu in ne obratno. Popolnoma zgrešene gospodarske polatike bod0 prisilile vlado k logičneg-seuiu pojmovanj da metoda visokih zaščitnih carm se ne zadostuje. Hudomušma carica zgreši svoj pravi sm(>(er, ki bi moral ob-mojati v tem, da uistvari domačo industrijo m jo pospešuje. In kakor zveni paradoksno: ravno zaščitna carina je škodljiva in naša •evljarska industrija se ne bo nikoli okrt~ » LJUBLJANSKA BORZA, potek 12. februarja. 1926. Vrednote: Investicijsko posojilo iz 1. 1921, uen. 76.50, bi. 78; Loterijska državna reaita la vojno škodo, den. 279, tol. 282; Zastavni listi Kranjske deželne banke, den. 20, bi. 22; Kom. zadolžnice Kranjske dež. banke, den. 20, bi. 22; Celjska posojilnica d. d., Celje, den. 200, bi. 205; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana, dan. 200; Merkantilna banka,* Kočevje, den. 100, bi. 101; Prva hrv. šte-dionica, Zagreb, den. 967, bi. 973; Slaveaiska banka d. d., Zagreb, den. 49; Kreditni zavod za trgovino in industrijo., Ljubljana, den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana, bi. 125; Trbovelj, prem. družba, Ljubljana, den. 368, bi. 386; Združene papir-V^vče, Goričane in Medvode d. d. Ljubita hJ^L110! Stavbna družba d. d., Ljublja-kov <1 h M »Sešir«, tovarna k l obu - Blago - ’ Loka, deai. 115, bi. 120. •epance,' suho’ zdrave> metemske den. 20.50, bi of /<*tojna tranz., 30 vag., suha, meteraka J' 2?,'50; bukova drvn’ 25; bukovi železnisit^U^' Pos^jna bi. 13X23X13, bi. 28; 24^^v|; 2-51 m do,ž > 22X12 in pol, fco’v45™ ^ j^ pol X lipovi blodi od 2 w- ^ I^veži, fco vag. nakl. ^ lovi hlodi od 2 ni napr., od 30 Jack London pila in positala zmožna življenja, dokler ne bo izpostavljena zdravemu viharju tekmovanja, nego bo le umetno gojen cvet, ki mu vsak zunanji veter škoduje bi ki mu je oviran dostop zdravega zraka. Avtorju tega članka je rekel celo neki tukajšnji tovarnar čevljev: >Tako dolgo, dokler bo čevljarska industrija ščitena ‘z zaščitno carino, se čevljarski industriji z njo, če bo vedno tako visoka, ne bo pomagalo!« Nevarnost za naše goiMpodiirstvo je v lem, da smo najdražji na svetu. Predragi smo za domače konsuniente in mnogo predragi za tuje konzumente, to se pravi, nezmožni smo za izvoz. Tisti tovarnar čevljev, ki je zmožen, soliden in reelen, bo od domačih trgovcev vedno z obema rokama sprejet in bo imel prednost pred inozemei. Kdor pa ni zmožen in tudi ne reden in ga ne brigajo želje konzumentov, ta tudi ne sme pričakovati, da bo pri nas vladala večno umetna konjunktura na stroške splošnosti. Enkrat se mora odkrito reči, — kdor nima kapacitete, vzdržati korale s konkurenco, je tudi nezmožen ali len in nezmožni in leni tudi v Jugoslaviji ne smejo imeti eldorada. Vsa čast in spoštovanje onim niaiim in velikim producentom, ki so si zaslužili priznanje s pridnostjo in naporom. Ti morejo mimo zreti v bodočnost in njim je prodaja blaga v Jugoslaviji v vseh slučajih zagotovljena. Gorje pa onim, katerih industrijska življenjska zmožnost je zrastla na podlagi zaščitne carine. Ti bodo le prekmalu čutili, da so zidali na pesek in da ne more industrija vedno vegetirati na subvencijah — kajti zaščitna carina je subvencija. Vsaka resnica pa, če še tako dolgo zatirana pride le končno na dan. Vidimo, da ho občinstvo spoznalo iz dnevnega časopisja, da je glavni vzrok carine v visokih zaščitnih carinah. Naravno, da vsak otrok že ve, da se ne podraže z zaščitrfo carino samo uvoženi predmeti, nego tudi v državi sami izdelano blago. To vodi do tega, da je naša industrija dan za dnem manj popularna. Po vseh državah obstoji velika propaganda za nari-jonalno industrijo. Ta nacijonalna propaganda je edina gonilna sila, ki je elementarno zdrava. Naši domači izdelki potrebujejo zaupanja ljudstva. Domača industrija im domača trgovina morata pri splošnih težavah naših gospodarskih razaner skleniti pamet e* kompromis in spoznati, da so bremena na-kupujočega občinstva v obliki carinskih taks prevelika in da je nevarnost, da bo uniče-čema finančna zmožnost prebivalstva posameznika. Od tega pa bo trpel enako ko trgovec tudi industrialec in zato: ne pretiravati z zaščitnimi carinami. la, sveži, fco vag. nakl. post., den. 300; Jesenovi plohi od 3 m napr., stol., 10%, od 2—2.90 m, od 30 cm napr., z 15% od 25 do 29 cm, pretežno prvi hlod brea rujavega srca, fco vag. n. p., bi, 550; trami, monte po noti, fco vag. nakl. p., den. 240; hrastovi plohi, neobrobljend, 90, 110, 130 nun, od 2.50 m napr., fco vag. Postojna tranz., den. 1050, bi. 1150; pšenica bačka, fco nakl. post., bi. 295: pšenica sremska, fco vag. nakl. post., bi. 290; koruza času prim. suha, fco sremska postaja, bi. 121; koruza času prim. suha, fco slav. p., bi. 123; koruza času prim suha, fco ban. p., bi. 118; koruza inzulanka, več kot času prim. suha, fco vag. medj. post., bi. 107.50; koruza umet. sušena., fco vag. bačka postaja, bi. 142; koruza umetno sušena, fco Postojna tranz., bi. 182.50; ječmen, 62 lig, fco vag. bačka post., bi. 155; ječmen spomlad, pivovarn., 66-67 kg, par. Ljubljana, bi. 260; oves rešetani, fco vag. slav. postaja, bi. 190; ajda domača, fco pretkin. post., bi. 260; rž domača, fco vag. prekm. post., bi. 210; rž, 71-72 kg, jwr. Ljubljana, bi. 220; proso rumeno, fco vag. prekm. posit.. bi. 210; proso rumeno medfjini., fco Ljubljana, bi. 220; otrobi drobni, |>šenieni, fco vag. nakl. postaja Vinkovei, bi. 115; otrohi drobni, pšenični, par. Ljubljana, bi. 140; ježice zlatom m en e, fco vag. dol. p. den. 250; konoplja v steblih, fco vag. slav. post., vag. Solin: v ju ta vrečah po 50 kg, bi. 40; v papirnatih vrečah po 50 kg. bi. 45; v sodih po 150. 180, 200 kg, bi. 52.50. BORZE. Zagreb, 12. februarja. Devize: Newyork ček 56.65—57.®, London izplačilo 276.65 do 277.85, ček 276.57—277.77, Pariz 211.71 do 213.71, Praga 168.32—169.32, ček 168.7, Cu-rih 1095.25—1099.25, ček 1094.75-1098.75, Milan izplačilo 228.91—230.11 ček 221.525 do 239.695, Berlin 1354.5—1358.5, Dunaj 799.7—803.7 Ourih, 12. februarja. Beograd 9.1225, New-york 519.25, London 25.255, Praga 15.375, Pariz 19.14, Milan 20.94, Bukarešta 2.23, Dunaj 73.0625, Sofija 3.70, Berlin 123.62, Budimpešta 0.00727875. To in ono. : Velikanski zrakoplov zgrade v kratkem v Ameriki. Zrakoplov ho v stanu preleteti Atlantski ocean v dveh dneh. Zrakoplov, ki bo vseboval trikrat toliko plina kot »Shenau-doah« ali pa »Los Angeles«, bo 200 čevljev daljši kot ti dve ladji. Prirejen bo za transport nad sto potnikov s prtljago. : Zakaj naj bi se angleški prestolonaslednik poročil? Utegnilo bi se misliti, da n* zanima vprašanje, če se angleški prestolonaslednik poroči ali ne, pač nobenega človeka, razven njegovih majbližjih sorodnikov. Celo za angleške monarhiste utegne biti popolnoma egalno, če zasede nekoč angleški prestol kak sin sedanjega prestolonaslednika ali pa kak drugi prav tako nadarjen ia velikodušen princ. Kljub temu pa eksistira razred ljudi, ki manifestira velik interes e« ženitev princa Wales-kegia. To so namneš ameriški damski krojači. Tem se zdi, da manjka damskemu krojaštvu velika poteza. To pa razlagajo s tem, da angleška kraljica ni kos svoji nalogi glede damske mode. Neki od damskih krojačev inspirirani ameriški list 'piše: »Angleška kraljica je dobra mati, v zadevah obleke in mode je pa popolnoma nemogoča.« Pod temi okolščinana je razumljivo, da bi ameriški damski krojača princa Wales-kega radi poročili: z mlado, »chic« damo. Od tega pričakujejo nezaslišan dvig svoji obrti. Wales-kemu princ* torej ne bo preostalo drugega, kot da se poroči, da ne pride do revolucije ameriških damskih krojačev. ZLATOROG terpentinovo milo kakovost tega nepre-kosljivega mila se da M ' odtelitatifsafsno as Da se vpelje Zlatorog terpentinovo milo, ta idealna sestava najfinejšega mila z najboljšim terpentinom, v najširše sloje prebivalstva, s« vpreša od 1. avgusta 1925 v vsaki tisoči komad tega miila zlatnik po 10 frankov, ki se šele pri. vporabi prikaže srečnemu najditelju. Mnogo zlatnikov se je dosedaj ir našlo. Prepričajte se tudi Vi o neprekosljivi kakovosti tega »zlatega« mila, katero se vporabi j a radi svoje miline in prijetnega, osvežujočega vonja tudi mnogo kot toaletno milo. Mogoče, da ste tudi Vi 3pi»g§mgif I tako srečni, da najdete felolilm« Morski vrag. tn f ip. mulilnr.ii - 11 »Pa pustimo to,< je. nadaljeval Wolf Larsen. »Mogoče iniaš prav tehtne vzroke, da pozabiš svoje ime- J vendar te ne bom zaraditega nič manj rad imel dokler b°š delal, kakor gre. Seveda pristanišče tvojega vpisa 4 mitu i ut-iai, Kakor gic. — pristanišče tvojega vpisa je Telegraph Hill. Na vsem obrazu se ti bere. Trdo kožo iiiijiin ifntn lin niso dosti vredni. Poznani take lin. HI, na vbuh* ....... -T^ « uere, Trdo ja niso dosti vredni. Poznam take ljudi. Veš, |Mc Cready in Swanson.< 'GoaiiodU je zagrmel Woll Larsen. X... Cardv in Svvanson, gospod,< je popravljal de-ak l,l.v očeh mu je zažarela neka bridka svetloba. ^do ima predujem?* ^'ladva, gospod.c . .. »Sem ^ mislil. Prokleto vesel si lahko, da bi jim »HiGotovo nisi mogel tako unio popihati c tr lu'r ie veC gos[iov <>braz J® prenčal je: i . Woll Larsen; v njegovem g asu j ^posebna mehkoba, kakor da bi bil neznansko ladovc^en, da bi slišal neizgovorjeno be- sedo. Dečak se je obotavljal in obvladal zlo voljo. »Nič, gospod. Vzamem besedo nazaj.« »S tem pokažeš, da sem jaz prav imel.« In s prijaznim smehljajem je vprašal: »Koliko let imaš?« »Pravkar sem jih dovršil sestnajst, gospod.< »Lažeš! Nikdar več jih ne boš videl osemnajst. In še velik si za svoja leta. To so mišice konja. Zberi svoje cape in so preseli na sprednji del ladije. Sedaj si mornar. Kakor vidiš, sem te povišal.« Kapitan ni čakal na dečkov odgovor in se je mahoma obrnil k mornarju, ki je bil pravkar dovršil strašno nalogo in zalil mrtvo truplo v jadrovino. >Jo-hansen, ali razumeš kaj o brodarstvu?« ■'•Nič, gospod.« »No, to nič ne dene; vzlic temu si odslej prvi mornar. Odnesi svojo ropotijo v sobico prvega mornarja.« »Da, da, gospod, se je glasil zadrtni odgovor, je iJnhansen odšel na sprednji del ladije. Med tem se kabinski streže še ni bil ganil.' »Kaj pa čakaš?« je vprašal Wolf Lar sen. »Jaz so nisem podpisal za mornarja, gospod,, bil odgovor. »Podpisal sem se za kabinskega strežeta. Nočem biti mornar.« »Poberi svoje reči in pojdi na sprednji del ladije.« To pot je bil Wolf Larsenov ukaz presenetljivo zapovedujoč. Dečak je mrko pogledal, vendar se ni hotel ganiti. Tedajci se je vnovič pokazala strašanska Wolf ko je Larsenova moč. Zgodilo se je docela nepričakovano i« tako hitro, da je bilo vse skupaj končano med tikanjem dveh sekund. Skočil je po palubi celih šest čevljev naprej in* sunil dečaka s pestjo v trebuh. V istem hipu sem tudi jaz začutil bolesten sunek v želodcu, kakor da bi bil tudi mene sunil. Navajam to, da pokažem, kako občutljivo je bilo tačas moje živčevje in kaljo nevajen sem bil prizorov okrutnega nasilja. Kabinski streže se je zvil v dve gube, dasi je tehtal najmanj stoinpetinšestdeset funtov. Telo se mu je ovilo c koli roke; zletel je v zrak, naredil kratko krivuljo in treščil z glavo in pleči na palubo poleg mrtvega, kjer je obležal in se zvijal v silnih bolečinah. No?« je Larsen vprašal mene. »Ste se že odločili?« ' Pri teh besedah sem se slučajno ozrl proti bližajoči se ladiji; sedaj je bila skoraj vštric nas in komaj nekoliko sto metrov daleč. Čila je prav lična. Na enem njenih jader sem videl veliko črno številko, kot jih imajo pilotske ladije, kakor sem bil že videl na slikah, •Kakšna je tista ladija?« sem vprašal. »Pilotska ladija Moja Gospa,« je zagodel VVolf Larsen.« Pustila je pilole in vozi v San Francosko. Ob tem vetru bo tam v petih, šestih urah.« »Prosim, dajte ji znamenje, da me vzame seboj na suho.« »Prav žal mi je, toda signalna knjiga mi je nedavno padla v morje,« se je odrezal iu gruča lovcev se je zarežala. TRGOVSKA BANKA D. D., LJUBLJANA Dunajska cesta št. 4 (v lastni stavbi) Podr užnice: Maribor, Kamnik, Novo mesto, Ptuj, Rakek, Slovenske Konjice, Slovenjgra- dec, Pre ;n!je. Kapital in rezerve nad Din 19,500.000*— Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulanfneje. Brzojavke: Trgovska. Telefoni: 139, 146, 458. VSAKDO si lahko izboljša svojo eksistenco s pravilno uporabo najboljših šivalnih strojev Gritzner »9 ter as nedosežnimi pletilnimi stroji j»jt Adler* D1IBIED". Te si nabavi pod ugodnimi pogoji edinG pri tvrdki JOSIP PETEUC, Ljubljana blizu Prešernovega spomenika ob vodi levo. Zakaj .je bil Dunajski jesenski sejem 1925 tako uspešen? *% m s? na Dunaju, trgovskem središču srednje Evrope, ponudi 7000 razstavljalcev svoje izdelke v največji izberi in po najnižjih cenah! Zato obiščite od 7. do 13. marca 1926. Posebne prireditve: Mednarodna razstava avtomobilov in motornih koles. »Elektrika v poljedelstvu.« Lovska razstava. Razstava hranil in nasladil. NIKAKEGA VIZUMA ZA POTNI LIST! -»c S sejmsko izkaznico in potnim listom prost prehod čez mejo! Vozne olajšave na jugoslovanskih in avstrijskih železnicah kakor tudi na Donavi. Pojasnila vseh vrst in sejmske izkaznice se dobe pri Wipn«r Mcsse A. 6., VII in pri častnih zastopstvih v LJUBLJANI: Avstrijski konzulat, Turjaški trg 2, Zveza za tujski promet, Aleksandrova eesta 8, Josip Zidar, Dunajska cesta 31. PREMOG - ČEBIN tSfelfova ulica 1/IL - Telefon 56, (faspod kateri je absolviral trgovski tečaj ter ima eno leto pisarniške prakse, išee službe. Gre tudi eden do dva meseca brezplačno. — Ponudbe prosi na upravo lista pod »Dobra moč«. Stekleno strešno opeko imajo »talno v za logi Združene opekarne d. d. ■ Ljubljani. fcjfirnn Snovanje v novi hiši ob Tržaški ces*:, obstoječe iz dveh sob (z balkonom) in pritiklinami, ozir. ene sobe ias kuhinje, se odda s 15. februarjem ali 1. marcem. — Naslov pove uprava. Kot praktikant telim vstopiti h kakemu ljubljan-! tkemu podjetju. Imam pisarniško ’ prakso ter sem popolnoma zmožen knjigovodstva, korespondence, strojepisja, stenografije, vešč sem perfektno slovenskega in hrvatskega jezika. — Ponudbe prosim na upravo lista pod: »Marljiv«. JHfnootfiri se proda za ceno 200 Din. — Naslov pove uprava lista. (idrijskega krompiria večje ali manjše množine postavi na dom. Pišite dopisnico na upravo lista pod: »4 1.35 Din«. Nocdn. it! Dnevniku" Parni stroj 100—120 konj. sil s: cilindrom na visok in nizek pritisk, kondenzatorjem, kotlom sistem »Tischbein« 117.26 m- kurilne ploskve, eventualno z rezervnim >Tischbein«-.kotlom 94.82 m- kur. ploskve, 12 atm., s pregrejevalcem, kompl. cevino napeljavo, vse v dobrem stanju in kompletno poceni na prodaj. — Reflek-tanti si morejo napravo v obratovanju ogledati pri »Union« paromlin, Stari Sivac, Bačka. VINOCET tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljabljans, nudi ^ajfinajši in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa, ponudbo I s ut e in higilsnicrso najmodernsje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta štev. 1 a, il. nadstropje. Smoking srajce. {jfoieoadne Itls in barvaste, ovratnike vseh vrst in fason, pentlje, samoveznice, žepne robce, nogavice v raznih barvah za gospode in dame naramnice, toaletne potrebščine, svilene trakove, čipke in vezenino. - Nizke cene. - Velika izbera samo pr* JOSIP PETELINC-U ■ LJUBLJANA blizu Prešernovega spomenika ol> vodi. Originalen (prave) potrebščine fixat in preservat za Opkiosrsah dobite le m L BARAGA. Šelenburgm ul (}, st. oso. USTNIKI v milu ..GAZELA** Da se cenjenim odjemalcem našega priznanega mila GAZELA oddolžimo, smo se odločili, da jiii za njihovo dolge" letno naklonjenost tudi primemo nagradimo. Z ozirom na to smo sklenili, da bomo od sedaj naprej na vsakih 1000 kosov našega mila (vseh vrst, ki ga izdelujemo) • vtisnili v en kos mila po 1 zlatnik Milo »GAZELA« zavzema vsled svoje izborne kakovosti vsekakor prvo mesto med sorodnimi izdelki. Izdelano je iz najboljših surovin, ki tkaninam ne škodujejo. Daje takoj zelo obilno peno, ki nesnago razkroji in temeljito odloči <* tkanine, tako da je m da z našim milom zelo mnogo prišteilite pri perilu in zdravju, poleg tega Vani jo Pa mogočo sieea tudi lolupP naklonjena, da dobite v kupljenem kosu še 1 zlatnik povrhu. Zahtevajte torej pri Vašem trgovcu samo prvovrstno in pravo milo ..GAZELA Izdajatelj in odgovorni orednik ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. - 'U Mak a mo »Merkur« v Ljubljani Andrej Sever.