< > I- w Q D 1 u V) < -I <5 Dovolj se posti, kdor slabo je. Italijanski pregovor naš tednik Številka 6 Letnik 54 Cena 1,15 evra e 180,- SIT petek, 15. februarja 2002 Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Zulassungsnummer: GZ02Z032298W Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec CITAT TEDNA FPÖ škofovih besed naj ne samo sliši, temveč jih tudi uresniči. Andrej Wakounig, predsednik EU Napisi: jasna podpora na ravni Evropske unije ■ ' . == Stran 5 PEPELNIČNA SREDA Dostojanstvo človeka Na pepelnično sredo je bilo v mestni farni cerkvi sv. Lovrenca pepelnično bogoslužje z obredom pe-peljenja. Škof dr. Alois Schwarz je posebej poudaril nedeljivo dostojanstvo človeka. Rekel je: „Človek nima samo vrednosti, predvsem ima dostojanstvo.” Po bogoslužju je sledilo srečanje v škofijski rezidenci, kjer so predstavili dela Valentina Omana z naslovom Boce bomo, ki prikazujejo človeške figure v svetleči veličini in tudi v svoji šibkosti in ranljivosti. Foto: Eggenberger Pomembna seja sosveta Sadovnik pozdravlja sejo sosveta ne samo zaradi odločne podpore razsodbi. Stran 2 Temeljita analiza V. Sime Objavljamo prispevek, ki ga je tajnik ZSO napisal za tednik „Die Furche”. Strani 4/5 Slovenski kulturni praznik Slavnostni govornik na Prešernovi proslavi v Železni Kapli je bil Andrej Kokot. Stran 10 „Ozračje je enkratno” Legionar Dobljanov Matjaž Hafner je presenečen od odličnega ozračja v klubu. Stran 15 2 Politika Politika 3 Janko Kulmesch__ Komentar Našega tednika Nadvse aktualna in potrebna I. Pred več ko enim letom, v času sankcij EU in pred proslavo ob 80-letnici plebiscita, je deželni glavar Haider vzbujal vtis, da jemlje reševanje odprtih manjšinskih vprašanj resno, vsekakor resneje kakor njegovi predhodniki na krmilu deželnih oblasti. To so podkrepila tudi njegova nedvomno priznanja vredna prizadevanja za zakon o financiranju dvo- in večjezičnih vrtcev in uvedbo celodnevnih slovenskih radijskih oddaj (ki pa slej ko prej še niso dolgoročno zagotovljene). Podoben vtis je dal ob 80-letnici koroškega plebiscita. Prvič v 2. republiki je najvišji predstavnik dežele Koroške priznal, da Slovenci, ki so glasovali za tedanjo kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, niso bili „izdajalci domovine”, kot jih je vsa pople-biscitna desetletja (in deloma še danes) zmerjal „zdravi koroški ljudski glas” - temveč da so imeli isto pravico do samoodločbe narodov, kot so si jo lastili zagovorniki državne meje na Karavankah. Poleg tega je bila plebiscitna proslava oktobra 2000 prva, na kateri je najvišji predstavnik deželnih oblasti javno opozoril, da je treba izpolniti obljubo, ki jo je koroški deželni zbor tik pred plebiscitom soglasno dal koroškim Slovencem. Marsikdo, tudi v naši narodni skupnosti, se je začel resno spraševati, ali je Haider morda le deželni glavar, ki bi lahko vsaj v koroški politiki sprožil novo, pozitivno dinamiko. Še več pa je bilo takih, ki Haiderjevim izjavam slej ko prej niso verjeli ali pa so bili zelo skeptični. Opozarjali so, da izhaja iz družine, ki se je iz globokega prepričanja opredelila za nacizem, in menili, da se Haider v resnici nikoli ne bo mogel otresti svojih korenin in refleksov. Kakor kaže, so na žalost imeli tudi prav. II. Kako funkcionirajo ti refleksi, je bilo videti ob Haiderjevem obisku pri iraškem diktatorju in krvoločnem morilcu Sadamu Husseinu. Zelo kruto je njegovo krvavo roko čutila tudi kurdska manjšina, ko je tisoče njenih pripadnikov dal umoriti s strupenim plinom. Kljub temu ga je deželni glavar počastil z osebnim obiskom. Haider pa s svojim obiskom ni navdušil samo Husseina. Še posebej so bili navdušeni njegovi zvesti oboževalci, npr. ko so se na pepelnično sredo zbrali v Riedu in mu ob pivu krepko in krohotaje ploskali. Pri tem je zavestno ali podzavestno prišel do izraza znani protijudovski in protiameriški refleks, ki ga poznamo pri starih in mladih zagovornikih nacistične miselnosti. Še vedno so namreč prepričani, da vlada na tem svetu „judovska mafija”, predvsem pa tudi niso preboleli dejstva, da so ZDA odločilno prispevale k Hitlerjevemu porazu. III. Druga stvar, ki se seveda ne da primerjati z razmerami v Iraku, vendar mora kljub temu vsem dati misliti, je Haiderjev odnos do razsodbe ustavnega sodišča in pravne države. Pretekli petek je deželni glavar v Borovljah ponovno podkrepil, da pod nobenim pogojem noče uresničiti razsodbe in da naj ostane vse pri starem oz. 25 %-klavzuli. Ponovno je tudi poudaril, da bo njegova stranka izvedla ljudsko povpraševanje proti dvojezičnim napisom. Vse te napovedi kažejo, da se Haider v resnici sploh noče pogovarjati z narodno skupnostjo o skupni rešitvi. Raje ostaja zvest nemško-nacionalni miselnosti gibanja, ki ima „bogate” izkušnje z germaniziranjem Slovencev in iz katerega tudi sam izhaja. Raje išče podporo in oporo pri „ljudskih množicah”, ki še posebej navdušeno kričijo ob zasmehovanju in hujskanju na račun malih in nemočnih. IV. Očitno se deželni glavar že pripravlja na predčasne deželne (in državne?) volitve. Temu naj bi služilo tudi ustrezno ozračje - nahujskano, na račun šibkih, s pomočjo starega koroškega protislovenskega refleksa. Toliko pomembneje bo zato, da vsestransko krepimo EL, ki je zlasti še v preteklih dneh sprožila uspešne in odmevne pobude. Med drugim je dosegla, da je minister Strasser obljubil korektno pisanje slovenskih imen na osebnih izkaznicah, dosegla pa je tudi, da je krški škof zavzel jasno stališče proti načrtovanemu ljudskemu povpraševanju FP. Skratka, vodilo samostojnega gibanja: V samostojnosti je moč! je slej ko prej nadvse aktualno in potrebno. Predsednik NSKS Sadovnik: „Razprava v sosvetu ni bila pomembna samo zaradi jasne podpore razsodbi ustavnega sodišča. Bila je tudi tam, kamor spada - na zvezni ravni, saj je sosvet svetovalni organ zveznega kanclerja.” —»^a predsednika NSKS f Bernarda Sadovnika je bila seja sosveta za slovensko narodno skupnost (v četrtek, 7. februarja) zelo pomembna ne samo zaradi jasnih in soglasno sprejetih sklepov v podporo razsodbi ustavnega sodišča. Bila je pomembna tudi zato, „ker je sosvet svetovalni gremij zveznega kanclerja, s tem pa se je razprava o razsodbi ustavnega sodišča preložila tja, kamor spada -na zvezno raven.” Poleg tega so, tako Sadovnik v pogovoru za NAŠ TEDNIK, sodelovali tudi zastopniki tako koroških kakor zveznih strank SPÖ in ÖVP. Sadovnik, ki je hkrati podpredsednik sosveta: „Tako Koroška ne more trditi, da se razpravlja o uresničitvi razsodbe brez njenih predstavnikov. Nenazadnje imenujejo zastopnike strank stranke same. Z drugimi besedami: sosvet je gremij, v katerem so zastopani vsi partnerji.” Sicer pa je sosvet soglasno sprejel sklepe, s katerimi se je jasno postavil na stran ustavnega sodišča. Konkretno je sklenil: • razsodba je pravno korektna in se nikakor ne da izpodbijati kot pravno nična; • razsodbo je treba uresničiti tako, kakor je to sklenilo ustavno sodišče; • sosvet je zelo jasno zavrnil prizadevanja FPÖ za ljudsko povpraševanje o dvojezičnih napisih, • zvezni kancler naj omogoči informacijsko kampanjo, s katero naj bi se ustvarilo ozračje za postavitev dvojezičnih napisov; • na naslednjo sejo sosveta, ki naj bi bila v bližnji prihodnosti, bodo povabljeni tudi gradiščanski Hrvati, ker se del razsodbe nanaša tudi nanje; • prav tako naj bi - na predlog predsednika NSKS - v bližnji prihodnosti prišlo do skupne seje vseh sosvetov. Na tej seji naj bi se skupno zavzeli za uresničitev razsodbe, hkrati pa se tudi jasno opredelili proti ugotavljanju manjšine. Pomemben del seje sosveta, tako Sadovnik, je bilo tudi predavanje strokovnjaka- za ustavno pravo Ko-lonovitsa, ki se je „v javnosti deloma napačno tolmačilo”. Sadovnik: „Kolonovits je jasno poudaril, da govori razsodba o 10-ih % in drugačne interpretacije ne odgovarjajo razsodbi.” Predsednik NSKS Sadovnik pa je na seji sosveta opozoril tudi na neslavno vlogo dobrolske občinske odbornice Christine Piuk, svobodnjaške zastopnice v sosvetu. Ta je namreč med podpisniki podpornih izjav za ljudsko povpraševanje FPÖ. Zbor narodnih predstavnikov NSKS je že na svoji zadnji seji soglasno podprl Vouka, ko je ta poudaril, da je članstvo Christine Piuk v sosvetu protizakonito. V zakonu namreč piše, da se morajo člani sosveta zavzemati za pravice narodnih skupnosti in uresničitev zakonsko zajamčenih pravic. To pa je nezdružljivo s podpisom podporne izjave, katere namen je preprečiti uresničitev razsodbe ustavnega sodišča oz. določila 7. člena avstrijske državne pogodbe glede dvojezičnih napisov. Šadovnik je na seji podkrepil to stališče in zahteval, da se preverijo ustrezni pravni koraki. „Šploh pa bi pričakoval, da bi Christine Piuk sama izstopila iz sosveta,” tako predsednij< NSKS v pogovoru za NAŠ TEDNIK. Janko Kulmesch Ukrajinci pri koroških Slovencih Koroška deželna vlada, posebej pa še namestnik direktorja deželnega urada Karl Anderwald, goji redne stike z ukrajinskim mestom Chernivtsi (Cher-nowitz). Skupina pravnikov in upravnikov se je nekaj dni šolala na Koroškem. Ob tej priložnosti so gostje iz Ukrajine, ki jih je spremljal vodja manjšinskega biroja Vladimir Smrtnik, obiskali tudi osrednje organizacije in druge ustanove koroških Slovencev. Na sedežu NSKS in NT sta jih sprejela osrednji tajnik Franc Wedenig (desno) in glavni urednik Janko Kulmesch ter jih seznanila s političnimi in medijskimi vprašanji narodne skupnosti. Foto: Sadjak DVOJEZIČNI NAPISI/FPÖ Krški škof hitro reagiral na protest deželne Enotne liste Dr. Alois Schwarz v razpravi o dvojezičnih napisih: „Vsakemu človeku je treba izkazati spoštovanje do njegovega jezika in vere.” I V'oroška FPÖ skuša priti v svo-IK jih protislovenskih prizade-* Vvanjih z vsemi sredstvi do zaželenega cilja. Tako skuša zlorabljati tudi cerkvene prireditve - konkretno stari običaj metanje štruče-jev (imenujejo jih tudi Linhardine kržeje), ki se odvija vsako leto za god sv. Linharde (5. februarja) v Kamnu. Kakor je znano, so koroški svobodnjaki skušali to prireditev izkoristiti za pobiranje podpornih izjav za uvedbo ljudskega povpraševanja proti dvojezičnim napisom. Po zaslugi EL niso mogli uresničiti svojega namena tako, kakor 80 si to želeli. Predsednik EL Andrej Wakounig je hitro reagiral in takoj, ko je javnost izvedela za načrte FPÖ, javno protestiral pri krškem škofu. Prav tako je zahteval, da naj Cerkev zavzame jasno stališče proti predvidenemu ljudskemu povpraševanju. . Hitra reakcija predsednika EL Je naletela na rodovitna tla: ni bila deležna samo medijske pozornosti, predvsem s strani Kleine Zei-tung, pozitivno je reagiral tudi LJUBLJANA_____________ Sadovnik in Sturm pri Drnovšku Razprava o dvojezičnih napisih po razsodbi avstrijskega ustavnega sodišča zaposluje tudi najvišji vrh slovenske vlade: prihodnji ponedeljek, 18. februarja, bo predsednik vlade Republike Šlovenije dr. Janez Drnovšek sprejel predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev in Zveze slovenskih organizacij, Bernarda Sadovnika in dr. Marjana Sturma. Sturm NAŠEMU TEDNIKU: „Drnovška bomo informirali o aktualnem manj-šinskopolitičnem dogajanju v naši deželi, hkrati pa izrazili pričakovanje, da bodo dobrososedski odnosi pozitivno vplivali na reševanje odprtih vprašanj.” krški škof dr. Alois Schwarz. Pri maši, ki jo je daroval v Kamnu v čast sv. Linharde, sicer ni omenil ljudskega povpraševanja z imenom, vendar je bilo vsakomur jasno, kaj je mislil z naslednjimi svojimi besedami: „Ne gre zakrivati src s predsodki. Vsakemu človeku je treba izkazati spoštovanje do njegovega jezika in njegove vere." Hkrati je krški škof pozval, da se naj ne uporablja oblast besed in plakatov, ki ranijo druge. Predsednik EL je pozdravil škofovo izjavo, FPO pa se ni upala, da bi na slovesnosti sami izvedla pobiranje podpisov. Hkrati je Wakounig pozval svobodnjake, da naj teh besed ne samo slišijo, temveč jih tudi uresničijo. Pozval je svobodnjake, naj od samega sebe ukinejo podpisne akcije in zborovanja, ki nasprotujejo 7. členu avstrijske državne pogodbe. „Te povzročajo samo polarizacijo in škodujejo sožitju v deželi,” tako Andrej Wakounig. -Kuj- Podlo Haiderjevo posmehovanje iz Adamovichevega imena Ludwig Adamovich red ne-davnim se je deželni glavar Haider opravičil pri predsedniku avstrijskega ustavnega sodišča Ludwigu Adamovichu za svoje žalitve. Ni trajalo dolgo, pa je spet dokazal, da je bilo njegovo opravičilo neodkrito: na pepelnično sredo je v Riedu, kjer s'vobodnjaki vsako leto obhajajo pepelnično sredo ob popivanju piva in se izživljajo na račun njihovih političnih nasprotnikov, se je deželni glavar posmehoval iz Adamovichevega imena. Spraševal se je, ali ima Adamovich zaradi svojega imena, ki je slovanskega izvora, sploh dovoljenje za bivanje v Avstriji. Politik, ki na ta način nagovarja najnižja fobistična čustva, se demaskira sam - in se ne sme čuditi, če bo nekoč ostal sam in imel kvečjemu le še podporo svojih kričečih navijačev ob pivskih mizah. -Kuj- 4 Mnenje Nur Arger mit undankbaren Untertanen Viele mögen erstaunt sein, dass nach zwei Jahren „Dialog”-Politik Jörg Haiders gegenüber den Kärntner Slowenen plötzlich alles anders ist. Die „Dia-log”-Politik war aber nur scheinbar großartig. Hier sprach der Fürst, der aus Gnade ein paar Zuckerln streut und die Untertanen sollten dafür gefälligst dankbar sein. Keinesfalls sollten sie sich aber als freie Bürger eines Rechtsstaates verhalten. ■ VALENTIN SIMA r^is zum 13. Dezember p^2001 verkündete Jörg Hai-L^der landauf, landab, er werde noch als jener Kärntner Landeshauptmann in die Geschichte eingehen, der das meiste für die Slowenen im Land getan habe. Und bis zum 13. Dezember vergangenen Jahres haben ihm das auch viele geglaubt. An diesem Tag aber verkündete der Verfassungsgerichtshof (VfGH) sein Erkenntnis, wonach die im Volksgruppengesetz (VGG) festgelegte Hürde von 25 Prozent Minderheitenanteil für die Aufstellung zweisprachiger Ortstafeln Staatsvertrags- und somit verfassungswidrig sei und löste damit einen Sturm der Entrüstung bei Haider und seinen Anhängern aus. Der VfGH selbst weist dabei auf die im europäischen Bereich übliche Bandbreite zwischen etwa fünf und 30 Prozent hin und hält einen Prozentsatz im unteren Bereich dieser Bandbreite (also zehn Prozent) als staatsvertragskonform. Zählproblematik Die Grundlage für diese Auslegung der Minderheitenschutzbestimmungen des Staatsvertrags von 1955 durch den VfGH bildet deren Entstehungsgeschichte: Im Zuge der Verhandlungen wurde nämlich die restriktive Klausel eines „beträchtlichen Anteils” (considerable Proportion) an Minderheitenangehörigen fallen gelassen, der Text des Artikels 7 spricht nur mehr von „Verwaltungs- und Gerichtsbezirken Kärntens, des Burgenlandes und der Steiermark mit slowenischer, kroatischer oder gemischter Bevölkerung”, in welchen „die slowenische oder kroatische Sprache zusätzlich zum Deutschen als Amtssprache zugelassen" wird und in welchen „die Bezeichnungen und Aufschriften topografischer Natur sowohl in slowenischer oder kroatischer Sprache wie in Deutsch verfasst” werden. Dazu ist zu sagen, dass diese Argumentation nachvollziehbar ist und dass der VfGH auf jeden Fall jenes staatliche Organ ist, das nach der österreichischen Verfassung zur Entscheidung dieser Frage berufen ist. Nebenbei bemerkt: Die Kärntner Slowenen vertraten immer die Position, dass zum Zeitpunkt der Unterzeichnung des Staatsvertrages zumindest für Kärnten das Gebiet „mit gemischter Bevölkerung" eindeutig definiert war, und zwar durch die Schulsprengel mit zweisprachigem Schulwesen. Über die Problematik der Zählungen und ihre oft gegen die Minderheiten gerichtete Tenden-ziosität gibt eine breite wissenschaftliche Literatur Auskunft. Der VfGH jedenfalls entschied sich für einen Minderheitenanteil von zehn Prozent, damit eine Verwaltungseinheit als gemischtsprachig eingestuft wird, was deutlich minderheitenfreundlicher ist als die 25 Prozent des VGG. Bei der Diskussion um das Vf-GH-Erkenntnis ist auch die im Sommer 2000 beschlossene „Staatszielbestimmung” zu berücksichtigen, in der es heißt: „Die Republik (Bund, Länder und Gemeinden) bekennt sich zu ihrer gewachsenen sprachlichen und kulturellen Vielfalt, die in den autochthonen Volksgruppen zum Ausdruck kommt. Sprache und Kultur, Bestand und Erhaltung dieser Volksgruppen sind zu achten, zu sichern und zu fördern.” (BGBl. I 68/2000 vom 8. August 2000). Eine allgemeine Akzeptanz der VfGH-Entscheidung durch die Politik wäre daher mehr als geboten. Nicht so Kärntens Landeshauptmann: Seit dem 13. Dezember übt sich Jörg Haider nicht nur in Drohgebärden gegenüber den Slowenen und beschimpft jene Staatsbürger, die ihre Rechte auf dem dafür in der Verfassung vorgesehenen Weg einfordern, als „Zündler”, „Scharfmacher” und ähnliches, sondern greift sogar Institutionen des Rechtsstaates direkt in noch nie dagewesener Schärfe an. densatz Kärntens auch durchaus noch vorhanden sind. So sprachen im Zusammenhang mit der VfGH-Entscheidung diverse Kärntner Abwehrkämpferbundfunktionäre in Leserbriefen nun von einer dritten versuchten slowenischen Landnahme (nach den beiden ersten in den Jahren 1918 und 1945). Der Landeshauptmann selbst sprach vom Versuch einer politischen Verfälschung des Ergebnisses der Eine andere Erklärung für Haiders Verhalten: Um die Wirtschaftspolitik Kärntens und auch um die Landesfinanzen soll es trotz aller Vermögensverkäufe nicht so gut bestellt sein. DR. VALENTIN SIMA Versuchte Landnahme? Dass der Landeshauptmann dabei auch Verschwörungstheorien in den Raum stellt, die dem Dunst der Biertische entsprungen sein könnten und die in ihrer Lächerlichkeit durch fast nichts mehr zu überbieten sind, erfüllt durchaus die Funktion, bei einem Teil des Publikums Bedrohungsängste zu fördern: so zum Beispiel die Spekulation, der VfGH-Präsident Ludwig Adamovich hätte mit dem slowenischen Staatspräsidenten nicht nur allgemein über die Ortstafeln gesprochen, sondern sich sogar darüber beraten, was man tun könne, wenn „die Kärntner nicht spuren”. Eine Erklärung für Haiders Verhalten könnte sein, dass nun wieder jene bedingten Reflexe zum Ausbruch kommen, die der politischen Sozialisation des Landeshauptmanns entspringen und im deutschnationalen Bo- Kärntner Volksabstimmung von 1920, ganz so als ob damals über die Sprache der Ortstafeln und nicht über die staatliche Zugehörigkeit des Gebietes abgestimmt worden wäre. Ablenkungsmanöver In guter Erinnerung ist noch der vom Kärntner Heimatdienst (KHD) in seinem „Ruf der Heimat” im Oktober 1970 - also zwei Jahre vor dem Kärntner „Ortstafelsturm” - geäußerte Wille, „dass das ganze Kärntnerland für immer den Charakter eines deutschen Landes trage”, es solle „eine Einheit bleiben in seinem Erscheinungsbild vor aller Welt.” Die Geschichte in Kärnten habe noch keinen „Schlussstrich” gezogen und der Abwehrkampf werde erst dann zu Ende sein, wenn eines der beiden Völker nicht mehr bestehe. Davon hat sich der KHD bis heute nicht distanziert. Mnenje/Politika 5 =£ Es gibt zwar wahrscheinlich auch in Kärnten immer weniger Anhänger solcher Ansichten und immer mehr Menschen, die sich solchem Gedankengut auch öffentlich widersetzen, völlig verschwunden ist es aber noch nicht. Zum Teil wird es sogar von einigen Bürgermeistern im zweisprachigen Gebiet öffentlich zur Schau gestellt: „Und wenn ich untergeh' in Eberndorf, bei mir wird ka zwasprochige Ortstafel aufg'stellt.” (Aussage von SPÖ-Bürgermeister Josef Pfeifer auf der „Heimatverbände”-Veranstal-tung am 25. April 2001, zitiert nach Kärntner Tageszeitung vom 26. April 2001). Eine andere Erklärung für Haiders Verhalten: Um die Wirtschaftspolitik Kärntens und auch um die Landesfinanzen soll es trotz aller Vermögensverkäufe nicht so gut bestellt sein. Da kann es schon einmal nützen, kräftig abzulenken mittels patriotischer Erregung, noch dazu, wo gerade Gemeinderatswahlen in Sicht sind. Mag sein, dass die Rechnung aufgeht und dadurch Stimmen des bekannten Bodensatzes für die FPÖ mobilisiert werden können, ohne andererseits deshalb andere Stimmen zu verlieren. Schwenks der FPÖ in dieser Frage in gewissen Bandbreiten sind bekannt: So hatte sich die FPÖ vehement gegen die Errichtung einer zweisprachigen Handelsakademie in Klagenfurt/Ce-lovec gestellt, bei deren Zehnjah-resjubiläum im März 2000 trat Haider jedoch mit einigen Worten Slowenisch als Gratulant auf. Das hebt ihn durchaus positiv vom ehemaligen Landeshauptmann Leopold Wagner (SPÖ) ab, der einmal betonte, als „echter Kärntner” kein Wort Slowenisch zu können. Viele mögen vielleicht erstaunt sein, dass nach etwa zwei Jahren „Dialog”-Politik des Landeshauptmanns gegenüber den Kärntner Slowenen nun Plötzlich alles anders ist. Die >.Dialog”-Politik war aber nur scheinbar großartig, die Zugeständnisse bewegten sich in engem Rahmen. So kam es zu einer dreijährigen Verlängerung und leichten Erhöhung (um zehn Prozent beziehungsweise 10.900 Euro/150.000 Schilling) der bereits von Haiders Vorgänger im Kulturressort, Michael Ausserwinkler (SPÖ), gewährten bescheidenen Subvention für die slowenische Musikschule. Weiters kam es zur besseren ’ rechtlichen Absicherung von zweisprachigen Institutionen, die bereits bestanden: Die Förderung für zweisprachige Kindergärten wurde nun auf eine landesgesetzliche Grundlage gestellt (sie wurden schon bisher unter anderem vom Bund gefördert). Gab es vorher eine Bundesförderung für ein zweisprachiges ganztägiges privates Radioprogramm, gibt es nun eine Lösung für ein solches Programm im Rahmen des ORF. Beinharter Kurs Neben diesen positiven Dingen fuhr Haider gegenüber der Minderheit in Kernfragen abweichend von seinen Vorgängern einen beinharten deutschnationalen Kurs: So zum Beispiel in der Frage der zweisprachigen Qualifikation der Schulleiter von zweisprachigen Schulen, wo eine zweisprachige Befähigung der Kandidaten bei den Bestellungen keine Berücksichtigung mehr findet (dazu sind Verfahren anhängig). Anmaßung des Fürsten Die kleinen Zugeständnisse waren begleitet von medial begleitetem Händeschütteln zwischen dem Landeshauptmann und „seinen” Slowenen. Dieses hat nun ein (vorläufiges?) Ende. Haider war auch schulterklopfend in „slowenische” Gebiete gereist und hatte den Leuten in nächtlicher Runde erklärt, sie sollten nur zu ihm kommen, wenn sie eine Subvention für einen Kulturverein bräuchten. Hier sprach der Fürst, der aus Gnade ein paar Zuckerln streut und die Untertanen sollten dafür gefälligst dankbar sein. Keinesfalls sollten die Untertanen sich als freie Bürger eines Rechtsstaates verhalten, wo es einen Grundrechtsschutz gibt und Gerichtshöfe öffentlichen Rechts, die darüber wachen. Das Recht erscheint einem solchen Bewusstsein als Gräuel. So entwickelte sich nun die Frage nach einer bestimmten Ausgestaltung der verfassungsmäßig verankerten und durch internationale Verträge garantierten Minderheitenrechte zur Frage der Verteidigung des Rechtsstaates gegen Anmaßungen des Fürsten, der zur Durchsetzung seiner Vorstellungen notfalls den Mob in Bewegung setzt. Dr. Valentin Sima, tajnik ZSO in član Koordinacijskega odbora koroških Slovencev (KOKS), je objavil ta članek v tedniku DIE FURCHE (2/2002), po poklicu je asistenčni profesor na inštitutu za zgodovino (univerza Celovec). DVOJEZIČNI NAPISI Jasna podpora na ravni Evropske unije Najvišji gremij EBLUL, generalna skupščina, zahteva v resoluciji, da je treba uresničiti razsodbo ustavnega sodišča do zadnje pike. BLUL (Evropski urad za je-zikovne manjšine) združuje L—vse narodne manjšine v EU. Njegov najvišji organ je generalna skupščina, ki jo sestavljajo po dva delegata posameznih držav-članic EU oz. nacionalnih komitejev. Takšen nacionalni komite obstaja tudi v Avstriji in predstavlja vse v Avstriji živeče narodne skupnosti. Koroške Slovence zastopata v njem NSKS in ZSO, predseduje pa mu mag. Karl Hren (podpredsednik Rudi Sarközi). Hren NAŠEMU TEDNIKU na vprašanje, kakšno težo ima EBLUL: „EBLUL je sicer nevladna ustanova, je pa zelo blizu Komisiji, torej najvišjemu organu EU. Financira se izključno s sredstvi Komisije, prav tako pa ima zelo dobre stike z Evropskim parlamentom. Zato imajo stališča EBLUL tudi težo na evropski ravni.” Pretekli teden je na povabilo ka-talanske narodne skupnosti generalna skupščina EBLUL zasedala v Palmi de Mallorci. V ospredju razprav je bila razsodba avstrijskega ustavnega sodišča glede dvojezičnih napisov, predvsem pa tudi reakcije nanjo s strani koroških in dunajskih politikov. Do te razprave je prišlo po zaslugi Avstrijskega nacionalnega komiteja. Ta je predlagal resolucijo, ki je po vsebini dokaj jasna in odločna: ne pozdravlja samo razsodbe ustavnega sodišča, temveč zahteva tudi njeno uresničitev do zadnje pike. Prav tako obsoja „vse poizkuse, ki imajo namen izvajati pritisk na osrednje ustanove avstrijske pravne države in na slovensko manjšino na Koroškem, da bi tako preprečili uresničitev razsodbe". Generalna skupščina EBLUL je resolucijo sprejela soglasno. Hren: „Ne glede na to, da je bilo potrebno pojasniti nekaj vprašanj, se je Generalna skupščina EBLUL je pokazala, da so delegati dobro onveščeni o manjšinskopolitičnem položaju v Avstriji. MAG.KARL HREN pokazalo, da so delegati dobro obveščeni o manjšinskopolitičnem položaju v Avstriji. Nadalje so zelo senzibilizirani za avstrijsko manjšinsko politiko zaradi Haiderja in FP. Še posebej jih je prizadelo, da se politika ne drži načel pravne države oz. noče akceptirati razsodbe ustavnega sodišča.” Resolucija pa ni doslej edini korak, ki ga je storil EBLUL zaradi Haiderjevih napadov na ustavno sodišče in njegovo razsodbo glede dvojezičnih napisov. Hren: „Že v prvih dneh po razglasitvi razsodbe je EBLUL zahteval njeno dosledno uresničitev v smislu 7. člena avstrijske državne pogodbe. Njegovo jasno stališče je bilo deležno tudi primerne medijske pozornosti. To pot bo EBLUL nadaljeval, ker so manjšinske pravice in še posebej načelo pravne države osnovni temelji EU.” Janko Kulmesch 6 Rož - Podjuna - Žila Prav danes, 15. februarja, v Podjuni pri Globasnici slavi 75-letnico Tilka Gregorič. Slavljenki za visoki polokrogli jubilej od srca čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Pred kratkim, 6. februarja, je na celovški univerzi zaključila študij Bernardka Kassl iz Štriholč. Novopečati mag. phil. iskreno čestitajo vsi domači iz Štriholč in iz Doba. Še posebej pa čestita hčerka Laura, ki je prav ponosna na svojo mamico. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. Pred kratkim je praznoval rojstni dan Hanzej Setz iz Kršne vasi. Čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Na Bregu pri Žvabeku je slavil okroglo obletnico življenja Josef Pernjak. Prisrčno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, srečna in veselja polna leta. Včeraj, 14. februarja, je slavil 30. pomlad Andrej Polzer, po domače Vazar iz Spodnjih Vinar pri Šentprimožu. Čestitamo in želimo mnogo sreče in uspeha tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružuje SJK. Prav tako včeraj, 14. februarja, je obhajala rojstni dan Ingrid Za-blatnik iz Bilnjovsa pri Bilčovsu. Občinski odbornici EL Bilčovs od srca čestitamo in želimo vse najboljše. Čestitkam uredništva NT se pridružujeta EL in SJK. Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebni praznik Margareti Karner iz Dobrle vasi in Frančiški Bajec iz Podjune pri Globasnici. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem od srca čestitajo in želijo obilo božjega blagoslova, zlasti zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. V Mrzli vodi pri Velikovcu je praznovala osebni praznik Kati Haimburger. Čestitamo in želimo vse najboljše tudi naprej. Prejšnji teden, v četrtek, 7. februarja, je na Lokovici nad Li-bučami obhajala 75. življenjski jubilej Apolonija Grilc, po domače Mogrova Lona. Materi Pliberškega župana za polokrogli jubilej prisrčno čestitamo in želimo obilo osebnega zadovoljstva, božjega blagoslova in predvsem zdravja. Kličemo ji še na mnoga leta! Jutri, v soboto, 16. februarja, praznuje rojstni dan umetnik Ru- ČESTITAMO di Benetik iz Podjune pri Globasnici. Priznanemu slikarju iskreno čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Društvo upokojencev Šentjakob čestita za osebni praznik Marici Lepuschitz ter ji ob tem želi vse najboljše, predvsem zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NT. V Galiciji sta praznovala zlato poroko Pavla in Flori Juch. Slavljencema za ta lepi skupni jubilej od srca čestitamo in kličemo na mnoga srečna, zdrava in milosti polna skupna leta. V Mali vasi pri Globasnici je slavila 70-letnico življenja Marija Markitz. Vsi domači ji ob tej priložnosti prisrčno čestitajo in želijo vse najboljše tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT ter kliče slavljenki na mnoga leta! 80. list življenjske knjige je prelistal Joža Oraže iz Sel na Kotu. Slavljencu za ta visoki jubilej iskreno čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, predvsem trdnega zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva. Čestitkam se pridružuje društvo upokojencev Sele. Rojstni dan je praznoval Volti Malle, po domače Breznikar iz Slovenjega Plajberka. Slavljencu iskreno čestitamo in želimo mnogo sreče in osebnega zadovoljstva. V Celovcu bo prihodnji ponedeljek, 18. februarja, obhajala rojstni dan mag. Ana Bfster. Čestitamo in kličemo na mnoga leta. Čestitkam se pridružujejo prijatelji in prijateljice. Prav tako v ponedeljek, 18. februarja, bo obhajal rojstni dan dipl. inž. Peter Krištof. Tudi njemu veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše želje. Čestitkam se pridružuje SJK. Prihodnjo nedeljo, 17. februarja, bo obhajal 75-letnico Franc Miki, po domače Majač iz Šent-lenarta pri Sedmih studencih. Slavljencu za ta lepi polokrogli jubilej iskreno čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, predvsem zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva. Naslednje voščilo je namenjeno Danieli Weratschnig, ki je slavila 30. pomlad. Čestitamo in želimo vse lepo in dobro na nadaljnji življenjski poti. 80-letnico življenja je slavila Julijana Gerstl. Slavljenki, ki je desetletja živela pri Ferku na Suhi, od srca čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem zdravja, sreče in osebne sreče. Čestitkam se pridružujejo nekdanje sosede in znanke ter prijateljice iz otroških let. V Koprivni nad Lepeno pri Možganu je obhajal rojstni dan Karli Ošina mlajši. Iskreno čestitamo in želimo mnogo sreče, uspeha in zadovoljstva tudi v prihodnje. Čestitkam uredništva NT se pridružujejo vsi domači in drugi sorodniki. 73-letnico je na Bregu pri Rožeku obhajal Janko Gabriel. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam članov Kulturnega društva Peter Markovič se pridružuje uredništvo NT. Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Mariji Štefan iz Pliberka, Gregi Krištofu iz Dvora pri Šmihelu, Pepci Vavti iz Šmihela, Feliksu Buchwaldu iz Nonče vasi, Frančiški Bajec iz Podjune pri Globasnici, Matildi Lutnik z Blata pri Pliberku, Apoloniji Krištof iz Dolnje vasi in Mariji Gradišnik iz Rinkol. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem prisrčno čestitajo in kličejo na mnoga zdrava, srečna in milosti polna leta. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NT. V Rutah nad Ločami ob Baškem jezeru je prelistal 85. list življenjske knjige Joži Puschan. Slavljencu ob visoki polokrogli obletnici od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, predvsem zdravja in osebne sreče. Čestitkam se pridružujejo vsi domači. Prav danes, 15. februarja, obhaja rojstni dan Joško Nachbar iz Vidre vasi pri Pliberku. Direktorju Posojilnice-Bank Pliberk prisrčno čestitamo in kličemo na mnoga leta. Čestitkam se pridružujeta SJK in EL. Del čestitk prejemamo od kolegov slovenskega oddelka ORF. ČESTITKA TEDNA Čestitke zanesljivemu podporniku ■ zhaja iz znane Volinove I rodbine v Zgornjih Libučah, I z narodno skupnostjo pa je povezan z dušo in telesom. Je eden izmed najbolj zvestih in zanesljivih podpornikov slovenskega političnega in kulturnega življenja, ne glede na to, ali se odvija v domačem kraju ali pa zunaj domače občine. Pozorno, pogostokrat tudi z globoko zaskrbljenostjo, spremlja razvoj narodne skupnosti, še posbej pa je vesel, da uspeva delovanje II-buških matjaževcev, ki jih od vsega začetka spremlja z vso Jutri bo slavil 60-letnico -Franc Jelen. svojo ljubeznijo in jim po svojih močeh tudi pomaga. Prav na jutrišnji dan, v soboto, 16. februarja, obhaja li-buški rojak Franc Jelen svoj 60. življenjski jubilej, za kar mu veljajo naše najprisrčnejše čestitke. Želimo obilo sreče in osebnega zadovoljstva, predvsem pa tudi zdravja. Dragi Francej, Bog te živi in še na mnoga zadovoljna leta! Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo MoPZ Kralj Matjaž, EL Pliberk, njegova družina in vsi domači. -Kuj- 7 Rož - Podjuna - Zila/Razno Lutkovna skupina Navihanci iz Celovca je s svojim kužkom navdušila občinstvo. Navihanci prikazali usodo sinjemodrega kužka Celovška lutkovna skupina Navihanci je uprizorila znano zgodbico o Sinjemodrem Petru, kužku, ki so se mu posmehovali zaradi modrega kožuha. Vse, kar iskal je, naš Peter je naše! daleč od doma tam sredi morja; kmalu, prav kmalu krivice pozabil, komaj se prejšnjega spomni! gorja. Petrova zgodba prav rada potrka nežno, narahlo na vrata srca, kdor pa površno poslušal je - misli: dobro je vse, kar se dobro konča. *T™ako so v Tischlerjevi dvorani Slomškovega doma v Mohorjevi I prepevali člani lutkovne skupine Navihanci iz Celovca. Za mlade lutkarje je bila to že četrta predstava, ki jo strokovno spremljata režiser Tine Varl in njegova žena Breda. Navihanci so prevzeli kar nekaj vlog, v glavni vlogi Sinjemodrega Petra pa je blestela Mira Stadler. Z veseljem in tudi žalostjo nad usodo modrega kužka so mladi in stari obiskovalci zasledovali dogajanje na odru. Tine Varl je priredil besedilo Guy-le Urban in poskrbel tudi za sceno. Breda Varl je po otroških slikah zasnovala lutke. Z vodjem skupine Tomom Millo-nigom pa so lutkarji vadili že poleti v Gledališki in lutkovni delavnici v Fiesi. Zgodbo so zaigrali z veliko profesionalnostjo, animacija lutk je bila dovršena, tudi usklajenost med besedo in pesmijo je bila dobro podana. Predstavo je odlikovala tudi hitra in razgibana igra. Anita Florjančič, Natalija Hartmann, Anton Hribernig, Julia Koban, Nejc in Taja Küpper, Milena Merkač, Mira Stadler ter Maja in Petra Zdouc so lahko ponosni na svojo igro. gf Višja šola za gospodarske poklice zavoda šolskih sester v Šentpetru pri Šentjakobu Višja šola Enoletna strokovna gospodarska šola / ... obširna izobrazba v dveh jezikih / .atraktivna alternativa za 9. šolsko leto ✓ ......prehrana in gospodarstvo / splošna izobrazba v dveh jezikih ✓ .........tuji jeziki in turizem /.......gospodarska izobrazba ✓ ...prezentacija in komunikacija /...kuhanje', kreativnost in design • Kvalifikacije: v Evropski • Kvalifikacije: zaključek uniji priznana matura in di- obvezne šolske dobe z mož-plomski izpit, pravica do štu- nostjo nadaljnjega šolanja, dija na univerzah in peda- poudarek na gospodarski goških akademijah, takojšen izobrazbi (računalništvo, infor-vstop v zanimivo poklicno malika) in praktičnih predme-življenje v gospodarstvu, tu- tih, spoznavanje poklicev, pri-rizmu in upravi. prava za nadaljnjo izobrazbo. • Sprejemni pogoji: pozi- • Sprejemni pogoji: pozitivno zaključena 8. šolska tivno zaključena 8. šolska stopnja in vsaj osnovno znan- stopnja na glavni šoli ali nižji je obeh deželnih jezikov, stopnji gimnazije in vsaj os-zaključek 4. razreda gimnazije novno znanje deželnih jezi-ali glavne šole, možnost vpisa kov. tudi s sprejemnim izpitom. Informacije in prijave: Višja šola za gospodarske poklice Šentpeter 25, A-9184 Šentjakob Tel.: 04253/2750 Faks: 04253/2750-15 Prijave sprejema ravnateljstvo do konca februarja 2002. V primeru tehtnega razloga tudi pozneje! ŠKOCJAN/GORNJA VAS Pevski poklon Milki Hartman S koncertoma v Škocjanu in v Gornji vasi pri Žvabeku so se podjunski zbori MePZ in kvartet Trem z Obirske-ga, MoRZ Franc-Leder Le-sičjak iz Stebna, skupina Nomos iz Škocjana, Pevsko instrumentalna skupina KPD Drava iz Žvabeka, Trio Li-pusch in Oktet Suha na pobudo etnologa Berteja Logarja na veličasten način spomnili stotega rojstnega dneva Milke Hartman, velike pesnice „libuškega puela”. Nastopajoči zbori so na obeh koncertih prepevali izključno Milkine pesmi in tako podali številnim poslušalcem tehten, lep in zanimiv prerez glasbene dediščine priljubljene pesnice. Helka Mlinar v Škocjanu in Foltej Hirm v Gornji vasi sta med nastopi posameznih zborov podala obširno poročilo o življenju in delovanju vsestransko nadarjene in zgledno narodno zavedne umetnice. Med obiskovalci obeh koncertov je bilo tudi lepo število nekdanjih Milkinih šolark in tečajnic, ki so se z velikim spoštovanjem in občudovanjem spominjale kuharskih tečajev in drugih srečanj z njo. Ostali pa nam ne bodo le spomini, ostale bodo nam in našim potomcem njene prelepe slovenske pesmi, v katerih bo Milka za vedno prisotna. L. K. Foltej Hirm je povezoval Milki i/ čast in zahval. 8 Žalostne vesti ZAHVALA vsem, ki so pospremili našo drago mamo Jožefo Hajnžič na njeni zadnji zemeljski poti. Posebej se zahvaljujemo župniku Slavku Thalerju za mašo za-dušnico in tolažilne besede. Zahvaljujemo se tudi navzočima duhovnikoma Viliju Kavčiču iz Velenja in Martinu Gašperšiču iz Sv. Trojice, prav tako pa predsedniku škofijskih mežnarjev na Koroškem Floriju Juchu za besede slovesa in cerkvenemu zboru iz Šentprimoža pod vodstvom Hanzija Kežarja. Ponovno velja naš iskren Bog lonaj šolskim sestram v Pliberku za vzorno strežbo in oskrbo. Našo mamo bomo ohranili v najlepšem spominu. V imenu sorodnikov: otroci Ana, Viki in Lado ZAHVALA vsem, ki so našo drago mamo gospo Ni hujših bolečin kot srečnih dni spomin. Johano Koren, p. d. Motazovo mamo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti. Poseben Bog lonaj velja našemu župniku Juriju Buchu za besede tolažbe, hišnemu prijatelju prof. J. Marenku in cerkvenemu zboru za lepo oblikovanje pogrebnega obreda. Našo mamo bomo ohranili v trajnem častnem spominu. Žalujoči otroci in sorodniki ŠENTJAKOB V ROŽU DRABUNAŽE Slovo dobre matere Johana Koren, pd. Motazenja, se je od svojih najdražjih poslovila v 85. letu starosti. Utihnilo je zlato srce Fini Ogris, se je vse prezgodaj poslovila od svojih najdražjih - v 52. letu starosti. i »jutranjih urah 1. \ / februarja 2002 V je za vedno zatisnila svoje oči gospa Johana Koren, roj. Knez, pd. Motazenja v Šentjakobu v Rožu v 85. letu starosti. Rajna se je rodila 7. marca 1917 v Šentjakobu. Poročila se je leta 1939 z Jozijem Korenom, pd. Muzko-vim iz Šentpetra. Ker pa je rajna imela svojo kajžo, se je njen mož preselil k Motazu v Šentjakob. Rajni Jozej je bil po poklicu čevljar in je svojo obrt tudi izvajal. Ker pa je k Motazovi hiši pripadalo tudi nekaj grunta, sta ga zakonca tudi skupno obdelovala. V zakonu se jima je rodilo osem otrok, od katerih je ena deklica pri porodu umrla. Ker pa je bil čas, ko so otroci doraščali, zelo slab - manjkalo je dela in denarja, je morala družina varčevati in se preživljati od tega, kar so starši težko pridelali. Posestvo sta morala popraviti, in tudi to sta morala narediti s prihranjenim denarjem. Kljub temu sta zakonca skrbela, da so vsi otroci prišli k svojemu kruhu. Posebna zahvala velja rajni, da je svoje otroke vzgojila v zavedne člane naše narodnostne skupnosti. Leta 1974 je umrl njen mož. Pred nekaj leti je rajna Johana zbolela za boleznijo, katere posledica je bila, da ni našla več orientacije. Sin Tonej je zvesto skrbel za njo, ji kuhal in vedno bil ob njeni strani. Prav tako velja zahvala tudi snahi Eriki, ki je v zadnjem času nesebično skrbela za rajno. Rajna Johana je bila veselega značaja in se vedno rada smejala, da je včasih kar tako cingljalo. Bila pa je tudi ljubiteljica rož - in pri Motazu je bilo vedno polno cvetja, dokler je mogla skrbeti za svoj konjiček. Bila je tudi članica našega Društva upokojencev in rada hodila na naša družabna srečanja. Rajna je bila verna žena in je rada molila, predvsem tudi za srečno zadnjo uro, kot je župnik v svoji pridigi dejal, je rajno prav na prvi petek v mesecu Gospodar nad življenjem in smrtjo odpoklical s tega sveta. Ogromna množica prijateljev in znancev je rajno spremljala na njeni zadnji poti 3. februarja 2002 na zadnje bivališče na pokopališče v Šentjakobu. Pred mrliško vežico, pri pogrebni sveti maši in na grobu se je rajni faranki cerkveni pevski zbor oddolžil s pesmimi za njeno zvestobo v cerkvi. Pogrebno sveto mašo je daroval naš župnik gospod Jurij Buch ob somaševanju gospoda prof. Marenka iz Ljubljane. Draga Johana, spočij se od tegob zemeljskega življenja v domači zemlji, ki si jo tako ljubila. Otrokom z družinami ob izgubi dobre mame velja naše iskreno sožalje. Mi. i »besedah ne mo-\ / reš prav dojeti, V kako kruta in krivična more biti življenjska usoda - še posebej, če iztrga iz kroga svoje družine mater, kmetico in gospodinjo z zlatim srcem in v najbolj ustvarjalnih letih. Ženo, ki je svoje življenje samo izkazovala skrb in ljubezen do otrok in soproga, ženo, ki je v prvi vrsti izžarevala prijaznost in si z vso korajžo in optimizmom prizadevala za blagor svoje družine. Takšna je bila Fini Ogris iz Dra-bunaž, žena Pevcarjevega gospodarja Mirka Ogrisa ter mati hčerk Danice in Janje ter sina Mirka. V soboto, 9. marca, bi izpolnila 52. življenjsko leto, v petek, 8. februarja, pa je za vedno zatisnila svoje ljubeznive oči. Do zadnjega trenutka je skušala, tiho, vztrajno in pogumno, kljubovati zahrbtni kruti bolezni in upala, da jo bo lahko uspešno premagala, da bo lahko še dolgo stala svojim najdražjim ob strani. Toda božja dekla smrt ni kazala usmiljenja, se ni ozirala na družinski blagor in srečo - in zapustila na Pevcarjevem domu globoko žalost in neizmerno potrtost. Fini Ogris, roj. Rupic, se je rodila 9. marca 1949 pri Matevžcu v Pogrčah. Obiskovala je Gospodinjsko šolo v Šentrupertu, bila krajši čas sodelavka hotelirskega podjetja Picej na Žamanjah, leta 1968 pa se je poročila s Pevcarjevim gospodarjem Mirkom Ogrisom. Tako njenega moža kakor otroke Mirka, Danico in Janjo poznamo kot aktivne pripadnike narodne skupnosti, zlasti še na kulturnem področju, bodisi pri SPD Danica bodisi pri SPD Trta. Pri tem jim je bila z delom na domačem posestvu v nenadomestljivo podporo in oporo žena in mama Fini, ki je v mladostnih letih tudi sama prepevala pri MePZ Danica. Tako je morda navzven neopazno, zato pa toliko učinkoviteje prispevala svoj delež k ohranjevanju domače pesmi in besede. Sedaj nima več telesnih bolečin, sedaj lahko izkazuje ljubezen in skrb za svoje najdražje izključno z nebeškim soncem. Ostale pa so bolečine slovesa, trajnega spomina in globoke prizadetosti. To je dokazala tudi pogrebna svečanost preteklo nedeljo, 10. februarja v Klančah, kjer je pokojna našla svoje zadnje zemeljsko počivališče. Vodil jo je dobrolski župnik Janez Tratar, pevsko pa so jo olepšali MePZ Danica, MoPZ Trta in družina Stern. Nam pa preostanejo - kljub vsej nemoči ob takem nepopisno žalostnem dogodku - samo besede tolažbe, še posebej možu in otrokom, prav tako pa tudi mami Mariji, sestri Ani in bratoma Folteju in Štefeju. In besede upanja, da bo usoda vsaj v prihodnosti s prizadeto družino mila in pravična. Janko Kulmesch Johana Koren t Žalostne vesti 9 SLOVO BIVŠEGA UREDNIKA NAŠEGA TEDNIKA V spoštljiv in hvaležen spomin Bogomir Lumbar, dolgoletni urednik NAŠEGA TEDNIKA, je odšel v večnost - tja, kjer je sedaj deležen trajne pravičnosti, kjer vladata nebeški mir in resnična ljubezen. o smo leta 1988, ob 40-let-nici NAŠEGA TEDNIKA, izbirali med kandidati za odlikovanje NT, smo na vsak način želeli odlikovati tudi nekdanjega urednika NT Bogomirja Lumbar-ja. Bogomir Lumbar je poklicno urejeval naš časopis celih 15 let, in to skoraj vso dobo sam. Leta 1963 je bil pripravljen prevzeti uredniško delo v času, ko so bile finančne razmere še bolj mučne kakor danes in ko je bilo nadvse težko najti človeka, ki bi opravljal to, vse drugo kakor lahko odgovornost. Sprva naš bivši kolega ni hotel sprejeti odlikovanja. Vse preveč je še čutil žalost in bolečino zaradi načina, kako je moral leta 1978 v predčasni pokoj. Potreboval bi samo še eno delovno leto, pa bi lahko užival polno pokojnino. Njegovi želji se ni ustreglo: v zadnjih letih njegovega službovanja so se sicer finančne okoliščine spremenile na bolje, uredništvo je postalo večje -vendar za Bogomirja Lumbarja ni bilo več prostora. Kljub prvotnemu namenu, da bi odklonil odlikovanje, si je Bogomir Lumbar premislil, in ga je sprejel. Dal je svojemu poznejšemu nasledniku, piscu tega prispevka, razumeti, da je nenazadnje zelo srečen, ker smo ga primerno rehabilitirali. Podobno veselje je kazal tudi oktobra 2000, ko smo mu ob njegovi 90-letnici (19. oktobra) namenili obširno voščilo - v znamenju globokega spoštovanja uredniku predhodniku, ki v preteklosti ni bil vedno deležen potrebnega razumevanja. Vendar zaradi tega ni kazal maščevalnosti, ni obrnil hrbta narodni skupnosti in njenim ustanovam. Bil je, kakor je sam poudaril, zelo vesel, da je lahko delal pri slovenski ustanovi. „Imel sem tako možnost, da vzgajam svoja otroka v slovenščini in v slovenskem duhu. Zato znata oba tudi slovensko.” Ob njegovi 90-letnici smo bili prepričani, da mu bomo lahko čestitali tudi za 100. življenjski jubilej. Izžareval je vitalnost, tako umsko kakor telesno, podobno večnemu mladeniču, ne glede na to, ali si ga srečal v Celovcu pri opravkih ali pa v Slovenskem pas- toralnem centru pri božji službi. Na vprašanje, kakšna je skrivnost njegove vitalnosti, je bil njegov odgovor preprost: „Živim solidno, hodim veliko, včasih popijem kozarček vina, kadim nič, predvsem pa tudi veselo pojem. In če se tudi pošteno obnašaš do družine in zaupaš v božjo pomoč, je življenje zdravo in srečno." A kakor se vse enkrat konča in izteče, tako se je izteklo tudi Lumbarjevo zemeljsko potovanje. V ponedeljek, 4. februarja, mu je Vsemogočni zaprl življenjsko knjigo v 92. letu starosti. Odpoklical ga je k sebi v večnost - tja, kjer je sedaj deležen trajne pravičnosti, kjer vladata nebeški mir in resnična ljubezen. Bogomirja Lumbarja bomo ohranili v hvaležnem spominu. Vdovi Waltraud, sinu Borisu, hčerki Gabrieli in vsem ostalim žalujočim izrekamo iskreno sožalje. Janko Kulmesch Bogomir Lumbar je umrl v 92. letu starosti. Cahorče: Terezija Prušnik - Mira t Plodila se je 5. oktobra 1919 p«* v Solčavi, umrla je na sveč-I Inico, 2. februarja 2002. Terezija Prušnik - Mira, roj. Ugov-šek, se je po dolgoletnem potovanju poslovila s tega sveta, od svojih najdražjih in številnih znancev pa znank. Trdote življenja je morala okušati že v zorni mladosti. Rodila se je v revnih razmerah kot nezakonski otrok, kmalu je morala iti služit na kmete. Marca 1938 je Hitler zasedel Avstrijo, aprila 1941 je nacistična Nemčija napadla in razbila kraljevsko Jugoslavijo. Za Slovence so napočili najgroznejši časi. Leta 1942 je Pokojna začela sodelovati v Osvobodilni fronti, leta 1943 je šla v Partizane. Privzela si je partizansko ime Mira. Delala je tudi v Antifašistični fronti žena (AFŽ), prednici Zveze slovenskih žena (ZSŽ). Po koncu druge svetovne vojske se je poročila s Karlom Prušnikom ' Gašperjem, poznejšim predsednikom Zveze koroških partizanov (ZKP). Rodili so se jima trije otroci, dvojčka Rezika in Joško pa Dani-io. Ker je sama preživela izredno trdo mladost v pomanjkanju, brez priložnosti za šolanje, ji je bilo tem bolj pri srcu, da so dobili njeni otroci in vnuki te možnosti; Rezika pa Danilo sta oba maturirala na Slovenski gimnaziji in postala učitelja. Z možem Gašperjem sta sezidala dom v Čahorčah pri Kotmari vasi. Gašper je umrl 16. marca 1980 v Ljubljani. Terezija Prušnik - Mira je bila tiha, skromna žena. Bila je skrbna in dobra mama svoji družini, do sosedov odprta in prijazna, vedno je imela kako dobro besedo. Do zadnjega je ohranila svoj vedri značaj in nasmejani obraz. Pomembno ji je bilo, da je kdo predvsem človek in odkrit, ne, kakega stanu in prepričanja je. Svojim otrokom je izročila ideale, za katere si je prizadevala sama. Vsa leta je sodelovala v ženski in partizanski zvezi. Dokler ji je zdravje dalo, je hodila na prireditve, tako doma v Kotmari vasi kakor tudi drugam. Zadnje leto jo je zdravje zapustilo. V hudi bolezni sta jo negovala hči Rezika in zet Julij Iskra. Pogreb je bil v soboto, 9. februarja 2002, v Kotmari vasi. K zadnjemu slovesu je prišla velika množica prijateljev in znancev od blizu in daleč. Terezija Prušnik Pokazalo se je, kako priljubljena je rajna bila. Od nje so se poslovili Milka Kokot za ZSŽ, Lipej Kolenik - Stanko za ZKP, Tilka Blaha v imenu sobork v partizanih in Zveze združenj borcev narodnoosvobodilnega boja Slovenije (njene besede je prebrala Trudi Wieser v nemškem prevodu), Tonči Schlapper pa z recitalom. V slovo so zapeli pred mrtvašnico Smrtnikovi fantje, ob odprtem grobu pa zbor Gorjancev pesmi Gozdič je že zelen in Vigred se povrne. Terezija Prušnik - Mira naj počiva v miru. Otrokom z družinami izrekamo iskreno sožalje. Jože Wakounig PLIBERK/REBRCA Utihnilo je srce Jožefe Hajnžič Le redkokdo ima milost doseči starost nad 100 let. Jožefa Hajnžič z Rebrce, mama pionirja EL Železna Kapla Lada Hajnžiča, jo je imela: Gospodar življenja, ki mu je vse svoje življenje zvesto služila, ji je namenil zemeljsko bivanje, ki bi v ponedeljek, 11. marca izpolnilo 101 leto. Sedaj je zaključil tudi njeno življenjsko knjigo: v soboto, 9. februarja, je v domu šolskih sester v Pliberku za vedno utihnilo njeno dobro srce. Svoje zadnji zemeljski dom ima sedaj na domačem pokopališču na Rebrci, kjer so pretekli torek, 12. februarja, ob številni udeležbi žalnih gostov položili njeno truplo k zadnjemu počitku. Vsem žalujočim, predvsem pa otrokom Ani, Viki in Ladu z družinami velja naše iskreno sožalje. Več o pokojni Hajnžičevi materi v prihodnjem NT. 10 Kultura Simpozij o Milki Hartman 23. februarja 2002 bo v Pliberku potekal znanstveni posvet z naslovom Milka Hartman, pesnica libuškega pua-la. Slovenska prosvetna zveza, Krščanska kulturna zveza, Slovenski znanstveni inštitut v Celovcu, Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik in družine Hartman so se po dolgih pogovorih le zedinili na skupen projekt, ki bo v Kulturnem domu v Pliberku. Simpozij se bo pričel ob 9.30 uri in bo trajal do 17.30 ure. Spregovorili bodo mdr. Matjaž Kmecl o pesničinem mestu v slovenski literaturi, Marjan Strojan o razlikah v pesništvu Milke Hartman do drugih koroških avtorjev, Feliks J. Bister o njeni življenjski dobi, Pavel Apovnik d kulturni izobrazbi, Andrej Kokot o odmevnosti njenega pesništva na koroške avtorje ter Janko Messner o ljubezni Pokržni-kovega Lukana do pesnice libuškega puala. Po kosilu sledijo kratki referati Pavla Zdovca (nekaj misli o pesnici), Eve Verhnjak-Pikalo (kako predstaviti delo Milke Hartman v šoli), Katje Sturm-Schnabl (ženski moment v pesništvu Milke Hartman), Tine Bahovec (podoba žensk), Toneta Ivartnika (zborovska obdelava pesmi) in Andreje Sturm (bibliografski oris). Pliberška društva pa bodo ob 19. uri pripravila zaključno slovesnost Spev ljubezni ogenj vžiga. Dvojezični spletni portal Pred kratkim je škof dr. Alois Schwarz predstavil osrednji portal krške škofije. Konceptualni ter slovenski del sta prevzela brata Tomažič, Hanzi Tomažič vodi škofijski referat za internet in kulturno koordinacijo. Na portalu najdete aktualne novice ter splošne informacije iz krške škofije, obsežen prireditveni koledar, različne teme, kot. npr. volitve župnijskih svetov. Zelo lep je prikaz župnij in dekanij, na spletni strani pa lahko najdete tudi najrazličnejše povezave. Celoten portal je dvojezičen, podajte se na naslov www. kath-kirche-kaernten.at. ZELEZNA KAPLA Ostanimo zvesti svoji besedi Andrej Kokot je bil slavnostni govornik na Prešernovi proslavi v Železni Kapli. Poziva nas vse, da govorimo domačo besedo. f \ lovensko prosvetno društvo Zarja iz Železne Kaple in Slovensko prosvetno društvo Valentin Polanšek z Obirske-ga sta pretekli petek, na Prešernov dan, vabila na Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. V farni dvorani v Železni Kapli sta sodelovala domača zbora MoPZ Valentin Polanšek in MePZ Zarja, recitatorska skupina SPD Zarja, solisti Marjan Smrtnik, Erhard Oschina, Andrej Peinig in učenci Glasbene šole. Slovesnost pa je popestrila Jerca Mrzel s slovenskimi šansoni. Slavnostni govornik je bil Andrej Kokot. Razmere pred 150 leti je primerjal z našimi aktualnimi na Koroškem in menil, "da nam je Prešeren blizu tudi zaradi neprijaznega časa, v katerem je živel in ustvarjal, ter krivic, ki jih je doživljal s strani takratnih političnih dejavnikov, ki so preprečili objavo njegove Zdravljice, pesmi, s katero je nazdravil svojim rojakom, v kateri poziva k edinosti in spravi, budi up in vero ponižanim, ki „hrepene dočakat dan, ko koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan". Bolj aktualne humanistične izpovedi o mirnem sožitju tudi 150 let po Prešernovi smrti svetovna književnost nima podobnega kul- Slavnostni govornik dr. Andrej Kokot turno političnega sporočila”. V govoru je pesnik opomnil tudi na boj proti fašizmu, ki je bil hkrati tudi „kulturni boj, boj za obstoj našega naroda, njegovega jezika in kulture”: Kokot pa je na slovesnosti orisal Prešerna tudi kot človeka, kajti ponavadi govorimo o njem le kot prvaku slovenske literature. Kako bi se Prešeren počutil v današnjem času, pa je govornik menil naslednje: „Najbrž bi bil vesel, da ima vidno mesto v analih domače in svetovne književnosti, da je njegova poezija dostopna številnim narodom, da je njegova dežela postala sa- mostojna in suverena država, da ima v Celovcu spominsko ploščo, da se Evropa združuje v smislu njegove večjezičnosti ter njegove Zdravljice, kjer „ne vrag, le sosed bo mejak“, kjer bo tudi slovenščina priznana kot enakopraven in uradni jezik.” In kaj bi Prešeren menil o Koroški? Kokot: „Kaj bi rekel pesnik, ki nam je že za svojih dni pel svojo vizijo o svetu brez sovraštva in prepira, o enakovrednosti jezikov? Ne upam mu podtakniti, da bi koroške politike spregledal kot slaboumne, kratkovidne ali celo nacionalistične in neevropske. Ta odgovor bi verjetno prepustil nam, sam pa šel k Figovcu in v vinu skušal utopiti koroško kratkovidnost.“ Na koncu govora je Kokot vprašal, kaj bi lahko storili mi sami. Uresničiti bi morali Prešernovo vizijo, biti pravični do drugega, samega sebe in ostati zvesti svoji besedi. „Govorimo domačo besedo doma, v družini, v javnosti, v cerkvi in med prijatelji. Če bomo počeli samo to, bomo dosegli tudi tisto, česar nam nočejo dati. To bo hkrati tudi naš najlepši poklon Prešernu, ki bo v naši zavesti ostal le, če bomo upoštevali njegovo preroško humano sporočilo.” gf Podelitev Prešernovih nagrad Bernarda Fink-lnzko je prejela nagrado Prešernovega sklada. |k I a predvečer slovenskega l\ I kulturnega praznika na ve-I N liki slovesnosti v Gallusovi dvorani v Ljubljani podelijo najvišje državne nagrade na področju umetnosti, Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada. Slovenska filharmonija je s Slovenskim komornim zborom in zborom Consortium musicum pod vodstvom dirigenta Marka Letonje navdušila občinstvo s še neizvedenimi deli. Iz Korošice sta se slovesnosti udeležila Štefan Lesjak in Filip Ogris-Martič. Letošnjo Prešernovo nagrado sta prejela glasbenik Vinko Globokar za življenjsko delo in pesnik Milan Jesih za svoj pesniški opus. Nagrade Prešernovega sklada pa so prejeli Andrej Blatnik za kratko prozo v knjigi Zakon želje, mezzo- sopranistka Bernarda Fink-lnzko za solistični nastop v Božičnem oratoriju Johanna Sebastiana Bacha v Ljubljani in v koncertih Isaaca Poscha v Brežicah, ter še igralka Polona Juh, oblikovalec Matjaž Medja in koreografinja in plesalka Tanja Zgonc. Bernarda Fink-lnzko je prejela nagrado Prešernovega sklada. Komisija je v utemeljitvi nastopa Fink-lnzko v Božičnem oratoriju ocenila kot „izjemen, poln globine in emotivnega naboja, z vrhuncem v topli sugestivnosti uspavanke”. Mezzosopranistka je na uspešnih koncertih in opernih odrih po svetu opozorila na svojo umetniško moč in pevsko karizmo ter potrdila, da sodi med najobčutljivejše in najkakovostnejše slovenske umetnice. Prejela je nagrado Prešernovega sklada - Bernarda Fink-lnzko. Kultura 11 Razmislimo o svojem odnosu do kulture Osrednja slavnostna prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku je bila letos posvečena koroški pesnici Milki Hartman. Objavljamo tudi odlomke iz slavnostnega govora dr. Feliksa J. Bistra. lavnostna prireditev ob slo-venskem kulturnem prazni-V™Xku je bila preteklo sredo, 5. februarja, posvečena 100-letnici rojstva Milke Hartman. Celotna prireditev, ki so jo organizirali Društvo slovenskih pisateljev/pisateljic, prevajalcev/prevajalk in publicistov/publicistk, Krščanska kulturna zveza ter Slovenska prosvetna zveza, je bila v besedi in pesmi povsem posvečena pesnici z libuškega puela. Spored v Vetrinju so oblikovali MoPZ Foltej Hartman in Kvintet Foltej Hartman ter Ansambel Drava, ki so peli izključno uglasbene pesmi Milke Hartman. Recitatorja Klavdija Daniel in Franci Kuežnik sta predstavila njene pesmi tudi v na- rečju. Slavnostni govornik dr.. Feliks J. Bister je sicer pozdravil takšne slovesnosti, ki so posvečene kulturnim delavcem ob kakem jubileju. Poudaril pa je, da je treba pomisliti tudi na mlajše ustvarjalce in jih bolj podpirati že prej. Odlomke iz njegovega slavnostnega govora objavljamo na posebnem mestu. Osrednja slovesnost v Vetrinju je bila dobro obiskana, vendar takšna velika prireditev zahteva več usklajenosti pri pripravah in poteku samem, npr. usklajenost tona in luči. Pa tudi knjižna polica bi obiskovalcem popestrila večer, na katerem se spominjamo književnikov, kot sta to bila Prešeren ali Milka Hartman. CITIRANO i S ljub tej togi in strogi vzgoji v 1^ Dekliški zvezi in v Marijini I \družbi je Milka Hartman pozneje bistveno razširita svoj svetovni nazor in postala nadvse integrativna osebnost koroško-slovenskega družbenega življenja, ne da bi odstopila od svojih načet. Eden od iniciatorjev in nosilcev tega izobraževalnega dela, znani Jurij Trunk, je tedaj dejal, da ni nič prazno, kar prebuja duha k vztrajnosti in premišljevanju. Nesporna je tudi zasluga tega katoliškega gibanja, da je vključevalo dekleta in žene v javno življenje, kjer so dostikrat osamljene stale na braniku narodnih interesov, npr. v najtežjih časih druge svetovne vojne. Pri vsej linearnosti vsakega ideološkega šolanja moramo priznati, da do sedaj najbrž še nismo doživeti strpnejše generacije. p'V ružba se je medtem bistve-1 no spremenila in se še stalno spreminja. Nihče ne bo zaustavi! tega razvoja. Nanj lahko vplivamo, čeprav nam še manjkata osnovna skupna družbenopolitična misel in zavest, brez katerih ni napredka na nobenem področju. Večja pozornost in stalno ter aktivno spremljanje literarnega deta naših besednih ustvarjalcev od Milke Hartmanove do najmlajšega Tima Oliverja Wüsterja bi nam morda dala tako integrativno moč? Če si to zares želimo, se moramo potruditi, da vzamemo naše pesnice in pisateljice oz. pesnike in pisatelje, ki živijo med nami, na znanje malo Prej kot ob 100-letnicah, ko je navadno dotično življenje že poteklo in je njihova duhovna zapuščina že na po! pozabljena. Isto vetja seveda za široko področje glasbe in likovne umetnosti, kjer imamo koroški Slovenci toliko mladih na-3 darjenih umetnic in umetnikov, da den. Kaj naj naredimo, ko politiki nočejo vzeti na znanje, da je samostanska kultura po vsej Evropi bila pretežno tatinska. Praznovanje 100-letnice rojstva Milke Hartman nas obvezuje, da razpravljanja o življenju in delu naših avtoric in avtorjev ne prepustimo germanistiki na celovški univerzi oz. Musilovi hiši, čeprav je to v vseh primerih odlično izvedla. Čast in hvala vsem pobudnikom in izvajalcem! Toda nihče nas ne more nadomestiti v tem, da povemo, kako sami cenimo in razumemo Jožico Čehov, Majo Haderlap in Cvetko Lipuš ali Fabjana Hafnerja, Gustava Januša, Andreja Kokota in seveda nešteto drugih. Na slavnosti je spregovoril dr. Feliks J. Bister o pomenu Milke Hahman. smo lahko ponosni. Zato pogrešam iniciative osrednjih kulturnih in političnih organizacij - pri vseh njihovih zaslugah - za široko podporo mladim talentom na vseh ustvarjalnih področjih. Nagrade in odlikovanja v redu, vendar oprostite, da si žetim od pristojnih in odločujočih večjo pripravljenost za tveganje: da ne bo bolj odlikovan tisti, ki odlikuje, kot pa tisti, ki odlikovanje sprejme. Praznovanje 100-letnice rojstva Milke Hahman nas torej obvezuje, da vsaj danes - hic et nune - razmišljamo o svojem lastnem odnosu do literature, do kulture, do narodnega vprašanja, do vloge žensk v naši družbi in o naši družbi sploh. Do kakšne mere npr. lahko prenašamo centrifugalne sile in intrige? Vsaj nekaj nam mora biti jasno, da hoče navidezni prijatelj ponemčiti predvsem nas, ne toliko dežele, krajev in tabel, ki so samo evidentni predmeti za jasno etnocidno dejanje! Tozadevno na Koroškem ne doživljamo nič novega, že pred približno 15 leti je Avstrijski ligi za človekove pravice, ki od leta 1964 dalje uporablja v svoji korespondenci dvojezična krajevna imena, pisat tedanji koroški deželni glavar, da je Viktring/Vet-rinj uralter deutscher Kulturbo- r-^raznovanje 100-letnice rojst-l—Z va Milke Hahman zahteva tudi kritično besedo o publikacijah, ki jo prezirajo - kot se je to zgodilo pred kratkim v ljubljanski knjigi o Slovenski liriki v drugi polovici 20. stoletja. Ista znanstvena študija prezira tudi pesnico Mileno Mehak, ki nesporno spada v sam vrh sodobne slovenske poetične ustvarjalnosti. Potrebno je namreč, vsak dan osvobajati svojo kulturo in kulturnost in ju varovati pred enostranskimi in kratkovidnimi posegi. dr. Feliks J. Bister Rožek: Nov kulturni praznik l/ultumo društvo „Peter Mar- l\k k.kovič” se je odločilo, da pripravi za letošnji Kulturni praznik v počastitev velikega slovenskega pesnika Franceta Prešerna otroški program. Zamisel se je neverjetno dobro obnesla; dvorana pri Primku na Reki (Thomashof) je bila v soboto, 2. februarja, popoldne do zadnjega kotička zasedena - zasedli so jo starši s svojimi otroki! Na programu je bila dvojezična „ura pravljic” koroškega mladinskega pisatelja Nika Kuppra iz Kožentavre. Ppri Mohorjevi je izdal že dve otroški slikanici svojih pravljic. Za glasbeni okvir pa je pod vodstvom Gerti Schuster podkrbela domača pevska skupina DIDLDUMDAJ. PF T PETEK, 15. februarja 18.00-18.30 Utrip kulture A T SOBOTA, 16. februarja 18.00-18.30 Od pesmi do pesmi, od srca do srca E ■nih NEDELJA, 17. februarja 6.08 - 7.00 Dobro jutro, D Koroška - Guten Morgen, Kärnten / Duhovna misel 18.00 -18.30 E Glasbena N PONED., 18. februarja 18.00-18.30 Kratki stik TOREK, 19. februarja V 18.00-18.30 Otroški spored SREDA, 20. februarja 18.10 - 19.00 Glasbena mavrica O 21.04.-22.00 Večerni spored R ČETRTEK, 21. februarja F 18.00 - 18.30 Rož - Podjuna-Žila ®ÄK)s NEDELJA, 17. februarja 2002 13.30 PONEDELJEK, 18. febr. 2002 ORF 2, 3.20 - 3.50______ TV SLOVENIJA 115.55 Predvidoma z naslednjimi prispevki: • Razsodba o dvojezični topografiji: stari dolgovi in nove obveze • Vodnjaki so suhi: vsepovsod primanjkuje vode • „Dobra hrana naj bo zdrava in veselje vsem - tako pri kuhanju in zlasti pri uživanju”. Gostilna Seher v Velinji vasi kuha za mlade ljubitelje izbranih jedi v otroških vrtcih • Topla kuhinja - dobra kuhinja: postno kosilo bo skuhal mag. Roman Verdel • Z zmago v polfinale: Aich/Dob gosti moštvo Sokol z Dunaja Vsebino televizijske oddaje - in dnevnih radijskih sporedov - lahko preberete tudi na ORF-teletekstu, stran 299. Internet: http://volksgruppen.ort.at RADIO/TV, PRIREDITVE Radio dVa od6. do 18. ure tel.: 0463/595353 Dnevni spored od ponedeljka do petka: 6.00-9.00 9.00-12.00 12.07-13.00 13.00- 15.00 15.00- 17.17 17.17-17.30 17.30-18.00 Dobro jutro Sol in poper Žurnal, nato glasba 3 krat 3 Klub Radio dva Lepa ura Žurnal Naša pesem Naša pesem na Radiu dva... ponedeljek, 18.2.: Iz pevske zakladnice: življenje na vasi; torek, 19. 2.: Pesmi in običaji v postnem času; sreda, 20. 2.: Koroška poje - nastopajo zbori iz Roža, Podjune in Zilje; četrtek, 21. 2.: MePZ Podjuna Pliberk se predstavlja; petek, 22. 2.: Iz naših vasic: „Rožni dol si najlepši naokol...” • Ob vsaki polni uri poročila ORF v nemškem jeziku • Vsako uro ob pol - poročila Radia dva v slovenščini sobota. 16. februarja: 6.00 ■ 7.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna); 7.00 - 8.30 Domača budilka; 8.30 - 9.00 Otroški vrtiljak; 9.00 -12.00 Sobotni mozaik; 12.00 -13.00 Glasbena 3 krat 3; 13.00 -13.23 Evropa v enem tednu; 13.23 -14.00 Glasba; 14.00 -15.00 Slovenske popevke; 15.00 -18.00 Farant. nedelja. 17. februarja 6.00 - 7.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna); 7.00 - 8.30 Domača budilka; 8.30 - 10.00 Zajtrk s profilom; 10.00 -10.30 Zimzelene melodije; 10.30 -11.00 Svetopisemske zgodbe; 11.00 -12.00 Iz zlate dvorane; 12.00 - 13.00 Glasbena 3 krat 3; 13.00 - 15.30 Radio dva v zrcalu; 15.30 - 16.00 Narodnozabavna in zborovska glasba; 16.00 - 18.00 Vikend. @0 Zajtrk s profilom v nedeljo, 17. februarja 2002: • gost v studiu: Bernard Sadovnik, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Radio Agora oddaja dnevno od 18. do 6. ure G3 Petek, 15. februarja ŠENTJANŽ Odprtje razstave in predavanje Planine v sliki Predava: znani koroški planinec Hanzej Tuschar o svojih planinskih doživetjih Kraj: v k&k centru Čas: ob 19. uri Vabi: Slovensko planinsko društvo Celovec DUNAJ Odprtje razstave „Ljubljana na starih razglednicah” Kraj: v Slovenskem kulturnem centru Korotan Čas: ob 19.30 Vabi: Slovenski kulturni center Korotan SELE Kuharski tečaj za dekleta po receptih Milke Hartmann Kraj: v farnem domu Vabi: KPD Planina Sobota, 16. februarja ŠENTJANŽ Otroški program „Mali boben in odmev“ Gostuje: lutkovno gledališče Ljubljana Kraj: v k&k centru Čas: ob 16. uri Vabi: k&k ŠMIHEL Lutkovna predstava za odraste „Beseda je konj” (po motivih iz knjige H. C. Artmana „Sonce je bilo zeleno jajce”) Gostuje: gledališče Labirint iz Ljubljane Kraj: v farni dvorani Čas: ob 19.30 Vabi: KPD Šmihel SELE Kuharski tečaj za dekleta po receptih Milke Hartman Kraj: v farnem domu Vabi: KPD Planina MEŽICA 14. Matjažev pohod na Peco Kraj: izpred hotela Peca Čas: med 7. in 8. uro Vabi: PD Mežica RADIŠE Razstava del fotografij Branka Orascheta ter koncert MoPZ Valentin Po-lanšek z Obirskega Kraj: v Kulturnem domu Čas: ob 19. uri Vabi: SRD Radiše Nedelja, 17. februarja BILČOVS Gledališka animacija Nerodna Avguština Vodita: Andreja Stare in Sten Vilar Kraj: v ljudski šoli Čas: ob 11. uri Vabita: SPD Bilka, Katoliška akcija Pon, 18. februarja CELOVEC Predstavitev knjige „Mojih dvajset let na Koroškem” Lovra Sodja Knjigo bosta predstavila: avtor Lovro Sodja in mag. Hanzi Filipič Kraj: v Tischlerjevi dvorani Čas: ob 18. uri Glasbeni okvir: Milena Mer-kač (kljunasta flavta), Kristijan Filipič (flavta), Monika Seher in prof. Johannes Kalckreuth (klavir) Vabita: Mohorjeva Celovec, Kulturna agencija Lane d.o.o. PLIBERK Gledališka animacija Nerodna Avguština Vodita: Andreja Stare in Sten Vilar Kraj: v otroškem vrtcu Čas: ob 11. uri Vabita: Otroški vrtec, Katoliška akcija CELOVEC Gledališka animacija in pogovor o odnosih družine Nerodna Avguština Vodita: Andreja Stare in Sten Vilar Pogovor vodita: Sten Vilar in Pavel Zablatnik Kraj: v avli Mohorjeve ljudske šole Čas: ob 16.30 Vabijo: Naš otrok, Ljudska šola Mohorjeve, Pastoralni center, Katoliška akcija Sreda, 20. februarja DOBRLA VAS Predavanje in pogovor ob akciji družinski postni dan Živila za vse Predava: dr. Angelika Mlinar Kraj: v župnišču Čas: ob 19.30 Vabi: Katoliška akcija ŠENTJANŽ Šivanje domačih copat Kraj: v k&k centru Čas: od 9. do 11. ure Vabi: k&k Petek, 22. februarja ŠENTJANŽ Diskusija „Napadi na pravno državo ob razsodbi ustavnega sodišča o dvojezičnih tablah” Diskutirajo: ustavni pravnik univ. prof. dr. Dieter Kolono- vits, govornica Zelenih za pravna vprašanja v dunajskem parlamentu mag. Te-resia Štoisits in govornik SPÖ za pravna vprašanja v dunajskem parlamentu dr. Hannes Jarolim Čas: ob 19. uri Kraj: v k&k centru Vabi: Slovenska prosvetna zveza Sobota, 23. februarja TINJE Dan čebelark in čebelarjev Čas: od 9. do 17. ure Kraj: v Katoliškem domu prosvete Predavata: mag. dr. vet. med. Mira Jenko-Rogelj, dr. Janez Poklukar Vabi: Dom prosvete ŠENTJANŽ Gledališka predstava „Vaje v slogu” Gostuje: mladinska gledališka skupina SPD Bilka Kraj: v k&k centru Čas: ob 20. uri Vabi: k&k ŠMIHEL Lutkovna igra „Stotisočnoga” Nastopa: mladinska lutkovna skupina KPD Šmihel Čas: ob 11. uri Kraj: v farnidvorani Vabi: KPD Šmihel SELE Tek na smučeh Tek za deželni pokal in društveno prvenstvo Kraj: na društveni tekaški progi v Selah - Borovnica Čas: ob 10. uri Vabi: nordijska sekcija DSG Sele PRIREDITVE, RAZNO Slovenska prosvetna zveza, Krščanska kulturna zveza, Slovenski znanstveni inštitut v Celovcu, Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik in Hartmanovi vabijo na posvet Milka Hartman, pesnica libuškega puela 23. februarja 2002 v Kulturnem domu v Pliberku Spored: 9.30 Pozdravne besede prirediteljev 9.45 Matjaž Kmecl (Mesto Milke Hartman v okviru slovenskega pesništva) 10.15 Marjan Strojan (V čem se razlikuje pesništvo Milke Hartman od pesnikov poznejših koroških generacij) 10.45 Feliks J. Bister (Zgodovinski pregled čaša in prostora življenjske dobe Milke Hartman) ODMOR 11.30 Pavel Apovnik (Zamisel kulturne izobrazbe pri Milki Hartman) 12.00 Andrej Kokot (Odmevnost pesništva Milke Hartman na koroške avtorje) 12.15 Janko Messner (O ljubezni Pokržnikovega Lukana do pesnice libuškega puela) KOSILO 15.00 Pavel Zdovc (Nekaj misli in odstavkov o Milki Hartman) 15.15 Eva Verhnjak-Pikalo (Kako predstaviti delo Milke Hartman današnjim šolarjem in dijakom 15.30 Katja Sturm-Schnabl (Ženski moment v pesništvu Milke Hartman) 15.45 Tina Bahovec (Podoba žensk v Koroškem Slovencu) ODMOR 16.15 Tone Ivartnik (Zborovska obdelava Milkinih pesmi in napevov) 16.30 Andreja Sturm (Bibliografski oris dela Milke Hartman) 16.45 Zaključna diskusija 17.15 Joži Strutz (Sklepna beseda) 19.00 Spev ljubezni ogenj vžiga (Zaključna spominska slovesnost ob 100-letnici rojstva pesnice Milke Hartman) V sodelovanju s SPD „Edinost” v Pliberku, MoPZ „Kralj Matjaž", MePZ „Podjuna”, Društvo slovenskih pisateljic in pisateljev ter Društvom Kulturni dom v Pliberku ŽLTARA vas igra „O debelem pradedt-ku in razbojnikih” Gostuje: mlajša mladinska skupina SPD Bilka Gas: ob 11. uri Kraj: v Kulturnem domu Vabi: Slovensko prosvetno društvo Trta Šentjanž Cas za čaj (vabljene so ženske na kle-Fjet, na uživanje čaja) Cas: ob 19. uri Kraj: vk&k centru Vabi: k&k ROŽEK Tečaj slovenščine za začetnike Čas: ob 18.30 Kraj: v ljudski šoli Prijave: pri gospe Lehmann, tel.: 04274/3073 Sobota, 2. marca GLOBASNICA Koncert Pesem zbledele zemlje Nastopa: Mešani pevski zbor Rož Čas: ob 19.30 Kraj: v farnem domu Vabi: fara Globasnica POSOJILNICA-BANK BOROVLJE Razpis delovnega mesta za svetovalca za stranke (Front-Office) Posojilnica-Bank Borovlje išče kvalificirano/ega in angažirano/ega sodelavko oz. sodelavca s samostojnim in zanimivim delokrogom. Vaša kvalifikacija in osebne sposobnosti: e zaključena šolska in bančna izobrazba e dobro obvladanje obeh deželnih jezikov • ter izkušnje v prodaji bančnih produktov zaželene e prodajno-akvizicijska spretnost pri odnosu s strankami • samoiniciativnost, veselje do navezovanja stikov in angažiranost • diskretnost, lojalnost in zaupnost Nudimo vam: e zanimivo in samostojno delo, možnost za nadaljnjo izobrazbo in delokrogu primerni dohodek po učinku Pisne prošnje z običajnimi prilogami, ki se seveda zaupno obravnavajo, pošljite na: Posojilnica-Bank Borovlje gospa Kunčič Hauptplatz 16 9170 Ferlach/Borovlje OpOZOrilO. Naša društva prosimo, da nam termine za prireditve sporočijo vsak teden najkasneje do torka - do 13. ure uredništvo faks: 0463/51 25 28*22 e-mail: franz.sadjak@nastednik.at Koroška poje 2002 ob 60-letnici pregnanstva ob 100-letnici rojstva Milke Hartman ob 100-letnici rojstva dr. Joška Tischlerja v nedeljo, 3. marca, ob 14.30 Dom glasbe v Celovcu Nastopajo: MePZ „Podjuna-Pliberk”, MoPZ „Valentin Polanšek” Obirsko, MePZ „Peca” Globasnica, Dekliški tercet Hartmann Celovec, MePZ SPD „Radiše”, MoPZ „Foltej Hartman”, Ženska vokalna skupina „Pet in tri”, MePZ PD Obirsko, MoPZ „Franc Leder-Lesičjak” Šte-ben, MePZ Gorotan Šmihel, MePZ „Jakob Petelin Gallus” Celovec, MePZ „Lojze Bratuž” Gorica, Ansambel Drava Borovlje, Združeni zbori Vstopnice v predprodaji: v Mohorjevi knjigarni, v knjigarni „Naša knjiga” in v pisarni Krščanske kulturne zveze (10.-Oktoberstr. 25/III, 9020 Celovec, tel.: 0463/51 6243, 0676/7063483) ter uro pred koncertom NAS TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev", ki ga nastopa predsednik Bernard Sadovnik, 9020 Ce-'ovec, Villacherstr. 8, I. nadstropje. Naš tednik Prejema podpore iz sredstev za pospeševanje earodnih skupnosti. Narodni svet zastopa politične, gospodarske in kulturne pravice in interese Slovencev na Koroškem na osnovi avstrijskega ustavnega in pravnega reda, zlasti društvenega Pfava, ustavnih in drugih norm, za zaščito narodnih skupnosti ter na osnovi mednarodnih in meddržavnih pogodb, konvencij, načel in priporočil o varstvu človekovih pravic in pravic narodnih skupnosti, zlasti avstrijske državne pogodbe z dne 15. 5. 1955. Narodni svet zastopa pravice in interese koroških Slovencev, organizacij in posameznikov v okviru danih pooblastil v odnosu do avstrijske zvezne vlade in pristojnih ministrstev, koroške deželne vlade in pristojnih deželnih upravnih organov, v odnosu do Republike Slovenije ter mednarodnih organizacij, ustanov in organov. Uredniški odbor: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Franc Sadjak (odgovorni urednik), Silvo Kumer; 9020 Celovec, Villacherstr. 8, I. nadstr. Tel. 0463/51 25 28 ‘ 0 (FAX * 22); ISDN: 0463/59 69 56-31; e-mail: franz.sadjak@nastednik.at; Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Vetrinj/Viktring, Adi-Dassler-Gasse 4, tel. 0463/ 292664. NAS TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, Villacherstr. 8,1. nadstr., 9020 Celovec: telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28; Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 38 evrov; Slovenija 6000,- SIT; ostalo inozemstvo 70 evrov; z/ačna pošta letno 150 evrov; posamezna številka 1,15 evra; Slovenija: 180,- SIT. ISr 04239/26 42 JEZIKOVNI TEČAJI: • Italijanščina za napredujoče - v pon., 18. februarja, ob 18. uri • Italijanščina za začetnike IV -v pon., 18. februarja, ob 19.30 • Italijanščina za začetnike III -v sredo, 20. februarja, ob 18. uri • Italijanščina za začetnike I in II - v sredo, 20. febr., ob 19.30 Voditeljica: mag. Natalie Domenig od petka, 15. febr., od 18. ure, do nedelje, 17. febr., do 13. ure Seminar: Pravilno dihati - se pomiriti - črpati moči Voditeljica: Barbara Ersehen v torek, 19. februarja, od 19. do 21. ure Seminar v treh delih: Puberteta Voditeljica: mag. Barbara Mödritscher v torek, 19. februarja, ob 19.30 Predavanje z dia-slikami: Samostanska kultura v visokem srednjeveškem veku do cesarja Jožefa II Predavatelj: dr. Wilhelm Deuer v sredo, 20. februarja, od 18.30 do 22. ure Biblični tečaj - izberi življenje Voditelj: mag. Klaus Einspieler v četrtek, 21. februarja, od 9. do 14. ure Kvatrni sestanek Sodalitete od četrtka, 21. februarja, od 18. ure, do nedelje, 24. februarja, do 13. ure Duhovne vaje za Marijino legijo: „Svetopisemska podoba Marije” Voditelj: p. Gabrijel Recek OEM Cap ROMANJA IN POTOVANJA od torka, 2. aprila, do nedelje, 7. aprila 2002 Romanje in izobraževalno potovanje v Umbrijo Spremljevalec: diakon dr. Sig-fried Muhrer od torka, 7. maja, do srede, 15. maja 2002 Izobraževalno potovanje v Armenijo Spremljevalca: dr. Jasmine Dum-Tragut in Jožko Kopeinig od petka, 10. maja, do srede, 15. maja 2002 Romarski polet v Fatimo in obisk krajev Lizbona, Batal-ha, Alcobaca, Nazare, Tomar in Cimbra Duhovni voditelj: dekan mag. Ivan Olip 14 Sport „Šef” zahomških skakalnic F. Wiegele starejši je v zadnjih dneh boi j ali manj noč in dan delal na skakalnicah ter jih za prvenstvo primerno pripravil. SMUČARSKI SKOKI/NORDIJSKA KOMBINACIJA Zahomec je pripravljen na državno prvenstvo Kljub neugodnim vremenskim razmeram bo ŠD Zahomec izvedlo državno prvenstvo mladincev in šolarjev. 3. MARCA 2002__________ 24. zimski pohod na Arihovo peč Slovenska športna zveza (SŠZ), Slovensko planinsko društvo Celovec in Slovensko prosvetno društvo „Rož” v Šentjakobu v Rožu vabijo na 24. ZIMSKI POHOD ARIHOVA PEČ v spomin na padle borce pod Arihovo pečjo, ki bo v nedeljo, 3. marca 2002, s pričetkom ob 9. uri (odhod na kočo med 9. in 12. uro) pri Polancu na Čemernici (Hodnina) nad Šentjakobom v Rožu. Pohod: Od Polanca mimo nekdanjega partizanskega bunkerja do planinske postojanke „Koča nad Arihovo pečjo” (1.084 m) in nazaj mimo bivše Resmanove lovske koče do Polanca Prijave in štartnina: Prijave se sprejemajo na dan^ pohoda med 9. in 12. uro. Štartnina znaša 4,50 evra (900 SIT) za odrasle, otroci in mladinci plačajo 3 evre (600 SIT). Štartnina se plača ob prijavi. Udeležencem iz Slovenije, Hrvaške in Italije, ki dospejo skozi cestni predor Karavanke, ni treba imeti oz. kupiti vinjete za avtocesto! Informacije o morebitni preložitvi pohoda zaradi slabega vremena dobite na telefonski številki 0676/ 5173045 ali 0676/4267878 (GSM), na teletekstu RTV Šlovenija (stran 363 - za planince) ter na internetu: www.ssz.at. korajda noč in dan so člani ^^ŠD Zahomec v minulih V*Zdneh pripravljali skakalnico in tekaško progo za državno prvenstvo v skakanju in nordijski kombinaciji šolarjev in mladincev." Delo je bilo zelo težavno, saj je vreme bilo v minulih tednih in dneh zelo milo in zaradi tega neugodno za pripravo skakalnice in tekaške proge. Toda Za-homčani so vztrajali ter so tekmovalni prostor tekmovanju primerno pripravili. Pričetek tekmovanja bo v soboto, 16. februarja (ob 9.30), s skoki šolarjev na 50-metrski skakalnici, zaključek pa v nedeljo s kombinacijskim tekom na smučeh mladincev (štart ob 14. uri). Na štartu bo blizu 200 tekmovalcev, med njimi tudi 12 članic in članov ŠD Zahomec. „Največ lahko pričakujemo od naših deklet, pa tudi od Tomaža Drum-la in Siegfrieda Mörtla,” je dejal njihov trener Franci Wiegele mlajši. F. S. Uspešna na Štajerskem - Toni Wutte (desno) in Egon Wassner. TEK NA SMUČEH Toni Wutte dobil ljudski tek Izreden dosežek je konec minulega tedna zabeležil član nordijske sekcije DSG Sele Toni Wutte. Ljudski tek „Zirbenlauf” na Štajerskem je namreč pretekel najhitreje in s tem osvojil prvo mesto -ne le v svoji starostni skupini. Zanj je bil to gotovo eden izmed največjih dosežkov -če ne najvišji. Odličen je bil tudi drugi predstavnik DSG Sele - Egon Wassner. Zmagovalca teka Wutteja sicer ni mogel prekositi, bil pa je najboljši v svoji starostni skupini. Pokal Košute preložen. Zaradi neugodnih vremenskih razmer je DSG Sele moralo kratkomalo preložiti tekmovanje za pokal Košute oz. društveno prvenstvo od 16. februarja na 24. februar. S tem bodo „z enim zamahom ubili kar dve muhi”, saj bodo poleg tekmovanja za pokal Košute in društvenega prvenstva hkrati organizirali tudi tekmovanje za deželni pokal. F. S. ŠAH/ELO-LISTA 2002 Prvi mednarodni rating za Dunjo Lukan in Justina Polanška * vstrijska šahovska zveza /A (OESB) je na osnovi rezul-# Vatov drugega polletja 2001 - upoštevana sta mdr. mednarodni turnir v Šentvidu in v Bekštanju - objavila novo rating-listo (Elo-lista) za šahiste/ke v Avstriji. Svoj prvi mednarodni rating sta dobila igralka Slovenske športne zveze (SŠZ/Zveza Bank) MK Dunja Lukan (Elo 2051) in igralec Slovenskega športnega kluba „Obir" Železna Kapla Justin Polanšek (Elo 2039). Z 2003 Elo-točkami pa je prvič prekoračil magično mejo 2000 točk Hans-Chri-stian Wolte (SŠK „Obir”). Pri igralcih/igralkah v obeh slovenskih šahovskih klubih sicer ni prišlo do bistvenih sprememb. Najvišji rating pri Slovenski športni zvezi (SŠZ) in tudi pri SŠK „Obir" Železna Kapla imajo igralci iz Slovenije: pri SŠZ MK Žiga Žvan - 2144, MK Blaž Kosmač 2139, MK Aleš Drinovec -2133, MK Silvo Kovač - 2130jn Boris Mitrovič - 2072, pri SŠK „Obir” pa MK Dušan Jokovič z ratingom 2191. Na lestvici najboljših igralcev/igralk sledijo pri SŠZ ženska FIDE-mojstrica Marja Horvath (1986), mag. Gorazd Živkovič (1983) Arnold Hatten-berger (1956) ter ženska mojstrska kandidatka Dunja Lukan (1875), pri SŠK „Obir” pa Hans-Christian Wolte (Elo 2003) pred Justinom Polanškom (1951), Rudolfom Meierjem (1949) in Ha-raldom Woltejem z 1909 Elo-toč-kami. ■ Rating igralcev in igralk SŠZ/Zveza Bank - Posojilnica Bank Borovlje/Bilčovs (v oklepaju razlika k zadnjemu ratingu): 1. MK Žiga Zvan 2144 (+2)/medn. Elo 2131, 2. MK Aleš Drinovec 2133 (-34)/ 2171, 3. MK Blaž Kosmač 2139 (+7)/2141, 4. MK Silvo Kovač 2130 (+4), 5. Boris Mitrovič 2070 (0), 6. WFM Maria Horvath 1986 (-10)/2046, 7. mag. Gorazd Živkovič 1983 (+17), 8. Arnold Hattenberger 1956 (-22), 9. ZMK Dunja Lukan 1875 (+8)/medn. Elo 2051, 10. dr. Joži Amrusch 1817 (+3), 11. Aleksander Lukan 1761 (-9), 12. Rupert Reichmann 1740 (+28), 13. Avgust Vukanič 1690 (0), 14. mag, Branko Kolter 1673(0), 15. Ivan Lukan 1561 (+26!), 16. Robert Hedenik 1555 (-2), 17. dr. Hanzi Gasser 1483 (0), 18. mag. Peter Waldhauser 1479 (0), 19. mag. Mirko Laussegger 1430 (0), 20. Borut Živkovič 1314 (0), 21. Antonija Einspieler 1208 (0), 22723. Thomas Hallegger, Joško Boštjančič 1200; mladinci: 1. Roman Weber 1411 (0), 2. Mitja Kolter 1234 (0), 3. Štefan Reichmann 1207 (-2), 4. Simon Einspieler 1200 (0). ■ Rating igralcev SŠK „Obir”: 1. Dušan Jokovič 2191 (-28)/medn. Elo 2184, 2. Hans Christian Wolle 2003 (+17), 3. Justin Polanšek 1951 (-21)/medn. Elo 2039, 4. Rudolf Meier 1949 (+24!), 5. Harald Wolte 1909 (-7), 6. Mirsad Besič 1872 (0), 7. Adern Metelko 1812 (-25), 8. dr. Karl-Heinz Waysocher 1784 (+23), 9. Johann Wolte 1753 (+37), 10. Wolfgang Moser 1685 (-18), 11. Andreas Karner 1665 (-44), 12. Josef Hanschou 1655 (-5), 13. Johann Stossier 1627 (+6) 14. Manfred Topar 1538 (-9), 15. Mirko Pasterk 1536 (+24), 16. Emanuel Polanšek 1528 (0), 17. Peter Jammer 1517 (0), 18. Anei Husejnovič 1514 (novo), 19. Johannes Joschtl 1499 (+32), 20. Andreas Ojster 1420 (0), 21. Thomas Soukup 1252 (0). ■ Rating ostalih koroških slovenskih igralcev v drugih moštvih: Josef Gallob ml. (ASKÖ Bekštanj) 1984 (-1), Marko Gallob (ASKÖ Bekštanj) 1920 (+36!), ravn. Pepi Gallob (ASKÖ Bekštanj) 1905 (+1)/medn. Elo 2054, Boris Gallob (ASKÖ Bekštanj) 1796: (+9), mag. Franci Rulitz (SV Zugzwang Ce-i lovec) 1782 (+21), Alojz Gallob (ASKÖ Bekštanj) 1736 (-35)/medn. Elo 2023, Herbert Rulitz (SV Zugzwang Celovec) 1691 (0). to öir^ CT> O. 15 Sport ODBOJKA/I. ZVEZNA LIGA V soboto čaka SVS Sokol pekel v Kulturnem domu Članska ekipa SK Zadruga Aich/Dob ima v soboto prvo možnost, da si z zmago na drugi četrtfinalni tekmi predčasno uresniči sezonski cilj. \ #arovanci slovaškega trenerja \ / Vladimirja Pridala so v prvi V tekmi četrtfinala prvenstva najvišje državne lige storili velik korak na poti v polfinale, saj so v gosteh premagali SVS Sokol s 3:2 (20/-23/-22/-23/17). Tekma je bila izredno napeta in zaznamovana s presenetljivo močnim nastopom domačinov. Večkrat je celo kazalo, da Dobljanom zmaga ne bo uspela, kajti po tretjem in deloma tudi v petem nizu so bili libero Mi-cheu & co popolnoma na tleh, vendar so se zopet dvignili - predvsem po zaslugi odličnega Matjaža Hafnerja ter sreče. Sedaj potrebujejo varovanci slovaškega trenerja Vladimirja Pridala v seriji »best of three” le še eno zmago, da uresničijo sezonski cilj, ki se glasi polfinale državnega prvenstva in s tem hkrati kvalifikacija za tekmovanje v evropskem pokalu. To zmago hočejo vsekakor doseči že na prvi povratni tekmi prihodnjo soboto (ob 19. uri v pliberškem Kulturnem domu), kajti v primeru V soboto bo pliberški Kulturni dom zopet nabito poln gledalcev. poraza bi bil dan navrh na tretji tekmi ves pritisk na strani Doblja-nov. Da do tega ne bo prišlo, so prepričani vsi igralci, nenazadnje že zaradi tega, ker bodo odlični navijači Dobljanov zopet poskrbeli za izredno ozračje v športni dvorani Kulturnega doma. Zanimanje za sobotno tekmo je vsekakor izredno, pričakujejo celo rekordno število gledalcev. Franc Sadjak DRUGA ČETRTFINALNA TEKMA V SERIJI BEST OF THREE SK Zadruga Aich/Dob -SVS Sokol V v soboto, 16. februarja, ob 19. uri v Pliberškem Kulturnem domu 1. tekma: SVS Sokol - Aich/Dob 2:3 Če bo v seriji best of three potrebna tretja tekma, bo ta v nedeljo, 17. februarja, ob 18. uri, v plibeškem Kulturnem domu. NOGOMET_____________________ Lep uspeh SAK na pripravah Članska ekipa SAK je minulo sredo v okviru štiridnevnih priprav na Istri odigrala pripravljalno tekmo proti vodeči ekipi najvišje slovenske nogometne lige NK Primorje. Varovanci trenerja Jagodiča so sicer podlegli z 1:4, vendar je bil njihov nastop presenetljivo soliden, predvsem v drugem polčasu, v katerem so iztržili neodločen rezultat (0:0). Jasno, da je bil trener Jagodič zadovoljen, predvsem z nekaterimi igralci, ki so se proti pričakovanju predstavili zelo močni. Serijo pripravljalnih tekem v okviru priprav je SAK nadaljeval včeraj s tekmo proti slovenskemu prvoligašu Celje, pred odhodom domov - v nedeljo - pa se bo pomeril še s slovenskim drugoligašem NK Ljubljana. Uspešna sta bila nastopa ekipe kapetana Lojzeta Sad-jaka tudi konec minulega tedna, saj je v soboto v Vidri vasi premagala podligaša Žrelec s 3:0, dan navrh pa v Trnji vasi prav tako podligaša ASV z 1:0. Pripravljalne tekme SAK: SAK - Žrelec 3:0 (strelci za SAK: Tot, Kraiger, Pate) ASV-SAK 0:1'(Tot) NK Primorje - SAK 4:1 (Roy) „Ozračje v klubu je enkratno” Slovenski legionar Dobljanov Matjaž Hafner v pogovoru za NT o četrtfinalnem boju proti SVS Sokol in o svoji športni prihodnosti. i). Steber Dobljanov - Matjaž Hafner \/aj je bilo odločilno za sobot-r\no zmago, ki ste si jo zagotovili šele v zadnjem - petem -nizu? MATJAŽ HAFNER: Dunajčani, ki so se za končnico prvenstva okrepili z novimi igralci, so bili v primerjavi z osnovnim krogom nekoliko močnejši. Zaradi tega je bila tekma izenačena in zelo trda. Da smo ob koncu zapustili dvorano kot zmagovalci, za to so bili odločilni naša večja izkušenost in uigranost - nenazadnje pa tudi sreča. Skratka: bili smo malo boljši - in to je zadostovalo. Prvi korak v polfinale državnega prvenstva ste torej narediti. Boste drugega storili že v soboto in se s tem izogniti pritisku, ki bi mu biii izpostavljeni v primeru tretje tekme dan navrh? MATJAŽ HAFNER: Močno računam, da bomo boj proti Sokolu odločili že v soboto v naš prid in s tem predčasno dosegli naš sezonski cilj, ki se glasi polfinale državnega prvenstva oz. kvalifikacija za tekmovanje v evropskem pokalu. To pa zaradi tega, ker je ozračje v moštvu enkratno, poleg tega bosta volja in pripravljenost igralcev na tej tekmi še posebej velika. S koncem tekoče sezone poteče vaša dveletna pogodba pri Dobljanih. Ali boste ostali pri klubu tudi v prihodnji sezoni? MATJAŽ HAFNER: V zadnjih dveh sezonah smo veliko dosegli in med seboj ustvarili kakovosten odnos. Zaradi tega ne vidim vzro- ka, da pogodbe ne bi podaljšal. Vsekakor se bom po sezoni z odgovornimi kluba usedel za mizo in potem bomo videli. Dobro poznate najvišjo slovensko ligo, sedaj tudi avstrijsko. Katera liga je po" vaši oceni močnejša oz. v čem se razlikujeta? MATJAŽ HAFNER: Razlika je v tem, da so v slovenski ligi ekipe po moči zelo izenačene, medtem ko se v avstrijski ligi kakovost posameznih ekip zelo razlikuje. Katera od teh dveh lig je dejansko močnejša, pa je težko oceniti. Vsekakor bi moštvi hotvolleys in Tirol bili po vsej verjetnosti tudi v slovenski ligi čisto na vrhu lestvice. Hvala za pogovor. Franc Sadjak Višek minule plesne sezone Gimnazijski ples 2002je bi! pravi hit. Foto: Štukelj . Biro za narodno skupnost je po poizvedovanju objavil, da so doslej že postavili 73 dvojezičnih krajevnih napisov, v nekaterih občinah tudi dvojezične kažipote. V 18 krajih pa jih še niso postavili, predvsem v Borovljah in na Suhi. ►f [ČESTITAMO! Jubilej šarmantne Selanke Prihaja iz Sel, obiskovala je šolo v Šentpetru, nekaj časa je bila tajnica NSKS, sedaj je kot tajnica že vrsto let v vsestransko Slavljenka oporo direk- Veronika Dovjak torju Mohorjeve družbe dr. Antonu Korenu, bila je dolgoletna pevka pri MePZ Sele - prihodnji ponedeljek, 18. februarja, pa bo Veronika Dovjak obhajala 40. pomlad. Za osebni praznik ji želimo obilo sreče in osebnega zadovoljstva ter da bi še naprej ostala tako šarmantna, prijazna in ljubezniva. Bog te živi! ■^■radicionalni maturantski ples Slovenske gimnazije, ki I je prvič potekal v prostorih Doma glasbe, je bil vsekakor velik hit. Dijaki in dijakinje obeh maturantskih razredov so se na ta dogodek pripravljali nekaj mesecev in je izredno uspel. V vseh prostorih so se gnetli obiskovalci iz vseh južnokoroških dolin, povsod je bilo videti nasmejane in dobro razpoložene plesne goste. Kot vedno so ples odprli s polo-nezo v koreografiji Gregeja Krištofa, sledili so ples s starši in pozdravne besede predstavnikov obeh osmih razredov, nato pa je prov. vodja naše osrednje izobraževalne ustanove Anton Malle odprl ples. Plesa so se udeležili tudi častni gostje, med drugim ravnateljica TAK Maja Amrusch-Hoja, nekdanji ravnatelj SG Jože Wakou-nig, šolski nadzornik Teodor Do- mej, vodja manjšinskega šolskega oddelka Tomaž Ogris, generalni konzul RS Jure Žmavc, celovški župan Harald Scheucher, predsednika naših političnih organizacij Marjan Sturm, Bernard Sadovnik idr. M. Š. i #temi že sedim na odprti \ / preži ob gozdni cesti na Ho- V meh. Ker veter suče smer, ni ravno najbolje. Tedaj je prav srnjad trikrat previdnejša kot ponavadi. Tudi komarji so že tako zgodaj na vse pretege nadležni. V jutranjem svitu se na frati pokaže rjavordeča lisa. Mislim si, da je to samo lahko srna ali morda celo oni stari srnjak, ki ga že nekaj časa zasledujem in se mi ta vrag vedno izmuzne. Kaj kmalu izgine ta žival v visoki travi. Beli dan je že, ko ponovno zagledam kos srnjadi in ugotovim, da je to oni stari in zelo previdni rogač. Z dvogledom občudujem mogočno šesterakovo rogovje borove barve. Klasi se okoli rdečega ba-zovca, se stalno premika v visoki praproti in travi in ga ne morem ujeti v križ daljnogleda, ki je na-montiran na puški. Napet sem kot struna in samo čakam, kdaj mi bo pokazal pleča. Za hudiča, spet izgine za mladimi smrekicami. Čez nekaj časa se posvetijo njegovi roglji, ko ravno na moč obdeluje brančurjev grm in roje v mahu, da kar frči na vse strani. Nato pa se meni nič, tebi nič krat-komalo uleže. Sprašujem se, kaj naj naredim? Večkrat vidim njegovo rogovje in dobim vtis, da mi Zelo drag srnjak trofejo kaže kot v posmeh. Sedim kot okamenel, oči me pečejo od samega napenjanja, pa še komarji in brenclji me napadajo. Po dobri uri pa gospod le vstane in se počasi usmerja v sosednjo kulturo. Na kraji poseke se mi za sekundo ustavi in že ga imam v križu. Preden se hoče spraviti čez rob v hrušovje, ga krogla podre - „o berdja”. Pade kot snop. Čez nekaj minut se skozi visoko praprot in travo le priklatim do dobrega in tudi starega srnjaka. Po lepi navadi, ki že od nekdaj velja za lovce, postojim pri uplenjenem kosu. To kratko bedenje je lovska zahvala naravi. Ves prepoten le privlečem plen do vozila. Puško dam v avto in še danes ne vem, kaj me je zmotilo, da sem dal dvogled na gol- fovo streho. Nato spravim še plen v prtljažnik, se hitro vesel usedem v avto in se zadovoljen odpeljem domov. Ko doma vzamem puško iz vozila, ugotovim, da dvogleda ni v njem. Takoj se peljem nazaj in vse preiščem na kraju, kjer sem prej parkiral. Dvogleda pa nikjer! Ugotovim, da mi je, ko sem se peljal domov, gotovo padel s strehe in morda leži nekje ob gozdni cesti. Začnem iskati ob poti, česar drugega mi ne preostane. Pri iskanju pa naletim na Jozana, ki ravno nekaj dela na svoji parceli ob cesti. Vidi me, da nekaj iščem, in hoče vedeti, kaj sem izgubil. Povem mu, da sem „gvaž pocet-lu”. Malo se mi nasmehne in meni, da to ni tako huda reč, saj gvažev je dandanes povsod dovolj. Sprva ne vem, kaj mu naj rečem, potem pa mu vendarle obrazložim, da sem izgubil „gvaž, jogrski gvaž”, to je dvogled, ni kozarec ali kaj podobnega. Prime se za uho in odgovri, da je to draga reč in da še „vejku kušto": Dva dni pozneje sem ob strani ceste, ki vodi od Užnika do Kra-love ride, prav posebej na ovinkih najmanj tako temeljito kot kriminalist preiskal. O mojem rešpetinu pa do danes ne duha ne sluha.