------ 177 ----- Dopisi. V Pragi 26. maja. -f- Imam vam zopet sporočiti o narodnih slavnostih, ki so se tukaj obhajale o sv. Janezu Nepomučanu. Celo leto nima Praga nikoli toliko gostov iz bližnjih in daljnih krajev pod svojo streho, kakor ta dan. Ima pa ta praznik dvojni značaj: cerkveni in narodni. Ko ti popotnik opravi cerkveno obhajilo , tudi rad malo okusi prijetnosti glavnega mesta, ki jih ima posebno te dni dovolj. V narodnem gledišču igra se popoldne in zvečer; muzej češki je celi dan odprt; po trgih postavljeni so ti zverinjaki, panorame in podobne reči; po vrtih in gostivnicah igrajo godbe, se napravljajo umetni ognji: različna društva ponujajo zabave, koncerte itd. Večih in manjših zabav se ti ne manjka. Prva veča zabava bila je letos v nedeljo 14. maja popoldne na Rohanskem otoku. Bil je velik god-ben koncert v korist narodnega gledišča. Več tisoč ljudi napolnilo ti je v kratkem času rajski otok sred Vltave. Blizo pri vhodu pod košatim drevesom sedelo nas je nekoliko Slovencev, pomenkovaje se o narodnih zabavah v naši daljni domovini. Bili smo v duhu bolj na Savi, kakor na Vltavi. Tu ti zagledamo med prihajajočo množino tudi ljubljanskega trgovca, ki je bil v opravilih ravno v Pragi. Nepopisljivo je bilo naše veselje. Pozvemo ga med se in do poznega večera zabavljali smo se v radostnih pogovorih o naši domovini. V pondeljek, na predvečer deželnega pa-trona, sebralo se je, kakor vsako leto, mnogo tisoč ljudi na bregovih, otocih, in na ladijah okoli mosta, kjer je podoba sv. Janeza. Na strelskem otoku igrale ste že popoldne dve godbi, pevsko društvo „Hlahol" je pa prepevalo prekrasne narodne zbore. Proti večeru bile so na mostu slovesne večernice, po večernicah pa so doneli zvonovi in grmeli topovi na čast deželnemu pa-tronu. Rakete, bengaljski ogenj in magnezijska luč zabavljali so dolgo časa neštevilno množico gledavcev. Poslednjič priveslajo pred stari Karlovi most v premnogih ladijah bujni ,,Sokoli" z gorečimi bakljami v rokah in za njim pevsko društvo „Hlahol" prepevaje harmonične češke pesmi; z otoka so pa doneli veličastni glasovi našega ,,Napreja." Na dan sv. Janeza opoldne priredila je „umčlecka beseda" v žofinski dvo- ---- 178---- rani prekrasni koncert, ki je v vsakem obziru zadosto- slug, koje si je pridobil gosp. Valentin Pleiweis, ter a val zahtevam umetnosti. Glavna slovesnost se je za- živim nadušenjem pripn6 dotičniku križ na pošteni i voljo deževnega vremena odložila na prihodnjo nedeljo, zaslužni slovenski prsi. Na to odgovori nadgradjeni Bila je izvrstna. Kmali po treh popoldne podali so se gospod ginjenega srca i se zahvaluje s slovenskim srcem „Sokoli" in „Hlahol" z društvenima zastavama in lepo i slovenskim duhom za tako srčno sočutje velecenjene godbo iz telovadnice na rohanski otok, kjer so se vr- gospode karlovaške, ki se mu razodeva o svečani tej stile očitne vaje „Sokolov", petje in godba z najbolj- priliki, a vsi nazoči pozdravljajo ga z gromovitim šim uspehom do temne noči. Vdeležilo se je te slav- ,,živio\u — Po dovršeni svečanosti bil je v mlinu na nosti okoli 6000 ljudi. Dasi je bila vstopnina nizka Korani sjajni obed, kod kojega gostovalo je do 49 osob* (le 30 n. k.), vendar se je skupilo na korist narodnega Tu se je napijalo vse po redu, a osobito cesto se na- gledišča čez poldrugi tisoč goldinarjev. — Včeraj, 25. zdravljalo diki slovenskej gospodu Val. Pleiweisu, koji t. m. popoldne smo pa imeli na tukajšnjem sokolišču ne samo, da je sbilja zaslužil podeljeno mu odlikovanje, zabavo, kakoršne do zdaj še nismo videli. Učenci telo- več zaslužuje priznanje in štovanje tudi naroda hrvat- vadske Šole Sokolove imeli so prve očitne vaje. Lepo skega, a največ našega grada Karlovca, komu na čast ti je bilo videti četo mladih Sokoličev od 6. (!) do 15. služi, da imade tako odličnega častnega gradjanina v leta v prekrasni sokolski obleki izvrševati vse vaje iz- svojej sredini, Zivio! urjenih Sokolov v malem. Da je bilo vse polno gie- Ptuj na Staj. 21. maja. — Pri veliki skupščini davcev, si lahko mislite, posebno dosti starišev je prišlo naše čitavnice dne JL8. maja t. 1. so se izvolili za od- gledat, kako si njihovi otroci krepČajo mlade ude. — bornike gospodje: Cucek, Herman, Jurča, Kraj- Naj omenim tu še druge slovesnosti, če tudi že malo nec, Peharec, Petovar, Rajč, Rajsp in Sen- kasno. Odprla se je namreč 6. maja tukaj prav slo- veter. Izvoljeni odbor se je brž ustanovil in izvolil vesno prva dekliška obrtnijska šola, ki jo je izmed sebe gosp. Cučeka za ravnatelja, Peharca za ustanovila držba sv. Ljudmile, to je, družba milosrčnih podravnatelja, Hermana za tajnika in Petovarja gospa, ki ima skrb za zapuščene uboge deklice. Ta za blagajnika. Zvečer je bila beseda, v kteri se je šola je lep korak k današnji toliko potrebni emanci- snidlo blizo 200 oseb , in pri kteri se je predstavljala pacii ženskega spola. Kakor je slišati, mislijo tukaj še dr. Bleiweis-ova glediščina igra: ,,Zupanova Micika." več takih šol napraviti. — Tudi nas tukajšnje Slovence Prav dobro so se obnašali gospodje Brdais, Travnieek, je zel6 žalilo, ko smo slišali, daje gospod Nedved v Krajnec, Jak in Rašl, kakor tudi gospodičini Travni- Ljubljani mislil odpraviti iz cerkve prekrasno mnogo- čekova in Krajnčeva. glasno petje, ktero je vpeljal naš mojster Rihar. To se Iz Brezovice na Primorskem. (p0 naključbi zakas- nam je pa tem bolj čudno zdelo, ker ne vemo, zakaj njeno.) Castito pevsko društvo! Mila sicer spomlad mi je mislil to storiti in temelj spodbiti, na kterega je je po visi previdnosti v svojem zelenem naročji prinesla Rihar postavil slovensko petje. Nedved je v tukajšnjih cvetlico britke ločitve od Vas. Dve leti in pol sem se krogih znan ko naroden mož; je li tako malo neodvi- pri Vas radoval in vedril naša srca z mičnimi, cerkve- senj, da so ga presuknili upljivi Keesbacherjevi in drugi nimi in narodnimi pesmicami; al zdaj se morem ločiti taki? Da bi bil nasprotnik Riharjev, ne moremo misliti; od Vas, pa pozabil Vas nikdar ne bom; iz dela ste kajti, ko sem nekemu profesorju godbe o Riharjevih trudni prišli ob uri se petja učit, ko se še niste s zaslugah pripovedoval, mi je rekel, da mu je to že vce hrano okrepčali. To je lepo! Gospod Luka Martelanec Nedved povedal. Tem bolj pa nas je razveselilo, ko je pa je še posebne hvale vreden, da je oskrboval glaske prišel gosp. Heidrich na tukajšnji konservatorij, da se in knjige pevcem Bog daj dosti takih mož ! Mislim pa izobrazi v godbeni umetnosti. Zdaj imamo Slovenci v tudi, ker ste namesti mene dobili hvalevrednega uče- Pragi dva konservatorista, ki- oba z najboljim uspehom nika, da boste vedno tako marljivo napredovali in se napredujeta. Gosp. Grbec se ravno pripravlja, da nam radi trudili za slovensko reč. Al srčna žalost sprehaja spiše veči slovenski oratorij. Ako Bog da, imeli bomo zdaj moje srce, ko namesti slovenskih pesem le tuje tudi kmali izvirno slovensko opero. mladino prepevati čuti morem. Tolažim se pa od druge Iz Zagreba 25. maja. — 18. dne t. m. je bila strani, da se bo tudi v brezovčanski okolici zbudil duh, prva komisijska poskušnja nove železnice iz Za- kterega inajkaSlava sedanjo dobo od svojih sinov terja, greba v Karlovec. Na kolodvorih v Jaški in Kar- ker častiti gospod nadžupnik (farman) so iskren prijatel lovcu čakalo je mnogo ljudi, ki so z radostnim klicem lepih cerkvenih in narodnih pesem, in gospod Lič&n, pozdravljali došle goste. 2. dne prihodnjega meseca se šolski vodja, je obljubil k temu z glaskami in knjigami ima pričeti vožnja za ljudi in blago. Bog daj! — pravi pripomoči. Bog daj srečo! Srčen pozdrav Vašega nek- „Naše gore list" — da je na korist naši potrti domo- danjega učitelja Martina Kosiča. vini, kteri zopet letos pretč nadloge. Iz vseh krajev Iz Dolenskega 24. maja. — Malokdaj se v naših dohajajo črni glasovi o veliki suši; zimske setve ne časnikih bere kaj od dolenske strani. Ali je slana po- morejo naprej in tako tudi poletne ne. Ako se nebo palila narodno polje naše? ali spimo po stari navadi ne usmili skoro, bode zopet velika revščina. dolenski kot nekdaj naš kralj Matijaš pod zemljo pri V Karlovcu 26. maja. Evo ti, krasna Slovenija, kamniti mizi? Mislim, da ne, čeravno smo slišali, da so radostni glas o Tvojem vrednem sinu gosp. Valentinu v Laščah imeli od prve do druge sobote tega meseca Pleiweisu, da se ponosiš ž njim i da mu pišeš slavo nemške glediščine igre, v kterih so neki igrali „Jung- o zlatnej knjiži na izgled vseh Tvojih! Včeraj slavili frau von Orleans", „Sigmund Wagner" itd. V Laščah smo dan slovesnega mu izročenja na previsnem mestu — v vasi slovenski — igre nemške ! to ni mogoče, milosiivo mu podeljenega zlatnega križa s krono v utegne kdo zavrniti me. ,;Relata refero" — kdor ne ver- priznanje njegovih zaslug za milo nam domovino na jame, naj gre vprašat. — Se drugo kratkočasnico morem polju industrije. Ob 11. uri predpoldne snide se „Novicam" povedati iz dolenske strani; kje prav seje na poziv našega vrlega gospoda načelnika Obradoviča zgodila, ne vem; al da je resnica, to vam pritrdim, ovogradsko činovništvo i zastopstvo z mnogimi odiič- Neki kmet je pil v neki krčmi polič piva; ko ga je nimi trgovci, da prisustvujejo temu za celo domovino i popil in za račun prašal, rečejo mu, da ima 60 novih posebno za Karlovec vele znamenitemu činu. Gospod krajcarjev plačati. Menil je pivec, da 16 kr., in ko jih načelnik (mestni župan) v krasnem govoru razloži po- našteje, mu krčmar reče: „Le še, le še, mož, da bo vestnico Koranskega mlina i v istino mnogih za- 60lu — „Kako je to?" — se zavzame gost — „sej ----- 179 ----- sem videl gospode, ki so z menoj vred pili, da ste jim Kr o mer ju smo Kranjci hvaležni, da so v smislu iz dveh dvojač za polič piva še nekaj krajcarjev nazaj dežele naše glasovali zoper prusko kupčijsko zvezo, dali." , To je druga — pravi krčmar — „le pivo so če tudi se je njih glas potopil v večini zborničini. gospodje plačali; sedeli so pa zastonj; stolov jim nisem Dež man je glasoval za zvezo, dr. pl. Wurzbacha nič rajtal, ker so me kratkočasili s svojim nemškim in Brolicha ni bilo v seji. Dr. To man je hotel ob- govorjenjem ; vi pa, ki ste le z drugim kmetom kranj- širno govoriti zoper pogodbo; al ni mu bila dana več ski govorili torej mi nič koristili niste, morate pa tudi beseda, ker od nasprotnikov in zagovornikov je le od stola plačati!" — Drag stol! — si kmet misli kraj- eden še mogel besedo poprijeti. Silno se je mudilo! oarje potegnivši iz žepa; drugikrat ga raji seboj pri- Iz Ljubljane. V poslednji seji odbora kmetij- nesem. __ g_aj ne da je ta pogodba prava smešnica ske družbe so se med drugimi sklenile sledeče važ- in vendar je resnica. — V več krajih na Dolenskem nejše reči: Zupanija v Sodršici na Dolenskem je so ozimina žita večidel pognjila, in preorati so se prosila presvitlega cesarja, naj se njih vas, ki zavoljo morala, trgovine slovi po Kranjskem, povzdigne v trg, ker Iz Postojne 30. maja. — Prihodnji bin kostni potem si more ondašnji trgovini še bolj pomagati. Iz pondeljek ko se bo obhajala navadna slovesnost Dunaja je prišla ta prošnja v sporočilo c. kr. deželni v postojnski jami, upamo mnogo gostov sprejeti iz vladi, in ta je to prošnjo v prevdarek dala tudi kme- bližnice in iz daljave- sej se bo slovesnost tudi obilno tijski družbi iz ozira na kmetijstvo. Sklep odborov je razločila od prejšnih. Velika množica obiskovavcev se bil: naj se usliši prošnja Sodršičanov, ako si mislijo bo lahko razprostrla pred vhodom v jamo , ker je plan z imenom, da so tržani, kaj pomagati. — Vsled poziva pred jamo dalječ razširjena in poravnana; pota znotraj c. k. deželne vlade: naj družba imenuje dva uda, ktera v jami nikjer ne bodo delala tesnobe , tudi na Kalvarii bi bila zraven c. k. deželnega živinozdravnika priča pri ne bo več gnječe ker se bo po vnovič odprti jami na vsakoletnem komisijskem preiskovanji ces. žebcev na vrh stopalo , in p'o drugi prejšni poti na vzdol hodilo ; Selu, predno spomladi grejo na deželo, sta bila gospoda razni kraji/ kot plesišče in posebno nova jama bodo z obbornika A. Malic in Jož. Sevnik izvoljena. — bolj bogato' svečavo razsvetljeni. Nov spominek z napi- Grof Meran, predsednik odbora, ki ima skrbeti za na- som na plesišči oznanuje imena bi. Jožefa J er sinovi ca, pravo kmetijske, obrtnijske in umetnijske iz- ki se je toliko trudil za poravnavo 1818. leta znajdene ložbe (razstave) v Gradcu 1866. leta za Staj ar s k o, daljne jame, in pa dr. Adolfa Schmidi-na, ki je leta Kranjsko in Koroško, je poslal ^ vabilno pismo 1850 do 1852 bolj natanko preiskaval podzemeljske družbi, naj pove: ali bi ne hotela tudi ona pripomoči jame na Pivki in na Krasu, ter jih v svojih knjigah k tej napravi. Sklenilo se je odgovoriti odboru v Gradec, daleč po svetu razznanil. Novo odprto jamo na zahodni da hoče; al pod to pogodbo, da se take razstave vr- strani kalvarske gore, ki se začenja pri podobi sv. Ste- stijo v Gradcu, Ljubljani in Celovcu, pa da se fana upamo, da bomo smeli imenovati po presvitli ce- jih morejo vdeležiti tudi naši sosedje na Primorskem, na sarici Marii Ani ki ima Postojno posebno za ljubo, Hrvaškem, Slavonskem in v Daimacii; a pred vsem naj in ravno zdaj biva'v njeni sredi. Nova jama kaže mno- se opomni graški odbor, da 1866. leto ne bo ugodno gotere lepe kamne podobšine, nektere celo izvrstne, da graški razstavi, ker tudi na Dunaj i hočejo isto leto tacih nikjer drugod v jami se ne nahaja. Vidita se dva napraviti veliko izložbo , kteri se naši kmetovavci ne zala okamnjena potoka padeča z višave; kot alabaster bojo hoteli in ne bojo smeli umakniti; leta 1867 pa svetlo bel in blišeč steber, ki nima enacega, in se tedaj bode 100 let, kar se je začela kranjska kmetijska po pravici briljant" imenuje; dvoje predstrešje enako družba, tedaj bo stoletnica se tudi morala obhajati strešicam nad cerkvenimi prižnicami, ki se eno tifči vi- z izložbo kmetijsko. — C. kr. deželna vlada je vpra- socega stebra, eno pa ravne stene; veliki šotor, od ene šala kmetijsko družbo: kako stoji z napravo posojil- strani zapet od ene odprt in s predstrešjem obvarovan; nic za male kmete, in kaj nasvetuje ona o tej na- žalostna lopa s temnimi stenami in belimi kapniki, ve- pravi, ker je ljubljanska hranilnica ji sporočila, da lika listna goba, in še veliki špargelj , ki stoji kot ka- hoče pomagati tej napravi. Ker so vse kmetijske pod- zavec ondi kjer se pot obrača na kviško v Kalvarijo. družnice , kolikor jih je dozdaj odgovorilo , ene misli, Pot v Kalvarijo je čez veliko z višave vdrto skalovje da je krvavo treba tacih posojilnic malim kmetom, da z ovinki izpeljana, ravno kot na Ljubelj; držaji pa ob pa sedanji čas, ko ljudem povsod denarja in zaslužka kraji pota so po vsi novi jami za trdnobe voljo iz že- manjka, ni upati, da bi se zaklad (fond) takih poso- leza izdelani, ker les tudi hrastov v jami prenaglo trohni. jilnic napraviti mogel samo z vloženim denarjem Iz Ljubljane. Poštenim časnikom je sveta dolž- posameznih kmetov, je odbor sklenil, da tudi on nost, da odkritosrčno povejo, kaj domovini dobro de, vidi potrebo, da l j ub Ij ans ka hranilnica pomaga,-- a tudi kaj jo boli. Glas dežele se mora slišati v njih, kako pa naj se ta reč vredi, da bo na pomoč kmetij- ne pa besedovanje posamnih ali celo tujih ljudi, kterim je stvu, pa tudi ne na škodo hranilnici, naj gosp. odbornika za blagor deželni toliko mar kot za lanski sneg in se župan dr. C o sta in A. Malic in pa družbeni tajnik le zibljejo v „izveličavnih svobodnih sanjarijah." Sklep dr. Bleiweis najprej sami za-se pretehtajo to reč na v državnem zboru dunajskem, po kterem je v zbor- drobno, potem pa svoje nasvete predložijo zboru, da niči poslancev hipoma zmogla kupčijska zveza po tem sklene svoj odgovor c. kr. deželni vladi. — s prusko deželo, je, kakor po mnozih pismih in iz C. kr. deželna vlada je izročila družbi novo osnovo obilnih govorov pozvedamo , silno potrl naše deželane, pogorelske družbe (asekuracije) graške zaštajarsko, ker obrtnijstvo naše, ako obvelja ta zveza, pride v ve- kranjsko in koroško deželo. Ker je ta družba od 1. like stiske. Kdor drugo trdi, kvari občno mnenje naše maja letošnjega leta obrnila svojo asekuracijo veliko na dežele. Da je pruska dežela, ktera— kakor zgodovina bolje, je predsednik g. Terpinc prosil vrednika „Novic", le preveč priča - v Avstrii rada le svojega dobička naj gospodarjem razloži to popravo graške zavarovai- išče, sprejela to zvezo, že samo to je resnega pomislika niče, ker je zdaj res dobra asekuracija. Vrednik je ob- vredno. Ni še sicer popolnoma gotova ta nova kupčijska ljubil to storiti. zveza, ker ima še gosposka zbornica o nji skleniti: — V poslednji seji m estnega odbora so bih al pa ne bojo tudi tukaj nadvladale nemško-političine vsi novoizvoljeni mestni odborniki brez zadržka po- ideje avstrijskega obrtni j stva interese, je ve- trjeni; dr. Orel je (slovenski) poročevai o volitvah 3. liko vprašanje? Gospodom Tomanu, Derbiču in razieda, dr. Schoppel o volitvah 2., dr. vitez Kalten- ------ 180 ------ egger o volitvah 1. razreda. — Po predlogu Horak-ovem je bilo v tej seji soglasno sklenjeno, da se vojakom tukajšnega c. kr. baron Gerstnerjevega polka v spominek blagoslovljenja njihovih no vih zastav, ktero bode 30. dne t. m. in pri kterem bodo župan dr. Costa, podžupan dr. Zupan in odbornik Holzer mesto zastopali, v imenu mestnem podeli 20 veder dobrega vina. — Ker so se skujali tisti trije Primorci, ki so imeli kamenje za mestni tlak, kakor lani, tudi letos v Ljubljano dati, je bil odbornik Vrhovec naprošen, naj se podd v Prosek in ondi to reč v red spravi, sicer ne dobimo letos tlaka na velikem trgu od mestnega vodnjaka do šolskega trga. — Začasni opravilni odbor mati čini je, poobla-sten po občnem zboru, v poslednji svoji seji sklenil, da se skliče novi odbor v prvo sejo na 22. dan junija popoldne ob 4. uri v mestni dvorani. Izvoljeni odborniki prejemajo vabila z naznanilom vseh razprav, ki so odločeni tej seji, in te so: volitev predsednika, 2 podpredsednikov, blagajnika, pregledovaica društvenih računov in dveh ključarjev, — razgovor: o tajnikovi plači, o izdaji letopisa in zemljepisa slovenskih dežel, o tiskarju, o matičinem stanovanji, o plači služabnika, o pisarničinem orodji, o pobotnicah matičinih; pretresovanje na črtanega opravilnega reda, volitev novih poverjenikov in razgovor, kako bi se pridobilo še več novih udov, — posameznih odbornikov nasvetje. — Sokolci so v četrtek svojega tovarša gosp. Ed. Križaj a slovesno pokopali; pred hišo in na grobu so mu čitavničini pevci peli; mnogo svetd je spremilo pogreb. Vredništvo spolnuje sporočilo častite njegove ro-dovine, da se gospodom Sokolcem in pevcem srčno za-hvaluje za slovesno spremstvo rajnega na pokopališče. — Včeraj (v torek) je bilo slovesno posveče-vanje novih zastav, ki ju je dobil sedaj v Ljubljani stanujoči c. k. osmi polk, popred polk nadvojvoda Lu-devika, zdaj podmaršala barona Gerstner-a zvani. Pred kosarno na lepem prostoru, ki so ga krog in krog naznanjale vihrajoče zastave, je bila lična kapelica napravljena, kjer so po sv. maši milostljivi knezoškof zastavi blagoslovili; na vsaki strani kapelice pa je bilo po dvoje okinčanih šotorov za povabljeno gospodo. V obličji kapelice so stali častniki svečanost obhajočega polka in vseh tukajšnih krdel in pa vojaki tega polka. Gosp. polkovnik in polka duhovnik sta navdušilna nagovora do vojakov imela v češkem jeziku, ki ga učeni „Laibacherčni" jezikoslovec imenuje mar s ki jezik! Druzega ljudstva je bilo toliko zunaj ograj , da se je vse trlo. Omenjeni polk ne slovi samo zato, da je med najstarejimi polki avstrijske armade drugi, temuč obnašal se je od starodavnih časov do današnjega dne v vseh bitvah junaški. Naše simpatije ima še posebno za to, ker so ti junaci našega rodii — Slovani Morava ni. Popoldne so obedovali častniki na strelišču, vojaki pa pod milim nebom pred kosarno. Mesto naše jim je s podeljenim vinom srčno napilo „Zivili!" Danes zvečer dajo častniki slavljenega polka ples v kazini, h kteremu je vabljeno mnogo gospode. — Kakor je po „Slovencu" v Celovcu na ogled postavljeno orodje, ki ga delajo pridni in bistroumni Borovljanci občno pohvalo našlo, tako je bilo tudi v Ljubljani, kjer je bilo 25. in 26. t. m. v mestni dvorani razpostavljeno. Tudi presvitli nadvojvoda Ernst je posebno zadovoljstvo razodel izložbi. Drugi pot več o njej.