llllJnninr Novo aoato TREBNJE: MALOPRODAJA POD KONTROLO Skupščina trebanjske občine Je na zadnji seji izglasovala odlok o družbeni kontroli nu-1 loprodajnih cen v trgovini na I drobno, cen obrtnih storitev in izdelkov. Odlok velja zlasti j >a tiste izdelke in pridelke, katerib proizvodne cene In cene v prometu na debelo in i na drobno je treba kontrolirati po zveznih in republiških predpisih. Izdelovalci obrtnih izdelkov in drugi morajo cene j svojih storitev in cene uslug prijaviti pristojnemu upravnemu organu najkasneje v 30 dneh po objavi odloka t Ura-1 onem vestniku Dolenjske. Prav j j '»ko so dolžni obvestiti ta or-| ?an o vsakem nameravanem I "lsanju cen. Kdor se odred-| »am odloka ne bo podrejal, "o kaznovan, kakor predvidela Zakon o družbeni kontroli V trebanjski občini bol ™; vodno se pokaže prvič konec "^jj bra, obleži pa Sele pc^^ai t**-novembra. Letos Je presene*« Kaj se vsak tefen *9oii pri nas, vam p0*6 2 DOLENJSKI LIST "6X40 (I** Itas Kočevje: v modernizirano proizvodnjo ITAS, industrija transportnih sredstev in opreme, obstaja od leta 1960, ko je nastala iz podjetja »DOM« in delavnice »STOJNA« pri podjetju »Avto-Kočevje«. Delovna organizacija se je specializirala v proizvodnji težkih prikolic, polprikolic z nosilnostjo do 26 ton in specialnih prikolic z nosilnostjo do 60 ton. Poleg te proizvodnje ima še v program«? namenska vozila, za prevoz prašna-tih materialov, kot cement, hiorirano apno in granulira-ne materiale. Izdeluje kompletne prekladalne postaje za cement in je za potrebe izgradnje HE Trebišnjica, HE Bajina Baš ta in HE Perusac izdelala kompleten sistem pre- kladalnih postaj v čačku, Kremni, Priboju in Bajini Bašti, kakor tudi prekladamo za cement v Dubrovniku. Izdelala je za potrebe HE Bajina Baš ta 40 železniških vagonov-cistern za prevoz ce-IJenta v raztresenem stanju. * Programu proizvodnje ima plovna organizacija ITAS tu-kot'V*sto gradbenih strojev, narr,S° avtomixerji ln beto-Prnrf6 24 Proizvodnjo betona. 6(1 dvema mesecema je bila stavljena v pogon popolnoma avtomatizirana betonarna za proizvodnjo betona, s katero 2 delavca pripravita do 30 m3 betona v eni uri. Delovna organizacija je osvojila in že več let izdeluje kompletna fiksna in gibljiva osišča za vse vrste prikolic s pesto sistema »Tri-lex«. Ker so se potrebe po izdelkih ITAS zelo povečale, je delovna organizacija začela graditi centralno montažno halo in se lotila rekonstrukcije obstoječih obratov. V letu 1962 je prešla iz maloserijske v velikoserijsko proizvodnjo, posameznih iz-' delkov, s čimer se je bistveno spremenila .organizacija dela in občutno povečala proizvodnost. Z rekonstrukcijo bo proizvodnja organizirana po sodobnih tehnoloških postopkih, kar bo občutno vplivalo na lastno proizvodno ceno, na akumulativnost delovne organizacije in na kakovost izdelkov. Sistem delitve osebnih dohodkov po učinku je močno vplival na zainteresiranost zaposlenih in na višino osebnih dohodkov. Delovna organizacija se priza- devno pripravlja na prehod na 42-urni tednik, vendar so organi upravljanja sklenili, da bo prehod na skrajšani tednik ostvarjen po končani investiciji oziroma rekonstrukciji, ker bodo šele tedaj dani stvarni pogoji za skrajšanje tednika. "Prehod v tem stanju, ko je delovna organizacija v rekonstrukciji in ima pred seboj velike proizvodne obveznosti, ne bi bil primeren. Delovna organizacija ima glede na proizvodni program kakor tudi na kvaliteto izdelkov zelo ugoden plasma na domačem tržišču. V minulih dveh letih pa je začela tudi z izvozom na tuja tržišča. Tako je delovna organizacija uspela najti tržišče za svoje izdelke v Urugvaju, SSSR, Madžarski, Bolgariji, Libanonu, v Zahodni Nemčiji, češki, v Vzhodni Nemčiji in Italiji. Plan izvoza za leto 1964 ne bo popolnoma realiziran, v glavnem zaradi tega, ker so se dogovori o sklepanju pogodb posameznih pogodb zavlekli in so bile pogodbe sklenjene šele pred kratkim ali pa so še v dogovoru. Veliko pa vpliva na realizacijo izvoznih poslov tudi sposobnost posameznih izvoznih podjetij. Delovna organizacija računa v letu 1965 na ugoden plasma izdelkov na zunanjih tržiščih, posebno na plasma prikolic v Združeni Arabski republiki, DDR in na čehoslovaškem, na izvoz cistern za cement v SSSR ter elementov betonarn v Zahodno Nemčijo. Delovno organizacijo ITAS čakajo velike naloge, ki pa jih bo z intenzivnim delom vseh članov kolektiva in organov samoupravljanja uspešno izvedla. Z novo proizvodno halo, ki jo Itas pravkar gradi, bo delo v marsičem veliko ažJe, lahko pa bodo tudi izboljšali organizacijo dela. V nekaterih oddelkih delajo zdaj delavci v nemogočih pogojih. V pločevinasti hali je pozimi neznosno •Brzlo, poleti pa velika vročina, zaradi česar trpi delovna storilnost. — Itas ima 8 tovarno TAM iz Maribora pogodbo za izdelavo avtomobilskih vlečnih prikolic, k» so zelo kvalitetne. Razen tega delajo prikolice še za več drugih transportnih Podjetj. Trgopromet VSAK DAN 15.000 kilogramov blaga % Po razgovoru s prodajalko Viko Debeljak iz Prehrane na Trgu svobode nas je zanesla radovednost še v upravo [podjetja Trgopromet v Kočevju, kjer smo zvedeli: 0 125 prodajalcev, M strežejo za pulti v 27 prodajalnah Trgoprometa v kočevski občini, postreže potrošnikom vsak dan s približno 15.000 kilogirami blaga. Na mesec porabijo v kočevski občini za 250 do 300 ton prehrambnih in drugih izdelkov, ki jih posreduje trgovina. % Vse prodajalne iztržijo skupno po 11 milijonov dinarjev na dan, največ med njimi Tehnika v Kočevju, kjeff je povprečni dnevni dztoupdčeik milijon 300.000 dinarjev. % Plan znatno presegajo vse prodajalne razen onih na podeželju, pod planom pa so le prodajalne Rog v Koprivniku, Ko-lonijaJe v zeJjnah dn Postrežba v Banji loki, kar je razumljivo, ker tam ni večje kupne moči. % Vse prodajalne v Kočevju so sodobno urejene, pravkar pa poteka modernizaciija prodajalne Živila v Mozlju, kjer bodo preuredili prostore in kupili novo opremo, kar bo veljalo poldrugi milijon dinarjev. Z 21. milijoni, kolikor je kolektiv Trgoprometa namenil letos iz sklada skupne porabe za investicije, ter z najetim posojilom bodo zgradili novo skladišče za alkoholne in brezalkoholne pijače in industrijsko blago pri dosedanjih skladiščih na Roški cesti. 0 Tudi nova samopo-strežnica v ulicj Borisa Kidriča, na prostoru stare klavnice, pride na vrsto prihodnje leto. V njej bo 200 kvadratnih metrov prodajnega prostora in 180 kvadratnih metrov skladišč. Skupščina je obravnavala 18 statutov delovnih organizacij . "Minska skupičina Novo mesto Be« m1™ sakonitih pooblastil na stil,. ; septembra obravnavala 18 n^^r* delovnih organizacij. Na jjrr0*" občinske komisije za pri-cii " s»tutov delovnih organizacij*0 odborniki sprejeli priporo-I»ir„',,Sal delovne organizacije pti-fcd=i statute navodilom, ki jih Bedir* komisija ob skupnem pre-raJ ."snutkov. Predvsem se mo-jgg delovne organizacije v uvod-81 xiđe,u statuta sklicevati na b'išk to 3°. člen repu- snjr? ustave, na osnovi katerega «evau* statut njihov DS. Upo-**> naj, da delovna skupnost ni samoupravni organ, pač pa nosilec samoupravnih pravic delavcev, hkrati pa naj v statutu podrobneje obdelajo razne oblike skrbi za človeka kot so skib za prehrano, za otroško vars'.vo. za borce NOB, za izobraževanj?, za zdravstveno varstvo, za HTZ in podobno. Odnos med delovno organizacijo in občinsko skupščino je v mnogih statutih obdelan zelo površno, pa tudi raznim oblikam sodelovanja s krajevno skupnostjo in vprašanju poslovne tajnosti je treba posvetiti več pozornosti. Ludvik Simončič: Nizki osebni dohodki v ne spodbujajo k avtomatizaciji Republiški poslanec Ludvik Simonič je na seji zbora delovnih skupnosti v Novem mestu 17. septembra takole zastavil besedo o avtomatizaciji: — Odgovor na vprašanje, zakaj se sodobni tejino-toški postopki ta avtomatizacija v naši proizvodnji iako stežka uveljavljajo, je kaj preprost. Struktura Cene je pri nas neugodna: v njej predstavlja 50 "•k*, vrednost surovin, 35 odst. režijski stroški in ,e 15 odst. osebni dohodki. Osebni dohodki, še bolj-**: vrednost dela pomeni v proizvodnji tako malo, °a je najlažje povečevati proizvodnjo s povečeva-"jem števila zaposlenih! Popolnoma drugače bi bilo, M bili osebni dohodki v ceni izdelka udeleženi na primer z 48 odst., kot je t0 na zahodu. Takrat "■•B ne bi preostalo nič drugega kot uvajati avtomatizacijo in sodobne tehnološke postopke, ki so Cenejši kot delovna sila, čeprav zahtevajo več na-Porov pri načrtovanju in vodenju proizvodnje! Srečno, tovariši rudarji! Rudarja Jože Turu in Ciril Skebe sta se pravkar spuščala v Jamo, ko smo ju poprosili za kratek razgovor: »Da, da. Osebni dohodek se je popravil, .popravilo' pa se je tudi v trgovinah! Oba imava veččlanski družini, pa nam nič preveč ne ostaja. Večina gre za hrano, pa tudi televizijski aparat mislim, da si bom kupil. Če bo rudnik res dal posojilo, kot obljubljajo, bi si rad začel graditi hšo, je povedal kopač Jože Turk. »Zdaj bo spet stiska za premog in čeprav imamo 11 urni delavnik, večkrat naredimo ,iberšiht', kar se seveda pri osebnem dohodku lepo pozna,« pripomni še Ciril. Okrog nas se je medtem zbrala že lepa skupina tovarišev. Jezike imajo dobro nabrušene 1 in lepo se razumejo med seboj. Dela pod zemljo jih ni strah, za moč ga pa kupujejo »čez cesto« v vinski kleti. »Cviček je pa predrag, po 450 ga točijo!« se pridušajo, ko se poslavljamo na vhodu v jašek. Srečno! Prekladalna postaja za cement, kakršno je zgradil Itas Kočevje pri hidroelektrarni Bajina Bašta. Intervencija, ki je zgrešila namen Ko je lani v maju stekla v kemični tovarni Melamta v Kočevja proizvodnja inelapan plošč, so te plošče v začetku dobro prodajali. Domače tržišče je dovolj veliko, tovarna v Ilirski Bistrici pa je bila vrhu vsega v remontu. Težave s prodajo so se začele v drugi polovici leta. V Jugoslavijo smo takrat uvozili 460.000 m1 slojaslih dekorativnih plošč, izdelek, podoben melapan ploščam. Te plošče so veljale približno 800.000 dolarjev. 460.000 m2 je približno 60 odst. tega, kar porabimo v Jugoslaviji v letu dni, domača proizvodnja pa naredi vrhu vsega več teh plošč, kot jih sploh potrebujemo. Pretežni del plošč smo uvozili iz vzhodnih dežel, preostanek pa iz Nemčije, Italije in Avstrije. Ker so bile uvožene plošče večji del tako imenovano »dumping« blago, torej slabše kvalitete, so bile veliko cenejše kot domače. Proizvodnja je v začetku po njih močno posegla, nato pa so se pokazale slabosti. 100.000 m' teh plošč je kljub večkratnim znižanjem cene še vedno neprodanih. "Kočevski Melamm,'"v katerem je takrat proizvodnja komaj stekla, se je zaradi tega uvoza znašel nenadoma t težavah. Prodaja se je začela ustavljati, skladišča so se polnila. Posledice, je čutiti še danes. Vsaka država ščiti domačo proizvodnjo, videti pa je, da se pri nas držimo tega načela samo pri uvozu avtomobilov, kar se tiče Zastave ... Z uvozom slojastih dekorativnih plošč pa je tako: za intervencijo na domačem trgu, kateri ne bi nihče oporekal, bi zadoščalo 10 do največ 20 odst. količin, ki jih porabimo doma. Intervencija, kakršna je'bila ta z uvozom 460.000 m1 plošč, pa je zgrešila namen ter povzročila precej škode in nepotrebnih očitkov domači industriji! INVESTICIJSKA PRIORITETA V naših družbenih planih navadno zastavljamo naloge na široko, vedoč, da vseh ne bomo uspeli uresničiti. Tak način planiranja je spodbuden, saj poživlja napore v bitki za plan in uresničitev halog. Kot vse drugo smo na prej opisani način planirali tudi investicije. Ker se je pokazalo, da preširoko investiranje škoduje gospodarstvu, pa tudi blaginji proizvajalcev, investicije zdaj omejujemo na tiste, ki so res nujne in gospodarsko utemeljene. V občini Novo mesto so zdaj na prioritetni listi investicij: steklarna kot prvi najpomembnejši objekt; sledi je tovarna perila Xa bod, na zadnji seji zbora delovnih skupnosti, 17. septembra, pa so odborniki dali na to prioritetno listo še opekarno Zalog, ki mora dobiti investicijski kredit za povečanje zmogljivosti v obratu v Zalogu, ker bo obrat v Prečni opustila. Omejitev kreditiranja investicij Upravni odbor Komunalne banke Novo mesto je na seji prvega oktobra sprejel skBrip o omejitvi investicijske potrošnje na tem področju, v skladu z zveznimi in republiškimi predpisi ter priporočili. Po tem sklepu KB Novo mesto do sprejetja zaključnih računov gospodarskih organizacij za leto 1964 ne bo več odobravala nobenih novih investicijskih posojil za osnovna sredstva. Prav tako ne bo odobravala kreditov za podražitve ali dodatne gradnje že pričetih investicij. Razen še nekaterih drugih sklepov je upravni odbor KB z ozimni, da nekaterih pričetih gradenj ni moč ustaviti, sklenil, da se transe za nekatere investicijske naložbe prenesejo na leto 1965 s tem, da na pričetih gradnjah ne bo zaradi tega nastala ob-čutnejša škoda. S tem sklepom so prizadeti investitorji: Opremali's. kateremu se odloži transa za eno leto v višini 30 milijonov dinarjev, podjetju PTT 15,680.000 di- narjev, Medobčinski zavarovalnici Novo mesto za 5,600.000 dinarjev, Kovinarju Novo mesto za 20 milijonav dinarjev, trg. podjetju Dolenjka 3 mnlijone dinarjev, Kmetijski zadrugi Trebnje 6,981.000 dinarjev in hotelu Bele krajine v Metliki 7 milijonov dinarjev. ; Velika izbira na novomeškem sejmišču 5. oktobra je bil v Novem mestu večji sejem za govejo živino in prašiče, ki je bil zelo dobro obiskan. Kupcem je bilo na voljo 1260 manjših ta 26 večjih prašičkov, razen tega pa 235 glav goveje živine. Prašički so veljali tudi tokrat od 6000 do 22.000 din, goveja živina pa je bila nekoliko dražja kot zadnjič. Vole so prodajali po 385—415 din, 'krave 275—345 ter junce ta telice po 400—430 din kilogram žive teže. Dom počitka v Loki pri Sevnici Loka je lep trg na levem bregu Save ob cesti Radeče-Sevnica. Tu je bila pred vojno Tausigova graščina z lepim posestvom, ki ga je prevzela KZ Loka, sedaj pa spada pod Sevnico. Graščina je preurejena v Dom počitka, ki ga je ustanovil bivši OLO Trbovlje 1. 1947. V domu je največ oskrbovancev iz btvših občin trboveljskega okraja. Vseh oskrbovancev je 92, in sicer iz občine Laško 21, Trbovelj 20, Zagorja 18, Hrastnika 14, Sevnice* 5, ostali pa so iz drugih občin. . Sobe v domu imajo od 3 do 12 postelj. Sob ni mogoče preurejati zaradi zelo visokih stroškov. V domu ni centralne kurjave in povzroča kurjenje peči precej nevšečnosti. Letos so uredili sodobno kuhinjo z novim štedilnikom, da imajo kuharice v prostorni in higienični kuhinji laije delo. Tudi jedilnico po treba preurediti. Se- danja je namreč v vlažnih in temačnih kletnih prostorih. Prav tako je potrebna dnevna soba, kjer bi se oskrbovanci sestajali, obenem bi ta soba služila za obiske svojcev. V dnevni sobi bi bi- li na razpolago časopisi, saj ima uprava naročeno Delo, Dolenjski list, Ljubljanski dnevnik ter Zasavski tednik. Ko časopisi krožijo po sobah, se porazgubijo. Uprava bi kupila tudi televizor, a ga V sončnem dopoldnevu se je družba na sliki zbrala pri kartah. Za trenutek so možakarji pustili igro in se takole nasmehnili v objektiv. Prizorček je posnet v Domu onemoglih v Impoljći pri Sevnici nima kam postaviti. V domu se oskrbovanci dobro počutijo, ker jim delovni kolektiv posveča vso pozornost. Delovnemu osebju povzroča veliko truda poznavanje vsakega oskrbovanca. Treba je biti psiholog in pedagog obenem. V domu so 4 kuharice in gospodinjske pomočnice, 4 strežnice, 2 bolničarki, 2 perici, 1 ekonomska delavka, 3 uslužbenke ter v. d. upravnika Jože Stanič. Poleg dela v domu pomaga kolektiv tudi pri poljskem delu. Pri domu imajo še zelenjadarstvo s toplo gredo. Te dni je imela občinska skupščina posvet z vsemi občinami, ki imajo svoje oskrbovance v Loki. Ce bodo posamezne občine prispevale procentualno vsoto za vzdrževanje doma v Loki, bo uprava uredila sodobno jedilnico in dnevno sobo. STANKO SKOCIR KOČEVJE: problem, ki je vedno bolj pereč Samo stopnice so še ostale... V Novih selih, v začetku vasi, so nekaj metrov od ceste lepe, velike betonske stopnice. Skoro meter so visoke in so nekoč, dvajset aH še manj let bo tega, vodite v lepo hišo, v kateri so prebivali marljivi ljudje. Hiše ni več, za zadnjo stopnico zija praznina kot nepotešeno hrepenenje, kot žalost in grenak spomin so na tiste čase, ko je bilo tu še živahno, ko je bila tu mladost, ko se je v delu bohotilo življenje. Kadar vidim te pretrgane stopnice, se spomnim ljudi, ki so tu živeli nekoč in na tiste, ki še žive. pa ne bodo več dolgo. V mislih že vidim marsikatere stopnice sosednjih še obljudenih hiš, kako se iztezajo v praznino, ko samo še njihov beton kljubuje zobu časa. Problem je znan, vedno bolj pereč in boleč — izumiranje krajev okrog Banja loke, sploh Kolpske doline. Zemlja v teh' krajih je slabo rodovitna, nikdar ni mogla preživljati vseh ust in že v starih časih so ljudje odliajali z doma v svet za kruhom, 'ki je bil povsod drugod debelejši, čeprav z mnogimi žulji pokrit. V povojnih letih se je odseljevanje ljudi še bolj razmahnilo. Zanimiv je morda podatek, ki so nam ga povedali domačim, da je bilo še pred vojno v občini Banja loka okrog 1400 ljudi, sedaj jih je pa samo še blizu 340! In to so sami stari ljudje, ki se z vso ljubeznijo oklepajo skop? zemlje, svojih domov in svojih krajev in ki niti ne morejo vet po svetu. Mladina odhaja m le tu pa tam še pride na dom, na obisk. Skoro v nobenem primeru ni naslednika, ki bi prevzel domačijo — rn čez leta ostanejo od ponosnega doma le še betonske stopnice... V Novih selih. je prhpzve doval domačin Kajjež, je živelo navadno 140 ljudi, danes jih je še 58. V glavnem so to starejši, mlajši je samo še eden — pismonoša, ki stalno zivi tu. V dru&ih vaseh in zaselkih je še veliko slabše: v Pucu je pet hiš m ena sama stara ženska. V Kaptoiu, je pripovedoval gostilničar Krkovič iz Morave, je bilo včasih 11 hiš, sedaj jih je še šest, v njih pa sta nujeta dve stranki. Domačina ni nobenega več. Od zemlje smo že prej težko živeli, so pripovedovati stari ljudje. Skopa je bila in marsikdo je šel po svetu kot krošnjar, ali v tovarne in tako dalje. Toda zdaj, zdaj smo ostali res samo stari ljudje; kaj bo čez deset let, ne vemo, toda marsikateri dom se bo izpraznil, osamel, se poorl- Zemljo imajo, pa ne morejo od nje živeti. Sedemdesetletni, oscmdesetletni starčki je ne morejo obde'.ovati, komaj za silo. Njihove roke so opešale, korak je postal betežen. Ponujajo jo zadrugi, posestvu, ko bi le i\>biUi skromno preživnino, vendar zemlja v večini p-imerov za družbeno proizvodnjo ni zanimiva. Iz dneva v dan, iz leta v leto pa je več socialnih problemov, vedno več je ljudi, za katere nima' kdo skrbeti, jim postreči v bolezni. Ljudje veliko pričakujejo od preživninskega varstva za ostarele kmete, želijo le, da bi občinska skupščina Kočevje stvar čimprej uredila. Vedno več domov je praznih- v njih ne bo več odmeval vrišč otrok, nikdar več se ne bo kadilo iz dimnikov, v gluhi noči bodo ostala okna za vedno temna, prepreiena s pajčevino, samo še betonske stopnice bodo nekoč kazale, kje so živeli skromni, marljivi ljudje..... —VEC OTROK JE SKUPNO BOGASTVO STARŠEV IN DRUŽBE, ZATO JE TREBA TUDI SKRB ZANJ DELITI MED STARŠE IN CELOTNO DRUŽBO. NA TEM PODROČJU PA SMO VSI SKUPAJ DOSLEJ MNOGO PREMALO STORILI. LETOŠNJI TEDEN OTROKA NAJ BI PRINESEL NOVIH POBUD ZA REŠEVANJE VSEH PROBLEMOV S PODROČJA VARSTVA OTROK, KI JE V PRETEKLIH LETIH MNOGO ZAOSTAJALO ZA SPLOŠNIM GOSPODARSKIM IN DRUŽBENIM RAZVOJEM TER POTREBAMI OBČANOV. Neenak povprečni stalež iw< '*.' ■ ' ''itr- j.~L ' •'iHfc.. rg| V prvem polletju je bil« v novomeški komunalni skupnosti socialnega zavarovanja v bolniškem staležu do 30 dni povprečno vedno po 667 zavarovancev. Najmanj jih je bilo v občini Metlika (33) in največ v občini Novo mesto (422). Za enega zaposlenega, ki je bil v staležu to; Malči Zamiri«. Marija Vovk. Alojz llrovat, Franc Bartolj, Boris Kralj, Anton Kukovi c. Jami (iazvmla, člani kolektiva Ela Novo mesto; Jože Šalili, lila Tavčar, Franc Kastellc, Vinko Klobučar, člani kolektiva Vodovod Novo mesto; Stanko Jakšc član kolektiva Novoteks Novo mesto; Antonija Iliovat, Marij« Fcmec, Polde Fink. Alojz AS. člani kolektiva Pionir Noto mesto; Ivan Klemenčič i/. Komunalnega podjetja Novo mesto; dr. Ljubo Krrtie, dr. Mlnka Malržič, dr. Nada Cimerman, člani kolektiva Splošne bolnice Novo mesto; Janez Bajuk, Danica Kn-ger, člana kolektiva Krkn Nr.vo mesto; Franc Salmlf iz Zavolu M požarno varnost Novo mesto; Karel Barbič, Anton Nagelj, člana kolektiva IMV Novo mesto; Tončka BraUcovic, iz Dijaške kuhinje Novo mteto. Šteti več delavcev, žensk in mladincev kot dosedanji. Socialistični zvezi je naložena naloga, da pomaga pri izbiri odborniških kandidatov v oba zbora občinske skupščine. Ti bodo namreč zamenjali tiste odbornike, katerim bo aprila potekla dveletna mandatna doba. Profil odborniškega kandidata bodo določili na podlagi analize o dosedanjem delu odbornikov v občinski skupščini. Menijo tudi, da se bo demokratičnost pri volitvah mirneje uveljavila, če bo v eni volilni enoti več kandidatov. Pod okriljem SZDL bo v zadnjem četrtletju vrsta razprav o kulturi in gmotnem stanju v občini, razen tega pa namerava Socialistična zveza v več krajih prirediti, javne tribune občanov. K javnim tribunam predvsem spodbuja dejstvo, da je obveščanje o življenju v trebanjski občini še vedno preslabo. Za potrebe samoupravnih or ganov v delovnih organizacijah bo Socialistična zveza skupaj s sindikatom Organizirala predavanja ali krajše seminarje o nadaljnjem utr jevanju samoupravljanja. Razmišljajo pa še, da bi začeli ustanavljati centre, ki bi občane seznanjali z dnevnimi dogodki v občini in izven nje nih meja. »Malo preveč sem nogo stegnil...« Ze drugič je bil pred sodiščem Jože Vovk, kmet iz Po-toviha zaradi grdega raivnanja s svojo ženo. Pred leti je si-cev obljubil, da kaj takega ne bo več storil, letos v začetku maja. Pa je. kakor sam pravi, spet malo preveč nogo stegnil. Z ženo sta se nekaj prepirala in ko se Je ona sklonila pri štedilniku po drva, jo j© z obt-to nogo brcnil v glavo nad levjn očesom tako močno, da -ji je počila lobanja. Okrožno sodišče v Novem mes'Ai mu je zaradi hude te- lesne poškodbe, ki jo je prizadejal ženi, prisodilo 6 mesecev zapora pogojno za 2 leti- Dejanje je spet skesano obžaloval in se obljubil po- boljšati, vendar vse to 06 zmanjša njegove krivde * očeh vaščanov in vseh ljudi« ki tako surovost močno obs0-Jajo' 3 mesece zapora Na 3 mesece zapora, pogojno 7« 1 leto, je bil nedavno tega obsojen pri okrožnem sodišču v No* vem meslu Jože Spendal, dela-vce iz Loke pri Straži, ker Je z motorjem podrl Marijo Bučar in ji prizadejal hudo telesno poškodbo. Zakonca Bučar sta sla 29. oktobra lani malo pred Šesto zjutraj po smihelski cesti proti mostu, namenjena v službo. V križišču pred kandljsko bolnišnico sta vsak zase prečkala cesto. Mož (e lepo prišel na drugo stran, ni* govo ženo pa je sredi ceste P" drl motorist, ki Je tedaj prt*2 zil. Padla jo na tla, več metroj dalje pa Je obležal tudi vozni* motornega kolesa Jože Spono*1' Bučarjeva se Je kmalu pobrala j? nI mislila, da se JI je prh**!? kaj hudega; Sele čez dva dni j* bilo ugotovljeno, da ima rJonw no levo nadleht. Na razpravi se Je pokaz.no.? Je obtoženi Spendal kršil vVrL pise Uredbe o prometu na JJ* nih cestah. Izza ovinka jo PjJ hitro privozll v križišče pred "S nišnlco, zato nI mogel ustavit' *^ žila pred Bučarjevo, ki Je na *f di ceste oklevala, ali bi Sla "f. prej ali ne. Za tako kazeu f L sonat odločil zato, kor špendn' <*f slej še ni bil navzkriž z ■-'»j'fjij.' deloma pa zategadelj, ker Jc o**^ dovana Marija Bučar tudi s* nekoliko pripomogla k nesreči. Za izlet ni bilo denarja Franc Hrovatič in Drago Rozenberger, oba Iz Stranske vasi, sta se nedavno tega zagovarjala pred sentom okrožnega sodišča v Novem mestu, ker sta kot odgovorni osebi gospodarske organizacije — Hrovatič kot lesni manipulant in Rozenberger kot upravnik bivše KZ Birčnia vas zlorabila svoj položaj. Z lažnimi listinami sta dvignila iz blagajne 33.680 din, s katerimi so uslužbenci zadruge šli na izlet v Piran. Hrovatič se je razen tega še neupravičeno in v precejšnjem obsegu ukvarjal z lesno trgovino na svoj račun, predvsem s prodajo novoletnih jelk. Senat okrožnega sodišča je za navedena kazniva dejanja prisodil Francu Hro-vatlču 5 mesecev zapora, pogojno za 2 leti, ter plačilo 50.000 din, kolikor Je bdi ocenjen dobiček nedovoljene trgovine. Drago Rozenberger je Ml kflznovan na 1 mesec zapora pogojno za 1 leto, upoštevaje dejstvo, da je bil prvič pred sodiščem in da je bila njegova krivda manjša. Na račun drugega - v svoj žep Na 3 mesece in 15 dni zapora, pogojno za 1 leto, je bil na novomeškem okrožnem sodišču obsojen Ivan Vovk, delovodja obrata Jezero, ki je last KZ Trebnje. Pred sodišče ga je pripeljala nepoštenost pri obračunavanju zaslužka sezonske delavke Neže Bukovec. V plačilni seznam za lanski oktober je delovodja Vovk vnesel podatke, češ da pripada Bukovcev! 12.398 din, ko pa je prišel denar, je ponaredil njen podpis in ga spravil v svoj žep. Z Nežo Bukovec sta poračunala tako, da jI je namesto denarja dal zadružni krompir. Na- slednji mesec, ko omenj* na sezonska delavka SP10j ni bila več zaposlena, pa.n je na enak način prisvoJ" še 3.062 din. a Pred sodniki je vse ^ skesano priznal, hkrati PJ se zagovarjal, da tega ' storil samo sebi v kofl» temveč zato, da bi P°s£vo vil krompir z njive in W* preprečil zadrugi šK°j<) Glede denarja, ki g» spravil, pa Je navedel, je dobil premalo P^jvi kilometrino, da je na tudi sam delal ln da .e 0f< denarja porabil za *"r j« z delaved in |e misli'. °* # bdi do vzete vsote w vičen... 4 DOLENJSKI LIST V« C*" RAZGOVOR o IZOBRAŽEVANJU: Z MATIJO CETINSKIM, UPRAVNIKOM DU KOČEVJE Študij naj bo sestavni del delovne dolžnosti Nove in nove oblike strokovnega izobraževanja - Večerne Sole mso podpora »lenuhom««, pač pa trdo in naporno delo - Premalo strokovnih delavcev, torej si jih vzgojimo! - Povezava prakse s teorijo Z Matijo tatinskim, upravnikom delavske univerze Kočevje, sva se pogovarjala o silno bogatem in vsestranskem področju dela, o izobraževanju odraslih, pri čemer je kočevska DU v zadnjih letih zabeležila že prav lepe uspehe. — Kaj predvideva delavska univerza v tej sezoni na področju izobraževanja in kaj bi bilo še potreben glede na nedvomno velike potrebe? Kočevska DU namerava organizirati vse tiste oblike izobraževanja, ki lahko dajo gospodarstvu in družbenim službam potrebne strokovne kadre, usposabljati namerava samoupravljavce in sploh širiti splošno znanje odraslih. Ker strokovne šole od drugod navadno ne dajo dovolj primerenih strokovnjakov, se Je~TJU odločila, da organizira v Kočevju vrsto večernih šol. Tako bomo letos imeli višjo ekonomsko komercialno 5°lo, višjo agronomsko, srednjo ekonomsko, srednjo tehnično, poslovodsko, administrativno, poklicno kovinsko *n gradbeno, večerno osnovno šolo in še vrsto drugih tečajev dn seminarjev za strokovno usposabljanje na de-'ovnem mestu. DU bo letos organizirala tudi učenje tujih jezikov po najsodobnejših metodah, veliko skrb pa bodo Posvetili vzgoji delavcev v tehnični varnosti. Oktobra, v mesecu varnosti pri delu, bodo priredili razstavo in predavanja po kolektivih. — Kakšne so prednosti Ešolanja na delovnem mestu glede na redno šola-V.nje-; , popolnoma jasno je, da ^sP"*na ali pa redna strokov- na šola ne more dati študentu takega praktičnega znanja, kakor ga ima tisti, ki se izobražuje poleg redne zaposlitve. Pri tem gre za to, da s kar najmanjšim trošenjem družbenih sredstev in z veliko večjo študijsko zavzetostjo študentov — delavcev pridobi praksa v. razmeroma hitrem času ustrezne strokovnjake. Letos DU skrbneje izbira kandidate za razne šole. Vsi, ki bodo obiskovali npr. večerno osemletko, so šli skozi tri vrste testov, v katerih so precej dobro spoznali sposobnosti in nagnjenja kandidatov. S tem pa je DU tudi ovrgla mišljenje, češ da se v večerno šolo lahko vpiše vsak in jo tudi naredi. Večerna osemletna šola pomeni neke vrste pripravo na kasnejšo poklicno šolo, za kakršno se kandidat pač odloči. Vlado Lamut: PLAMEN — Kaj so pokazali rezultati v že končanih šolah? Novembra 1961 je DU pričela z večerno ekonomsko šolo. Prva skupina slušateljev je že diplomirala z razmeroma visokimi ocenami junija, druga septembra. Poudariti velja, da je bilo vseh 36 slušateljev iz obeh občin ves čas na delovnem mestu. Ta mesec bodo delali diplomo tudi prvi študentje na srednji tehnični šoli. Brez dvoma so nove oblike (nove pri nas, ne pa tudi drugod po svetu!) izobraževanja na delovnem mestu pravcata revolucija v izobraževalnem sistemu. Pri nas to šele spoznavamo, nam je še vedno nekaj novega, včasih celo težko razumljivega. Nismo še popolnoma spoznali, da mora biti študij sestavni del slehernega proizvajalca, del njegove delovne dolžnosti, da pa bora biti prav tako skrb delovne organizacije, ne zasebna zadeva posameznika. V tem se bo moral tudi spremeniti odnos delovne organizacije do izobraževalnih prizadevanj proizvajalcev. Tedaj ne bomo več tarnali, kako nam primanjkuje strokovnih kadrov, ne bomo jih iskali kdo ve kod izven kolektiva, pač pa jih vzgajali iz lastnih vrst. Iz vsega se jasno vidi, da je bilo dosedanje izobraževanje bolj ali manj nenačrtno, prilagojeno bolj trenutnim potrebam, kot pa posledica dolgoročnega načrtovanja. Delovne organizacije tudi nimajo programov potreb po kadrih za daljše obdobje. Prav zaradi tega bo delavska univerza dosedanjim službam za pomoč gospodarskim organizacijam dodala še službo, ki naj jim pomaga ugotavljati potrebe po kadrih in pri iz- SEVNICA: zdaj že 2 avtobusa za šolarje Š°la v Podgorju ukinjena, šola na Razborju pa priključena k sevniški osnovni-šoli Na seji občinske skupščine Sevnica se je 10. septembra razprava najbolj razvnela pri obravnavanju sprememb v šolski mreži. Svet z» šolstvo je skupščini predlagal, naj se šola v Podgorcu ukine, otroci pa prešolajo v Sevnico. Skupščina je s ^-o"««^........ takšnim sklepom soglašala, ni pa se strinjala s predlogom, naj bi bila šola na Razborju še naprej samostojna nerazvita osnovna šola. Oba zbora sta sklenila, da se šola na Razborju priključi osnov ni šoli Sevnica kot podružnična šola. Matična šola je Kari May in kriminalke... Obisk v kočevski knjižnici vahr'-''''Uici1 •'c z nov',n domom telesne kulture dobila mi J'VC 1)rostore, v katerilt so lahko organizirali poseben irtkij, W oddelek dvakrat tedensko (ob sredah in če-oilr i P° dve uri Popoldan) pa tudi študijske ure za Dr i - ' t m,adinskcm oddelku mladež rada poseda ter «■ emra knjige in mladinske revije. Kaže tudi, da ima «* oranje v poletnih mesecih še največ časa mladina, ki v* jo delijo v dve skupini: na tiste, ki čez počitnice le-he"Jo m ne berejo, in druge, ki v poletnem času veliko ro. med šolo pa manj, ker jim ne dopušča učenje. p0sVn° obišče knjižnico okrog trideset otrok in si iz-njj y° tudi do osemdeset knjig. Odraslih pride v knjiž- "dnevno nekaj manj, okrog 25. *a*lv i ko Je "dadinskl oddelek knjižnice že lepo knjijJ." ,Pa je v študijskem oddelku le malo ljudi. V 'nt men,Jw' da sc D0 z Jesenjo izboljšalo. knjiVai J "ajraje berejo mladina in odrasli, po katerih *'aya SeBa večina? Pravijo, da mladina po delih Karla »ženJ °drasli pa po kriminalkah. Starejši imajo radi tudi pa jj.e<< romane (Angclika, Ilona), nekaj resnih bralcev jih „jC 'e knjige s področja poljudne znanosti, vendar timj 2.ma''0. vc,,ko- Precejšnje zanimanje je zadnje čase vUjsltj "Hitlerja«, Churchillov? spomine, roman o nemški »o vrsti 15 dancs<< itd' Mcdtcm ko nekateri bero vse h. n, ' Prebirajo drugi le knjige z določeno tematiko, >*• Partizanske. Narnp*? po,etJe Je zastalo tudi delo potujoče knjižnice. dwbro .n1.tuJ°če knjižnice je približati slehernemu občanu kralj- lJIB0- Dosedanje izkušnje kažejo, da v nekaterih "aroee »,Cd ^udmi m w,nimanja *a branje, češ da še hrai: easopisov ne utegnejo prebrati, drugod bi radi Pa nimajo knjig. delovanju profilov za delovna mesta. — Nedavno je bilo \ Kočevju medobčinsko posvetovanje o družbenih centrih. Kako je s temi v naši občini? V občini je trenutno okrog trideset klubov, skoro polovica pa jih je v mestu. Gre za to, da se delo v klubih postavi na povsem nove temelje, predvsem pa je treba popestriti dosedanji način dela. Za to so seveda v mestu ali na vasi kaj različni pogoji. Delo v vaških klubih (v 13 krajih) bo za sedaj omejeno na kino predstave in različna poučna, vzgojna, strokovna in druga predavanja. Posebno temeljito bo treba izkoristiti za 'izobraževanje in sploh kulturno dejavnost na vasi zimske mesece. Vse pa naj bo le osnova za čim bolj razgibano kulturno in družbeno življenje določenega kraja... Jože Gorjup: TOSKANSKA POKRAJINA (olje) Leto dni stara šola - že premajhna! Že več ljudi, ki so prišli ogledovat Šentjernej, je občudovalo veliko šolo. Ni pa vse zlato, kar se sveti! Na zunaj stavbi res ni kaj očitati, kako pa je znotraj, kakšni so prostori in za koliko je šola pr e. majhna, je jasno že vsem domačinom, prosvetnim delavcem pa je bilo to znano že med gradnjo. Predlagali so drug načrt, z več učilnicami in potrebnimi prostori, pa njihova ni obveljala. Nova šola je sicer lepa, hkrati pa občutno premajhna; nima central, ne kurjave in ne telovadnice, tako da jo bodo morali že kmalu prezidavati. Zdaj je, kar je — nihče pa noče bili kriv! Letos je vpisanih v šentjer. nejsko šolo 670 otrok. V novi stavbi je prostora za okoli 450 šolarjev, drugi pa imajo pouk še vedno v stari zgradbi sredi trga. Poseben problem predstavlja prešolanje otrok s podružnične šole Drča. Tovarna IMV je pripravljena sa. ma oskrbeti prevoz, v Šentjerneju pa otrok ne morejo sprejeti, ker ni prostora. Tako je torej stanje po slabem letu dni poslovanja nove šolske stavbe! Na šoli imajo težave tudi z učnimi močmi. Manjka strokovnjakov za pouk matematike, telovadbe, zemljepisa in likovni pouk. Na razpise v ča. sopisih se prosvetni delavci niso javili. Zakaj ne? Ni stanovanj! Vodstvo šole je izplačalo učiteljem po 2000 din nadomestila ob podražitvi. Svet šole, ki bo izvoljen šele prihodnji mesec, bo" ta ukrep sprejel, spremenil ali pa celo zavrnil. Birokratska vzeto je to izplačilo protizakonito, človeško pa so povsem razumlji-vo in pravilno ravnali. Na učiteljskih konferencah so šentjernejski prosvetni delavci že dostikrat razpravljali o številnih problemih šolarjev. Imajo pastirčke, otroke iS revnih in mnogoštevilnih družin in otroke staršev alkoholikov, s katerimi so vedno take ali drugačne težave. Nekaj otrok bi vsekakor morali izlo. čiti iz domačega kvarnega okolja, vendar spet nastopi vprašanje denarja. Kdo bo za. nje plačeval rejo ali vzgojni zavod? Vsak problem rešijo učitelji sami, če se le da. Obiščejo učenčev dom, se pogo-vorijo s starši in če še poslej ni nobenega uspeha, javijo zadevo socialni službi. Šentjernejski šolniki so se kar dobro znašli v splošno zamotani situaciji šolstva nasploh, želijo pa si, kakor toliko njihovih kolegov po drugih dolenjskih šolah, da bi se enkrat vendarle že razbistrile tudi šolske vode ... dolžna zadovoljivo organizira ti pouk tudi v višjih^ razredih. Vožnja otrok v Sevnico bi bila prenaporna. Do vlaka imajo štiri do sedem kilometrov in če bi obiskovali višje razrede v Sevnici, bi bili vsak dan od doma 10 do 12 ur. To pa je za mladino prenaporno. Občani iz Podgorja so poslali na sejo svoje zastopnike, ki so zahtevali, naj šola v Podgorju ostane. Skupščina njihovi želji ni mogla ugoditi, ker je za otroke zagotovljen prevoz do šole in nazaj. Učencev nižjih razredov je v Podgorju komaj devet, v prvi razred pa se letos ni vpisal nihče. Na avtobusni progi Podgorje—Sevnica bodo imeli šolski otroci prednost, ob uradnih in se-manjih dnevih pa bo poskrbljeno za dodaten prevoz prebivalcev. Skupščina je razpravljala tudi o prevozu učencev višjih razredov z območja Bučke in Studenca v Sevnico in nazaj. Sklenila je, da bo vozil avtobus iz Sevnice skozi Impoljski graben na Bučko in po isti progi nazaj. Otroci s studenca naj bi prihajali na avtobusno postajo v Zavratec. Za nakup avtobusa je občinska skupščina najela 8,700.000 dinarjev posojila, ki ga bo odplačala v petih letih. Za prevoz učencev v Sevnico imajo zdaj v občini dva avtobusa. Mladim je na. ta način omogočen kvalitetnejši pouk v višjih razredih osnovne šole. •ejr Šolam v novomeški občini: za 30 odstotkov več sredstev Bogdan Borčič: STARA OLJKA Odborniki občinske skupščine Novo mesto so 24. septembra sprejeli sklep, s katerim je stopil v veljavo predlog o 30 odstotnem povečanju materialnih izdatkov in povečanju osebnili dohodkov prosvetnih delavcev. Oba predloga sta izdelala občinski svet za izobraževanje in upravni odbor družbenega sklada za šolstvo. Od 1. septembra dalje je s tem odobrenih šolam za 30 odst. več sredstev za materialne izdatke, kot je bilo po doseda- njem planu. Razen tega bo sklad za šolstvo povečal šolam sredstva, namenjena osebnim dohodkom pri posamičnem učitelju za 9000 din na mesec, pri predmetnem učitelju za 8000 din, pri profesorju za 7000 din, pri tajniku šole za 9000 din pri pomožnem osebju za 5000 din na mesec, šole bodo tako povečana sredstva delile v skladu s svojimi pravilniki o delitvi osebnih dohodkov. Brežice: na vrsto so prišle šole Pomanjkanje šolskih prostorov je v brežiški občini že nekaj let osrednja točka razprav na zborih volivcev. Trenutno je največja stiska v Brežicah in na Veliki dolini. Učilnic primanjkuje tudi v vseh rxn50lnih osnovnih šolah v krajevnih središčih Dobo-va, Bizeljsko, Cerklje in Artiče. Za gradnjo bo prišla prva na vrsto Velika dolina. Občinska skupščina bo prispevala za novo šolo 20 milijonov, 20 milijonov pa je že odobrenih iz republiškega sklada za negospodarske investicije. Po predračunu bo gradnja nove šole na Veliki dolini veljala 70 milijonov dinarjev. Stavbo bodo že letos spravili pod streho, dokončana pa bo v letu 1965. Tudi novi trakt osnovne šole v Brežicah bodo začeli graditi še to jesen, če bo le dovolj finančnih sredstev. Poslopje bo stalo med osnovno šolo I in osnovno šolo II. V njem bo 11 učilnic, 5 kabinetov, zbornica in 3 pisarne. Nova šola bo lahko sprejela 1100 učencev. Ob tem številu otrok bodo imeli pouk z izjemo dveh oddelkov samo v eni izmeni. Gradnja te šole bo predvidoma zaključena v treh letih. Po predračunu bodo znašali vsi stroški 209 milijonov dinarjev. Gimnazija v Brežicah je zaradi utesnjenosti v izredno težkem položaju. Verificirana bo le v primeru, če ji bodo dozidali še en trakt. S tem bodo pridobili nujno potrebne prostore, bre? katerih reformiran pouk ni možen. No- vi trakt so že začeli graditi in bo še pred zimo pod streho. Občinska skupščina bo letos prispevala za dozidavo 20 milijonov, sklad za šole druge stopnje okraja Celje pa 30 milijonov dinarjev. Z dograditvijo gimnazije bo vprašanje šolskih prostorov v Brežicah rešeno. V letih 1968 in 1969 bodo prišle na vrsto okoliške šole. V Cerkljah bodo pri-zidali šoli montažni trakt z učilnicami, s telovadnico in z vsemi pritiklinami. V njem bo tudi centralna kurjava. V Dobovi bodo rešili stisko s prostorom tako, da bodo šolsko zgradbo dvignili za eno nadstropje. Povečati bo treba tudi osnovni šoli v Artičah in na Bizeljskem, da bodo lahko vpeljali eno-izmenski pouk. Jfc 40 (758) DOLENJSKI LIST 5 Z OBISKA NA VELIKI DOLINI »Želimo si šolo in stanovanja za učitelje!« Gostilna na Veliki dolini je ena tistih podeželskih gostišč, ki zaradi lepe ureditve, prijetne , domačnosti in dobrega cvička slovijo daleč naokrog. Vodi jo Tončka Biščanič. Goste vedno prijazno sprejme. Ko smo jo pretekli teden obcskali, je prav rada prise-dla k mizi in pokramljala z nami. Zvedeli smo, da je doma iz Dobove in da je na Veliki dolini že od leta 1945. Gostilno sta z možem preuredila pred dvema letoma. Od takrat naprej zaide k njjr. vedno več tujcev. Ustavljajo se predvsem poleti. Mnogi gostje, ki se mudijo v Mckricah, pridejo na sprehod do Velike doline in obiščejo Biičaničevo gostilno. »S čim jim postrežete?« Največkrat si zaželijo do- Brežiške vesti brega domačega vina, ki ga imamo vedno na zalogi. Točimo tudi pristno slivovko. Gostije iz sosednje Hrvaške pa prihajajo k nam najraje zaradi tega, ker jim pripravimo dobre ocvrte piščance. Zraven pa sodi seveda tudi cviček.« »Sredi preteklega meseca so vas obiskali izseljenci iz brežiške občine. So se dobro počutili pri vas?« »Upam, da so bili zadovoljni. Za nas je bil to velik dogodek in potrudili smo se, da smo ugodili njihovim željam. Zelo so bili razpoloženi, zato so ostali tukaj vse do večera. Tudi kraj jim je bil všeč. Dejali so, da bodo imeli na Veliko dolino lep spomin.« »Kako pa je obiskana vaša gostilna pozimi?« NOVO V BREŽICAH Poslovalnica »Ljudske potrošnjo« v Brežicah je dober barome trski prikaz naraščajočega zanimanja za televizijske sprejemnike. Letos so jih prodali že okrog 250. V trgovini računajo, da bo ta Številka do konca leta narasla Se za kakih 100. Vol i ko se najbrž ne bodo ušteli. Marsikdo, ki poleti televizorja ni pogrešal, si bo z njim v jeseni in pozimi rad krajšal večere. Med prodanimi gospodinjskimi pripomočki so električni štedilniki v Brežicah na prvem mestu. V tem letu so Jih pokupili blizu 200. Zelo veliko je tudi povpraševanje po malih hladilnikih, ki pa jih je zelo težko dobiti. Teh so prodali okoli 100, velikih pa 40. Kaže, da jih bo na tržišču kmalu dovolj, ker bo »Himo« dobil konkurenco. Nov tip malega hladilnika obetata dva proizvajalca — »Gorenje« In tovarna hladilnikov v Bitolju. V knjigami so te dni dobili že dolgo Iskane pravljice na ploščah. Naprodaj so štiri Andersenove pravljice za najmlajše: Vžigalnik, Cesarjeva nova oblačila. Kakor napravi stari je zmeraj prav ln Svinjski pastir. Pripoveduje jih mojster umetniške besede Stane Sever. Za sedaj je izbor še majhen, zato starši težko čakajo, da hi bilo naprodaj še več takšnih zapiskov pravljic na ploščah. Ni Se dolgo tega, ko so se Bre-žičanl postavili z novo kavarno. Dobre tri tedne po otvoritvi Narodnega doma' so tudi zahajali vanjo, zdaj pa je že spet zaprta. Pravijo, da zaradi pomanjkanja osebja. S turško kavo sicer zelo radi postrežejo tudi v restavriciji pod isto streho, vendar to ni prostor, ki bi lahko nadomestil kavarno. Na živilskem trgu se že kaže oktobrska temperatura. Cene rastejo in preskrba z nekaterimi živili je skromnejša. Trenutno najbolj primanjkuje jajc, ki so že po 45 in 50 dinarjev. Kilogram jabolk v-ejda 100 dinarjev, kilogram grozdja 200 dinarjev, kilogram endivijc 200 dinarjev, kilogram paprike 120 dinarjev, kilogram krompirja 60 dinarjev, kilogram zelja 80 dinarjev, kilogram stročjega tlžola 120 dinarjev, kilogram luščenega fižola 150 dinarjev. Minulo soboto so z mokrlškega posestva spet pripeljali brojlerje po 650 dinarjev kilogram. Cena je ugodna ln gospodinje Jih zelo rade kupujejo. Svoje izdelke je tokrat prodajal tudi lončar in napravil kar dobro kupčijo. Najbolj gredo v promet cvetlični lonci, čeprav je njihova sezona spomladi. Starši za šolsko kuhinjo v Pišecah »Zelo dobro. Takrat nas obiskujejo v glavnem domačini.« »Gobovo kdaj prisluhnete njihovim pogovorom in zato poznate tudi njihove želje. Povejte nam, kaj jih najbolj teži?« »želje vseh nas so približno enake. Najteže pričakujemo, da bi pričela gradnja nove šole. Pa tudi za učiteljska stanovanja je velika stiska. Na Veliki dolini jih stanuje prav malo. Vozijo se v Zagreb, Bregano, na Jesenice in v Dobovo. Upamo, da bo v nekaj letih tudi to urejeno. Pa ne pozabite napisati, da smo zelo zadovoljni, ker nismo več tako odrezani od občinskega središča. Lani smo dobili redno avtobusno zvezo z Brežicami, želimo, da bi tako ostalo še naprej in da nam avtobusa pozimi ne bodo ukinili. Oskrbujemo se v brežiških ■trgovinah. Za nas je to mnogo bolj ugodno kot prej, ko smo zaradi slabih zvez morali hoditi v Zagreb.« —ey Ne jezite se, če ga v trafiki zmanjka: DOLENJSKI LIST si na ročite na svoj naslov! VODA ODTEKA Vodovodno omrežje v Brežicah je potrebno čimprejšnje obnove. Mestni vodovod je bil zgrajen 1914. leta in je preživel življenjsko dobo. Veliko vode odteče, ker cevi ne držijo več. V prvem letošnjem polletju je bilo načrpanih 146.000 kubičnih metrov vode in od te količine je je šlo v izgubo kar 61.000 kubičnih metrov! V Brežicah si bodo pomagali z začasno rešitvijo. Prihodnje leto bodo zgradili nov cevovod od črpališča do rezervoarja, gradnjo celotnega vodovoda pa bodo preložili na kasneje. Za cevovod bo treba zagotoviti 30 milijonov dinarjev. Krvodajalska akcija v Brežicah in na Bizeljskem Občinski odbor Rdečega križa v Brežicah organizira v tem mesecu krvodajalsko akcijo na Bizeljskem in v Brežicah. Na Bizeljskem bo ekipa zavoda za transfuzijo SRS 'Ljubljana odvzemala kri 18. oktobra, v Brežicah pa 20. in 21. oktobra. Prostovoljca za oddajo krvd naj se v omenjenih dneh zglasijo v obeh zdravstvenih domovih med 7. in 14. uro. Vsi krvodajalci bodo zdravniško pregledani, kaj-td kri lahko darujejo samo popolnoma zdravi ljudje od 18. do 60. leta starosti. Odvzem krvi v tako majhnih količinah rd škodljiv. Prizor iz nove drevesnice KGP Brežice. Pet delavk na traktorski prikolici sadi zeleni bor Občinski odbor RK v Brežicah pričakuje, da se bodo prebivalci polnoštevilno odzvali pozivu za to humano akcijo. Kri je namreč nenadomestljivo zdravilo za mnoge bolnike, ki bi bili brez nje zapisani smrti. Zdravstvena služba s transfuzijo uspešno pomaga pri mnogih boleznih in poškodbah, kot so na primer krvavitve pri porodnicah, otroška izčrpanost, krvavitve zaradi poškodb, krvaveče rane, krvne dn druge bolezni. V brežiški občini bi potrebovali 700 krvodajalcev. Občinski odbor Rdečega križa vabi prebivalce, naj se vključijo v vrste tistih, ki že leta dn leta pomagajo reševati življenja z darovanjem krvi. —ey Matični urad Dobova Rojstev v avgustu ni bilo. — Poročila sta se: Ivan Tomšev učitelj, in Marija — Ana Polo. vič, učiteljica, oba iz Velike Doline. — Umrli so: Janez Peteline, upokojenec iz Rigoncv 62 let; Alojz Polovic, čevljar iz Sela pri Dobo vi, 55 let: Ana Ogorelc, gospodinja iz Sela pri Dobovi, 84 let; Ana Za visele, gospodinja lz Gaberja, 82 let. DOPISUJTE V DOLENJSKI UST! Vedno manj sivih, dolgočasnih pročelij v Sevnici Osnovna šola v Pišecah že vrsto let slovi po skrbni pripravi zalog za šolske malice. Konzervirajo predvsem sadje in zelenjavo. Starši so tudi to jesen kljub slabi sadni letini prispevali precej sadja, kar jim je pač obrodilo. Vsakdo je rade volje dal svoj delež za šolsko niladino, zavedajoč se, da s tem koristi zdravju mlade generacije v Šolskih klopeh, šolska shramba je že dobro založena s sokovi, kompoti, marmelado in solatami. Te dni vkuhavajo breskve iz vinogradov. Sliv letos ni bilo veliko, nadomestili jih bodo z drugim sadjem. Tudi kmetijska zadruga Bizeljsko Je pokazala veliko razumevanja za potrebe šolske kuhinje v Pišecah. Omogočila Je, da so otroci nabirali sadje v njenih nasadih in z nJim obogatili zimsko zalogo. Na šolskem vrtu Je prav tako zraslo nekaj zelenjave in obrodilo nekaj sadja. Vse to skupaj Je precej6nja količina en tuji jezik in se nato ^ polnil v svojem poklicu ^ ma ln v tujini. Potem lahko izbral mesto, ki mi najbolj pogodu.« ^ Praznik v Črnem potoku in Pungrlu Takega praznika in veselja v vaseh črni potok in Pun-grt ob Kolpi menda ni bilo že od osvoboditve sem, od dne, ko je zasijala svoboda. Razveselili, nasmehnili so se spet, ko jim je zasvetila električna luč — dogodek, na katerega so se pripravljali že dolgo vrsto let. Iz dneva v VEDNO VEČ DIVJADI! V okolici Morave in drugih vasi je vsako leto več divjadi, predvsem divjih prašičev in jelenjadi, ki uničuje skromne pridelke vaščanov. Letos svinje sicer niso delale večje škode po njivah, ker je dovolj črvov, so pa zato preorale vse košenice, skoraj bolje kot s plugom. Nastalo škodo lovska družina sicer plača, toda zelo malo in le za tiste njive, ki so zavarovane. Toda kako npr. zavarovati njivo, dolgo nad 300 in široko 7 metrov? dan, iz leta v leto so se veselili, upali, pričakovali — in končno dočakali. V kočevski občini so v nedeljo, 20. septembra, črtali obe vasi iz seznama neelek-trificiranih krajev. Okrog petindvajset jih je, manjših vasi in zaselkov, kjer pa je še zelo malo ali pa skoro ne več mladih ljudi. Nekateri ''teh bodo v naslednjih letih še dobili' elektriko, tako da bodo s sedemletnim planom vprašanje elektrifikacije dali iz dnevnega reda. V Črnem potoku je šestnajst gospodarjev, v Pungr-tu, vasici v strminah med Travo in Kolpo, pa devet. Elektrifikacijo obeh vasi je financirala občinska skupščina Kočevje — okrog 4,5 milijona' dinarjev — vaščani pa so pomagali pri izkopu jam in razvozu električrilh drogov. Skupno so prispevali nad 1100 prostovoljnih delovnih ur, kar predstavlja precejšnjo vrednost. Na skrom- TE DNI V KOČEVJU — Razstava v izložbi. V okviru praznovanj občinskega praznika Je Muzej napravil v izložbenem oknu trgovine Tkanina lično razstavo »Spomeniki na Kočevskem«, ki si Jo je ogledal vsak, kdor je sel mimo. S fotografijami so prikazani razni kulturni in drugi spomeniki v občini. — Teden otroka. V tedna otroka, se pravi v teb dneh, bodo ime-M društva prijateljev mladine v občini Fara, Osilnica, Stara cerkev, Kočevje in Rudnik — letne občne zbore, prav tako bo te dni skupščina občinske zveze prijateljev mladine. Medtem ko imajo društva v podeželju veliko rednih članov, jih je v mesta malo. DPM Kočevje si bo prizadevalo pridobiti s posebnimi pristopnimi izjavami čim več novih članov. Torej, kdor še ni član društva prijateljev »Stric Matija bo pa v časopisu!« »Stric Matija, tudi vi boste v časopisu!« so se otroci zve-seMi, ko sem uperil aparat ♦tesarja Matijo Jerebica iz Vvislerjev, ki že četrti mesec ka£ V Knežji UPL Se z ne* ve i tlruguni urejajo hle-tako stan°vanjske hiše. Prej r " Puščobne, na videz vse nov jane 8tavbc 80 dnbile on," oMačilo, na novo so «>iane in prepleskane in as postaja čednejša. »Mnc« Matija je doma iz Že n^Cra> enaJst Iet P» * Pra^ i^°?ev8ke«« » je postal 82 i ,Ko*cvar. Ima tudi naš ortL Ba jc nekoč že mislil SuT^*1 na > že tok° j™8«o, da ga je obdržal. »Ta-ce V*8' *vcm domače novi- mladtae, naj ne odkloni pristopa, ko ga bodo v teh dneh povabili. Ne pozabimo namreč, skrb društva je posvečena našim najmlajšim ta čim več bo imelo društvo članov, lažje bomo pomagali mlademu rodu. — Končno vendarle varstvo dojenčkov! O organizaciji varstva dojenčkov v Kočevju je bilo v zadnjih letih že veliko napisanega in povedanega, pa vedno brez uspeha. Vedno se je nekje zataknilo, ali pri prostoru ali pri denarju ali pa že kar pri zanimanju staršev. Zdaj bo Kočevje končno le dobilo jasli, ki bodo poslovale v sklopu obstoječih otroško varstvenih ustanov — čebelice, Jurčka ali Kekca. Organizacijo jasli pripravlja stanovanjska skupnost mesto skupaj z zvezo prijateljev mladine. Jasli bodo sprejele prve malčke — prijavljenih Je doslej osem — še v tednu otroka, ki traja do 11. oktobra, le še opremo morajo dobiti. — Jesen je ta ... To vidimo na vsakem koraku. Na ulice ta nasade se osiplje prava poplava oru-menelega listja z dreves in pometač! ga morajo sproti pospraviti. Poti in ulice marajo biti kajpak čiste. — Kostanj je že zadišal. 2e vrsto let ob tem času pridejo v .Kočevje kostanjarji in preko jeseni ta zime napečejo za Kočevarje velike količine kostanja. Prišli so tudi letos. Na kostanj, ki bo vsak čas zadišal, spominja ljudi lična hišica ob mostu pred cerkvijo. Kar čez noč je zrasla. — Grozdje iz Srbije in od Metlike. V ponedeljek je bilo na tržnici največ grozdja, ki pa je imelo kaj različne cene — 180. 160 in 200 dta kilogram. Prodajalci so bili od Metlike ta iz Srbije, pa cena ni bila kdo ve kako različna. Prodajali so še orehe (300), jabolka (120), slive (120) ta fižol po 150 dinarjev. V Dragi gradijo poslovno zgradbo V Dragi gradi Kmetijsko gozdarsko poseslvo Kočevje poslovno zgradilo, v kateri bo kmetijska uprava, gozdni obrat, verjetno trgovina, nekaj stanovanj, spodaj pa garaže. Stavba bo enonadstrop-na, visoko pritlična. Delovodja gradbene skupine KGP France Kovačič, ki izvaja dela, je povedal, da bo objekt pod streho predvidoma do konca oktobra, nadaljevali bodo pa spomladi. Delovodja Kovačič je še povedal, da zdaj že težko r.idajo; malta pričenja zmrzovnti, pa tudi delo ob mrzli sapi ni prijetno. Stavba bo za dragarski konec velika pri-lobitev. Popust za člane kolektiva in upokojence Letos bodo člani kolektiva gozdnega obrata KGP v Gr-čaricah in upokojenci, ki so bili prej zaposleni na obratu, dobili po znižani ceni okrog tisoč kubičnih metrov drv. Drva si lahko vsak sam napravi, za prevoz pa poskrbi obrat. Na ta način stane meter drv 1.800 celi in zaplesali. Sestavku bi lahko mirne duše dali naslov »Gremo žiheT čez vaš most?«, saj je bil ples s tem naslovom osrednja točka dvajsetmi- šestnojst let po nedolžnem v ječi Samuel Williams, star 35 !et, pomočnik knjižničarja v New Yorku, toži mesto New York za povračilo škode 8 milijonov dolarjev, ker je bil krivično "aretiran. VVilliams je prebil v zaporu 16 let, od teh 22 mesecev v celici smrti znanega zapora Sing Sing, pod obtožbo, da je umoril neko dekle. Lanskega novembra pa je bil, potem ko je prizivno sodišče razveljavilo prejšnjo razsodbo, iz zapora izpuščen, in sicer zaradi tega, ker mu je neko priznanje bilo iztrgano s silo. Življenje v vesolju je mogoče Neki pomembni ameriški raziskovalec vesolja je te dni izjavil, da je po njegovem mnenju življenje v vesolju možno. Znanstvenik Harrison Brovvn, član ameriške agencije za vesoljske polete NASA, je sporočil, da je našel dokaze za trditev, da je življenje v vesolju mogoče, ker so v vesolju tudi druga sonca; okoli njih kroži vrsta planetov, na katerih bi biLo življenje možno. Znanstvenik je pozval a-stronome vsega sveta, naj pomagajo iskati te planete. nutnega sporeda. Plesali in peli so tako sproščeno kot bi bili doma. Tako, kakor so plesali dn peli že njihovi malo dobre volje kaj lahko obudili v življenje. Nič izumetničenega, igranega ni bilo na njih dn v »Kraljica« med plesalci iz Predgrađa predniki in prednikov predniki. V teh ljudeh je ostal še globok spomin na stare ljudske običaje in plese, tradicija, ki so jo z ,.;mi! i ii i,-..!■;■ in!,t<mHIMItltHMIh< konča30 hefa3stovi biki / v ostale,pa pošldi ... r V\ /"...nap 44en10he.tv03 sin 'absirt bo vesel pomoči in/ sejma v Sloveniji, kjer se cehe Pr0 ,fl formirajo, Vinica in Metlika. Zato j tudi vpliv zadruge na razvoj ^Km rejske proizvodnje na tem P° ,?ure neznaten. Poljščine, vrtnarske kult kakor tudi proizvodnja sadja in &°. ja so na našem področju manj mivo blago za kooperacijsko sode i nje na večini terenov zadruge. °ir°Le. storitve, ki jih zadruga opravlja k, tovalcem svojega področja, so plačana usluga, ki nima globljih ^ To so nekatere ugotovitve, zara° ž8. terlh je tovariš Pečarlč načel JPysici nje mehanizacije v privatni km e proizvodnji. Naj tu še omenimo *• y šen pojav migracije Prebiv.a',ee go-kmetijstva v industrijo ali a™Aa se spodarske dejavnosti. Jasno Je,dBloVne pri tem pojavi pomanjkanje 10 DOLENJSKI LIST St. 40 0**l Odkrit razgovor o trebanjskem kmetijstvu Tik preden je gospodarsko leto prestopilo prag zadnjega četrtletja, sta zasedala občinska skupščina in občinski odbor Socialistične zveze, da presejeta gospodarsko dejavnost trebanjske občine v prvem polletju in da ločita zrnje od plev. To je bilo resda malce pozno storjeno, zlasti spričo raznih ugotovitev, do katerih sta prišli obe najvišji občinski predstavniški telesi. Plenum občinskega odbora SZDL, ki je zasedal 29. septembra popoldne, je bil do ivseh rezultatov kritičen, do Sospodarskih organizacij, ki so te rezultate dosegle, pa (nič kaj prizanesljiv. Takole so ocenili kmetijstvo: S Tone Koščak: »Ne smemo 'biti ravnodušni ob deficitu v ! kmetijski zadrugi.« Franc Zidar: »Izgube v I kmetijskeim pridelovanju je zadruga do zdaj pokrivala z viški lesnega obrata. Kako bo fetos, ko so se gozdarji osamosvojili, ne vem. Verjamem, da nas to zelo skrbi. Občinski sklad skupnih re-terv pa je prazen.« Tone Žibert: »Zadrugi ne ■norem oprostiti, da ima pri odkupu izgubo, kot pravi sa-*a. Kaj lahko ugotovim? Da te v kmetijstvu slaba organizacija poslovanja in precej zanemarjena kooperacija v Poljedelstvu.« °rago Krištof: »Zdi se, da 3e zato tako, ker ni nihče več nekaj odgvoren. Odgovor-prenašajo od človeka na i kovčka, kot bi bila to po-P°ma palica.« Nace Dežman: »Izgube za- druge bi deloma opravičil z dejstvom, da je kmetijstvo letos prvič samo zase. Po mojem mnenju so korenine v vseh preteklih letih, ko smo sami sebe prepričevali, da je v kmetijstvu vse lepo in prav. Mislim in verjamem tudi, da bo zadruga boljše uspehe dosegla v drugem polletju, kar bo vplivalo tudi na njen končni uspeh. Strinjam pa se, da so stroški njene uprave absolutno previsoki.« Stane Hribar: »Pred leti smo se z vodilnimi ljudmi v zadrugi dogovorili, naj bi dobili človeka, ki bi preštudiral sistematizacijo delovnih mest in določil, kaj mora posameznik delati. To še do danes ni izivršeno in tudi zato stanje v zadrugi ne more biti drugačno, kot je.«\ Franc Zidan »Zadruga oskrbuje občino z mesom, ugotovljeno pa je, da imajo mesarji le 50-odstotno zaposlitev. K temu ne bi imel pripomb, ko bi bili vsaj potrošniki zadovoljni. Pa niso. Mer so ni kvalitetno, kilogram čistega mesa plačaš toliko kot za meso s kostmi. Zdaj ko je vse to znano, hoče za- druga meso še podražiti. Ne vem, s čim bi lahko utemeljila to podražitev. (Za dodatek pa še to, da je inšpekcija pred kratkim izločila iz šentruperške mesnice okrog 300 kg za prodajo neprimernega mesa!). člani občinskega odbora Socialistične zveze so ponovno poudarili, da čut neodgovornosti v gospodarskih organizacijah, na priliko v kmetijski zadrugi, vodi samo k neuspehom. Menili so, da bi se morala v takih primerih bolj čutiti roka družbene kontrole, medtem ko je treba krivca kaznovati, ne pa samo prepričevati ali opominjati z lepimi ali ostrimi besedami. V kmetijski zadrugi oziroma pri njenih vodilnih (zdaj še redikh) posameznikih tudi pojavi alkoholizma niso redki. Zaskrbljujoče je predvsem to, da se predstavniki zadruge opijajo med delovnim časom. Političnim organizacijam in prebivalstvu, zlasti še zadružnim kooperantom je popolnoma znano, da ob takih pojavih ne hromi le ugled socialistične gospodarske organizacije, ampak da trpi zaradi alkoholizma delavnosti in prizadevnost posameznikov, ki so dolžni prispevati svoj delež k skupnemu uspehu delovne organizacije. Najbrž so o teh negativnih pojavih začeli razmišljati tudi v zadrugi sami, če pa niso, je skrajni čas, da to store! Popolnoma se strinjamo z izjavami članov občinskega odbora SZDL, da so za tako početje, za uspehe, bolj pa za neuspehe trebanjskega kmetijstva soodgovorni vsi politični in družbeni činitelji v občini, kar pa jim nalaga novo dolžnost, da prevzamejo vlogo družbenega organa za preventivne ukrepe v zadrugi. Le če bo tak organ našel pot v zavozlano poslovanje kmetijske zadruge, bo lahko nakazoval boljše reši- tve, kot je to uspelo sestavi vodilnih ljudi v sami zadrugi. Za to pa je potreben odkrit razgovor. Torej gre vsekakor za razgovor, v katerem naj bi se skupina političnih delavcev srečala z vodilnimi uslužbenci v zadrugi. Tak razgovor pa naj bi bil kmalu. če povzamemo besede Toneta Goleta, bi to komentiranje lahko takole končali: »Glede na to, da se v zadružno dejavnost vlagajo 'velika družbena sredstva, zadruga pa zaupanja ni izpolnila, se je potrebno še temeljito pogovorita o kmetijstvu v trebanjski občina.« Vsekakor spodbuda za usluž-nostno obrt v občini Trebnje Zakon o obrtnih delavnicah samostojnih obrtnikov pravi, da smejo obrtne storitve v stranskem poklicu opravljati tudi osebe, ki so v delovnem razmerju, osetni upokojenci, vojni in delovni invalidi, gospodinje in drugi, če so temu primerno strokovno usposobljeni. Komur je nova dejavnost postranski poklic, ne sme uporabljati dopolnilnega-de!a drugih in ne imeti vajencev. Tako navaja zakon, ki ja postavil temelje za razvoj, marsikje pa za oživite/v obrtno-uslužnost-nih dejavnosti, ki so jih do zdaj dušili razni predpisi. Potrebo po jačanju takih dejavnosti stalno zaznava tudi trebanjska občina. Da bi uredili odnos do takih stranskih poklicev, je pred kratkim sprejela odlok', s katerim so predpisane stalne davščine za njihove dejavnosti. Tako oodo krojači, šivilje, čevljarju, frizerji, brivci in kolarji plačevali po 10.000 dinarjev, sedlarji in tapetniki po 12 C00, mizarji, kovači, kleparji in ključavničarji po 15.000, urarji, elfcktročarjd, vodni instalaterji, zidarji in pleskarji pa po 25.000 dinarjev letnega davka, medtem ko bodo obrtniki brez stalnega poslovnega mesta plačali le 6.000 dinarjev. Vsi ti so tudi oproščeni prometnega davka, tistim pa, ki so na podlagi sedanjega ali prejšnjega delovnega razmerja socialno zavarovani, se pravice do otroškega dodatka in vsaka druga ugodnost ne okrne. To so vsekakor precejšnje spodbude obrtnikom, ki 6e oklevajo ali bi se oprijeli kakšne dodatne dejavnosti ali ne POSLEJ: PL0DNEJŠI STIKI ^ivih stikov med zvezo ^»ženj borcev NOB in ^ZDt, ter ZK v Trebnjem do *kj skoraj ni bilo, kar je '"di pomenilo, da borčevske "taaizacije niso imele prave "domovinske pravice« pri soočanju o razvoju občine. ^a sestanku 15. septembra, 114 katerem so se srečali Predstavniki vseh političnih !**»»tizacij, predsedstva ZB, *vv* In ZROP pa v celoti, rt0.** Pomenili o delu v bo-"°J*> Pri čemer naj ne bo »bena od organizacij zaptt-j^ljena. Ko so predstavni-!? ;Zveze združenj borcev sli-k ust predsednika ob-?Vana Goleta. kakšne nanj]*, ima občina, in s kolikš-g™11 napori jih uresničuje, JJ sklenili, da si bodo z ra-$ °b rami prizadevali, da bi eunprej dosežen še večji napredek. S tem so se nekdanji borci in aktivisti, vojni invalidi in rezervni oficirji tudi odločili, da ne bodo več ob strani družbenih dogajanj, ampak se bodo odslej v teh sami aktivno pojavljali. Zato so želeli, da bi se stiki med organizacijami še bolj utrdili in bodo v ta namen organizirali še več podobnih sestankov in posvetov. Tone Žibert -novi predsednik Novi predsednik občinske-*" odbora Socialistične zve-2 v Trebnjem'je postal To-ri. *»bert, sekretar pa Ma-"** Mihelič. Dosedanji pred-Tone Gole bo nada-jpV"! študij na politični šo- Brcz mehanizacije v kmetijstvu ne bo šlo... Prizor z lanske žetve v KZ Trebnje Prišel, videl, razmišljal... »Hodil po zemlji sem naši in pil nje prelesti...« Bil sem v trebanjski občini in se napil lepot. Bil sem, videl, odšel. Potem sem potegnil iz žepa beležnico in iz nje prebral, kar je med obiskom zapisalo pero. Razmišljal sem, kaj je prav in kaj narobe. »Eh, pri nas je marsikaj lepega in zanimivega, turizem pa vendarle še nima prave domovinske pravice.« Ta pripomba nekega kmeta na Cvibljah naj bo tudi vodilo današnjega zapisa. ... kajti če se greš v teh krajih turista, 3i in nisi zadovoljen. Da moraš imeti s seboj precej rejeno listnico, je stara resnica, ker pri današnji draginji brez nje nikjer ne prideš daleč. Razume se, da gre zraven še mar- sikaj drugega, Kar je važno za vsako pot. Tako dobra volja in trden namen, da vidiš in spoznaš vse tisto, kar je zanimivega ob Temenici in Mirni. Prej boš vedel, kje si in kaj gledaš, če prideš oborožen z znanjem. Nadoknadilo ti bo vse, kar bi ti morala posredovati primerna turistična reklama, ki je v teh krajih ni. Če nisi dovolj iznajdljiv, najlepšsga sploh videl ne boš. O, če je pa tako... Seveda je taKo! Pa pojdi sem ter tja in stavim, da sam ne boš znal priti na De-benec. Zakaj? Ker ni poto-kazov. Pa si ogleduj tisti kamen poleg nove mesarije v Trebnjem! čisto navaden kamen in je še čudno, da sploh stoji. Seveda stoji in bo stal, ker je spomin na rimske čase, na cesto, ki je tod mimo peljala v Panonsko nižino. Koliko ljudi ve za to? če bi ga primerno obeležili, bi to vedel vsakdo, ki bi ga videl. Ali, da posta- vim, trebanjski grad, ki ga dandanes preklinjajo stanoval, ci, učitelji in učenci. Lahko pa bi bil tam ličen muzej. In še: kateri tujec, pa ne samo tujec, ve za podzemske jame v hribu nad tem gradom? Podzemlje je neraziskano in tako ena turistična zanimivost manj. In še in še. Na Cvibljah pri Trebnjem je neki zasebnik vložil težke denarje v obelisk dvomljivega namena in vrednosti. Postavljen je na mestu, da ga lahko vidi čim več turistov. Vprašanje, ali ne bi bilo potrošenega denarja bolje izkoristiti v druge namene, je tu povsem logično. V tako lepem kraju, kot so Cviblje, bi ne smeh biti brez gostišča.. Na Cvibljah se namreč prav po otročja razveseliš rož, ki rasejo pred obcestnimi hišami. Od samega navdušenja bi predlagal: tekmujte, kateri dom bo najlepše urejen! Ostalim pa: posnemajte Cvibljance! Gostinstvo v Trebnjem, če se omejim le na ta kraj s okolico, je dobro razvito samo po številu gostiln, sodobnim zahtevam pa ne ustreza. Manjka loka", v katerem bi si obiskovalec poleg kranjskih, vampov in golaža privoščil še kaj drugega, morda kakšno domačo specaaU-teto. Na sploh pa manjka prenočišč. Turistično društvo Trebnje ob teh problemih, kot kaže, ni preveč prizadeto. Če označim njegovo dejavnost s spanjem »pravičnega«, ne bom daleč od resnice. Zato pa turizmu ne gre dobro in zato nima tiste domovinske pravice, kot jo ima turizem v krajih, kjer imajo kaj pokazati in kaj nuditi! N.N. Črnomelj doni glasbeno šolo Iz leta v leto narašča število interesentov za vpis v glasbeno šolo, vendar je doslej niso mogli ustanoviti, ker niso uspeli dobiti potrebnih strokovnjakov za pouk. Pred nedavnim pa so v Črnomlju vendarle vse uredili in pri- . pravili za pričetek pouka na glasbeni šoli, katere ustanovitev je občinska skupščina že potrdila na zadnjem zasedanju. Tako bodo lahko kmalu deležni najosnovnejšega glasbenega znanja številni otroci, pa tudi odrasli, ki se žele glasbeno izobraziti. Kje je 20 milijonov? Ponovno so na zasedanju skupščine občine Črnomelj razpravljali o skrajno zanemarjeni cesti z Jugorja do Štrekljevca in iz Semiča v Črnomelj, po kateri se že 3 leta odvija obvozni promet. Le pred proslavo v Črnomlju so nanjo navozili nekaj gramoza, od takrat pa je nihče več ne popravlja, čeprav je v okrajnem cestnem skladu zagotovljenih zanjo 20 milijonov dinarjev. Odborniki so zelo ostro kritizirali Cestno podjetje v Novem mestu in so mnenja, da bi morali tudi to'podjetje, kot vsa ostala, javnosti odgovarjati za svoje delo. Sprejet je bil sklep, da bo občina Črnomelj poslala Cestnemu podjetju pismeno pritožbo a zahtevo, naj cesto Jugorje— Črnomelj popravi in vgradi vanjo vsaj zagotovljena sredstva, preden bo cesta popolnoma uničena. Okrog 8 metrov visok obelisk v Cvibljah pomeni neki simbol, ob katerem pa si še niso prišli na čisto. Kaj pomeni stolp kaj menja dejansko, ve najbrž samo njegov naročnik. To je neki zasebnik, domačin, ki je za okras svojega kraja porabil težke vsote denarja. Ponoči je obelisk osvetljen, na vrhu ima peterokrako zvezdo, s strani pa ležečega leva. Spredaj ima majhen ribnik. Kdaj bomo zvedeli, kaj nredstav-lja ta kombinacija? Mali oglasi v domačem listu: zanesljiv uspeh! JJ? na kmetijah oziroma vprašanje panične opremljenosti privatnega sekala kmetijske proizvodnje. Pri tem ™ se pokažejo naslednja vprašanja: l. Kakšni stroji glede na njihovo zmogljivost, obseg kmečkih gospodar-*^v in ceno so za dano področje naj-"imernejši? h.2 Kdo naj jih nabavlja in pod kakš-°"ni Pogoji? ,J;e skušamo najti odgovore na ta k'iucko^' Pridemo do nastednjih za- ljg„ Pfeske cesto — deklico. Poročila »ta se: Franc Zrnoc. trgovski pomočnik iz Ska-liokjrjevc 3, in Stanislava Bmgor, kmetijski tehnik iz Ihana Smrti ta teden v mostu nI bilo. LJUDJE MED SEBOJ Hrup in pretepi v stolpiču Vse meje potrpežljivosti in razumevanja že presega nenehno razgrajanje in vpitje v stolpiču B na Zagrebški cesti, kjer neki stanovalec večkrat z nožem grozi ženi in svojim štirim mladoletnim otrokom. Njegova družina, pa tudi ostali stanovalci, nimajo nikdar miru pred razgrajačem, ki ves dan poseda po novomeških gostilnah, ko se vinjen vrne domov, pa razgraja in razbija krožnike, da tega ni več moč prenašati. Z dohodki in otroškimi dokladami, ki znašajo preko 50 tisočakov, bi vsekakor lahko vsi spodobno živeli, alkohol pa je očetu že tako zmešal pamet, da je čedalje bolj nevaren in napadalen. Večino denarja porabi za pijačo in če ne bi mati od jutra do večera garala na njivi in si drugače pomagala do zaslužka, bi bili otroci večkrat tudi kruha lačni. Kaj morajo prestati otroci v tej družini, ni mogoče popisati, vsem pa se je neprestani strah pred 40 centimetrov dolgim nožem in bajonetom že tako vsedel do kosti, da so nervozni, se prebujajo iz spanja in se tresejo, seveda pa tudi v šoli slabo napredujejo. Zgodilo se je že, da je morala deklica z visoko temperaturo in bolna bežati pred pobesnelim očetom v klet... in tudi to, da ga je nekoč sosed moral vreči ob tla in mu pobrali nože. Lepa beseda pri S. A. ne zaleže nič. Norčuje se iz vsega in vsakogar, o zdravljenju pa sploh noče nič slišati. Tega pa je dovolj! če ne zlepa, bi bilo treba zgrda Čimprej suroveža spraviti na varno in zaščititi njegove štiri nedolet-ne otroke, dokler je še čas! Pristojni občinski organi naj ukrepajo — nikakor pa si ne kaže še dlje zatiskati oči pred redkimi asocialnimi tipi v mestu in naši občini! Vsako popuščanje pred takimi ljudmi pomeni samo veliko škodo na duševnem in telesnem razvoju in zdravju njihovih najbližjih, za vso družbo pa sramoto, ki jo z molkom oziroma s pasivnostjo samo še podpiramo, če ji prav s tem ne dajemo hkrati tudi že potuhe! Ljudje zahtevajo: RESITE OTROKE PRED TAKIMI OČETI — notorionimi alkoholiki! VSAK OTROK JE VREDEN VELIKO VEČ KOT ZAPIT, BREZDUŠEN IN OKOLICI TER SKUPNOSTI NEVAREN ALKOHOLIK! 12 DOLENJSKI LIST S«. 4» FANT OB DVIGALU Herman Janež, ki je letos končal tretji letnik srednje tehnične šole, je stal pri dvigalu in pripravljal les za luščenje. Dobil sem ga namreč v Novolesovem obratu v Straži, kjer je na obvezni enomesečni praksi. Doma je iz Srednje vasi pri Dragi, v Ljubljano pa hodi v lesni oddelek srednje tehnične šole. Zanimalo me je, kaj dela: »Delam pri raznih tehnoloških procesih v skladišču in parkirnici. Z delom sem zadovoljen, sicer pa, saj moram biti, obvezna praksa je pač obvezna. Vendar pa mislim, da bom ta mesec brez težav prebil. Bo šlo, bo, saj ni preveč težko. Pa tudi vsi mi radi pomagajo. Ko potrebujem podatke za program, ki ga moram izdelati na praksi, mi vsak z veseljem da kak koristen nasvet. Zdaj pa se sploh še posebno zanimam Prav za vse, kajti drugo leto končam s šolanjem in Pridem v proizvodnjo, kjer mi bo vse znanje, ki 6a bom pridobil zdaj, močno koristilo.« * Ob zadnjih besedah je že nestrpno pogledoval Proti dvigalu, zato sem se poslovil od njega, kajti dvigalo je kot v kleščah držalo še neoluščen hlod, Id je čakal na Hermana. -al To Je bilo konec počitnic. Danes je Herman spet v tehnični šoli v Ljubljani, a še vedno se rad spomni na počitniško prakso. TURNIR MESTNIH BALINARSKIH REPREZENTANC: PREHODNI POKAL - LJUBLJANI V nedeljo je bila v Novem mestu elitna balinarska prireditev. Za prehodni pokal OBZTK Novo mesto so se borile mestne balinarske reprezentance Ljubljane, Zagreba in dve ekipi Novega me* sta. Zvezni kapetan balinarske reprezentance tov. Vovk pa je prosil, da nastopi za reprezentanco Ljubljane celotna državna reprezentanca, ki odhaja v sredo na svetovno prvenstvo v Švico. V prvem kolu sta bili odigrani igri LJUBLJANA : NOVO MESTO 13:2 in NOVO MESTO : ZAGREB 13:4. Vsekakor nas je najbolj razveselila dobra igra prve ekipe Novega mesta, ki je prepričljivo premagala odlične goste, Id jim nI ustrezal grobi teren. V drugem kolu sta bila dva derbija: NOVO MESTO I : NOVO MESTO II 13:12 in LJUBLJANA : ZAGREB 13:4. Vsekakor je druga ekipa igrala zelo dobro in bi zaslužila zmago. Državna reprezen- tanca pa je pod imenom Ljubljane brez težav odpravila Zagreb. Najbolj zanimive igre so bile v zadnjem kolu, ko so se za prvo mesto srečale LJUBLJANA : NOVO MESTO I 13:1 in NOVO MESTO II : ZAGREB 13:12. Prva ekipa Novega mesta se ni mogla resneje upreti reprezentantom, ki so se zelo dobro znašli na grobem terenu, na kakršnem bodo igrali tudi v Švici. Najbolj dramatična pa je bila igra med drugo ekipo in Zagrebom. Zagreb je vodil že 12:8, vendar so domačini v zaključku bili boljši in uspeli potisniti Zagreb na četrto mesto. Vrstni red turnirja 1. Ljubljana S t, 2. Novo mesto I 4 t, 3. Novo mesto II 21 in 4. Zagreb 01. Pohvaliti moramo predvsem igralca Ljubljane Mahneta, zagrebškega veterana Bojanića in domačine Mraza, Plantana in C vara. RTV Ljubljana je posnela nekaj posameznosti za svoj obzornik. (EN) V derbiju - poraz ŠPORTNO PISMO IZ KOČEVJA Ob proslavi občinskega praznika so si skupščinski odborniki in gostje ogledali dom telesne kul-«»re ter nastop dijakov drugega rareda gimnazije, ld sta ga pripravila Saša Bijai m Nada Smola. DVE TOČKI ZA MLADE KOŠARKARJE V Počastitev občinskega praz-gfca » učenci osnovne šote J. Se-J*° Premagali osnovno šolo M. rj**™ g 21:15 (8:9). Partizanovi ""ftacl pa so nadaljevali tekmo-1™*; v okrajni ligi. V telovadnici rf** Weane kulture so premagali » jfi^Po Stadion iz LJubljane * (15:9). "LADI NOGOMETAŠI KOMAJ DOBILI lOadtaci so se pomerili z mladi-■*]nogometaši Bele krajine iz Cr-SPj^Ja in komaj zmagali s 3:2. "olj so se odrezali člani, ki so Jrtnike iz Črnomlja premagali s J-J. V predigri so pionirji osnovne 80)8 J. šesto premagali vrstnike * oaiovne šole M. Bračln z 1:0. KERSNIC MED MLADINCI IN EACKI MED MLADINKAMI *j» namiznoteruskem turnirju v r^astitev občinskega praznika je UbJSPUo 22 mladincev in mladink. 1. Štefan Kersnič, 2. Mw*nuot«, 3. Edi Osterman. OstefSS? 1- Nada Rački, 2. Olga ^tt°. *. Neva Bencina. Zma- govalca sta premagala vse svoje nasprotnike. ODBOJKARJI V GOSTEH PRAZNIH ROK V odločilni tekmi za prvo mesto v drugi republiški odbojkarski ligi je Kočevje izgubilo tekmo v Kamniku z 2:3 (7:15, 15:10, 8:15, 15:10, 5:15). Moštvo Kamnika si Je s to zmago zagotovilo vstop v I. republiško ligo. SD KOČEVSKE GIMNAZIJE S PRVO NAGRADO Za uspehe v pionirskih igrah »Telesno kulturo pionirjem in mladini« v preteklem šolskem letu je prejelo športno društvo kočevske gimnazije prvo republiško nagrado 100.000 dinarjev. A. Arko Prvenstvena odbojkarska tekma slovenske lige. Igrišče na Loki. Gledalcev okoli 200. Sodnik Hvala iz Ljubljane — zelo dober. Novo mesto : Maribor 2:3 (8:15, 15:6, 15:9, 9:15/3:15). Novo mesto: Penko, Potrč, La-pajne, Berger, Hrastar, Bavdek, Resnik, Fujs. Maribor: Bruderman, šauferl, Križe I., Fatur, Osvald, šonaja, Zvikert, Križe II., Lešnik, I.ukič. Novomeščanl so Izgubili odlično tekmo za drugo mesto na lastnem igrišču ln ob burnem navijanju domače publike. Se preden so se domači odbojkarji dodobra ogreli, so Mariborčani že osvojili prvi niz. Partizanove! so nato zaigrali kot prerojeni. Bliskovito so dobili dva naslednja seta s pravo serijo točno merjenih udarcev na mreži. Gledalci so pričakovali, da bodo domačini triumfirali,. ker so v četrtem setu že vodili z 8:1. Nato pa se je nenadoma zaprlo. Gostje so prešli v silovit napad in v naletu osvojili set, medtem ko so novomeški odbojkarji dobesedno statirali na igrišču. V zadnjem, petem setu tega derbija je doma- MITING SINDIKALNIH ŠPORTNIH DRUŠTEV kvalifikacijo gredo Študentje .Pfvpnstvena košarkarska tekma. s2 J?» Lo"- Gledalcev 100. °°anlk Šuštar Iz Ljubljane: Snni,rti,zan — mladinci: Jereb 26, 10- Polenšek 3, Počr-Pire 16, Gošnik 5, Slak 1. *««dentski košarkarski klub: Kleti S \ Dobovšek t. 12, Dobovšek šlČ 20 artelJ 19> RoDar 13 • Luk" 69*M35-21)PartiZan ~* nUadinci ftaVi2aJ.oCiIni tekmi za sodelovanje "vaufikaeljah ra vstop v dru-Stu.i., .v,cnsko košarkarsko ligo so »no* bili boliši in so zaslu-re„ j^agali. Tekma sama je bila stal-, nimiv» in je na koncu po-Prav dramatična. Mladincem n. "an>reč uspelo znižati razliko zaii,,^8? cn koš, n«'0 Pa jira je ^iwik.a,° močl "> so študentje ith ;,iVo zmagali s koši, ki so fjjL dosegu v zadnjih minutah ' ki jo je sodnik Šuštar vo-Prav zadovoljivo. -al Končana je že druga panoga mitinga SŠD Novega mesta. Tekmovanje v streljanju se je končalo s krepko zmago v korist Pionirja. Se bolj zanimivo pa je to, da je zmagala ženska ekipa, v kateri sta bila tudi dva moška. Rezultati strelskega tekmovanja: 1. PIONIR 853 krogov (Ko« 161, Knap M. 152, Zaharija 146, Pogel-šek 144, Ribič 140, Knap C. 110); 2. ISKRA 771 (Kastelic 146, Gorše 143, Novak 137), 3. ŽELEZNIČAR 686 krogov (Kristan 141, Koren 131, Vrblnc 124, 4. NOVOTEKS 576 (Aš 151, Petrič 131, Irt 126). Na pritožbo Novoteksa se je re- gistrirala rokometna tekma Novo-teka : železničar 10:9. Tako je No-voteks zasedel drugo mesto. V skupnem vrstnem redu v dveh panogah je vrstni red naslednji: Pionir 40 t, Noveteks 25 t, Železničar 24 t in Iskra 16 t. Pričelo se je tudi tekmovanje v šahu in sta bili odigrani že dve koli. Rezultati I. kola: Pionir : Iskra 3:1, Železničar : Novotekg 1:3, Rezultati II. kola: Pionir : Železničar 3,5:0:5 in N »voteks '■ Iskra 1, 5:2,5. Dosedanji vrstni red: Pionir 6,5, Novoteks 4,5, Iskra 3,5, Železničar 1,5. Tretje in zadnje kolo bodo odigrali v sredo. Množica golov v domačem obračunu V medobčinski rokometni tekmi je ekipa Novega mesta visoko premagala šmihel: 34:15. Na igrišču na Loki je pred petdesetimi gledalci zelo slabo sodil Vrga iz Črnomlja. Novo mesto: Marn, Vovk 1, Bencina 5, Možlna 4, Fifolt 1, Jaklič, Vidmar 7, šetina 5, Smerdu 3, Alič 8. šmihel: Pečenko, Burger I. 7, Burger II. 1. Jakše 3, Kokalj, Bojane, Krošelj 4. Na tej tekmi nismo videli ničesar drugega kot serijo golov, toda šele v drugem polčasu. V prvem polčasu Je bila igra izredno zaspana in igralci so dajali videz, da jim je vseeno, kakšen bo rezultat. Novomeščani so bili nesporni favoriti, zato so igrali brez volje. Prebudili so se šele v drugem polčasu, ko so hoteli na vsak način popraviti zamujeno in so na-tresli nasprotniku kar 25 golov. Tako je bil na koncu rezultat 34:15, ob polčasu pa le 9:7. Posebno poglavje nedeljske tekme je bil sodnik Vrga, ki je sodil nepojmljivo slabo, saj ni poznal osnovnih pravil rokometne igre. ■al •»ar °itlcši5an Marjan Špilar (v sredini) je na med-velik at'ctskcm tekmovanju v Rimu dosegel kont Uspen: tretje mesto v močni mednarodni tt3fr|Urenc' *n nov s'ovensk» rekord v metu kopja J»0|. m)! Tu ga vidimo v družbi z zmagovalcem (lev\m *** sožalje in tolažbo, ki so nam jo nudili v teh težkih dneh. Prisrčna hvala tudi vsem, ki so ga y tako velikem številu spremili k večnemu počitku. Žalujoči oče Anton, mati Marija, sestra Mirna, svak Tone in nečaka Branko in Tatjana. PREKLIC Preklicujem izjave, izrečene 27. septembra 1964 o Anici Leveč iz Salkove vasi 92 pri Kočevju in se ji opravičujem. Prane Pograjc, šalka vas 91 PRODAM vseljivo družinsko hišo S vrtom, primerno za obrt, v središču Novega mesta, za — 4,300.000 dinarjev. Vzamem tudi ček Pismene ponudbe pošljite na upravo Usta. 590-64 PRODAM dvoinpolsobno stanovanje v Kandiji. Naslov v upravi lista. 597-64 PRODAM avtomobil Opel m oddam garažo. Gubčeva 3, Novo mesto. PRODAM dekorativni kamin. Dol. Toplice 12. PRODAM odličen gumi voz 16 col, plato na vzmeti. More. Prešernov trg 4, Novo mesto. PRODAM kombinirano sobo. — Ogled vsak dan od 5. do 10. oktobra. Svara, Titova 25-a-II. Ljubljana. UGODNO prodam kuhinjsko kredenco. Naslov v upravi lista. 595-64 PRODAM kuhinjsko pohištvo, radio aparat in divan. Peric, Brš-ltaski blok 46, Novo mesto. UGODNO prodam skoraj novo spalnico. Ogled od 14 ure dalje Kettejev drevored 36, Novo mesto. PRODAM opremo za samsko sobo: omaro, posteljo z vložki, mizo in stoli — orehovina, v zelo dobrem stanju. Cesta komandanta Staneta 1. LEPO in dobro ohranjeno spalnico prodam zaradi selitve. Sev-n'ca. Floijanska 48. PRODAM kompletno spalnico. — Kristanova 1, Novo mesto. PRODAM vzidljiv levi štedilnik. Poizve se pri Antonu Staricu, Kurirska pot, Bršlin, Novo mesto. ' PRODAM kuhalnik na dve plošči, zaprt iii trodelno omaro, vse dobro ohranjeno. Ogled v popoldanskem času. Slavko Padaršič, Vihovčeva 1, Novo mesto. KUPIM mlafilnieo s trosili in retc na motorni pogon. Franci Starič, Hrastno 6, pošta Sentru-pert. IZGUBLJEN moški gumijast škorenj vrnite prosim na Elektro Novo mesto. MIZARSKEGA pomočnika in vajenca sprejmem takoj. Samsko stanovanje priskrbljeno. Avgust Skorc, Gunclje 69, Šentvid nad Ljubljano. FANTA, ki se želi apriučdti z mlinarja v valjčnem mlinu, poštenega in vestnega, sprejmem takoj ali po dogovoru. Plača dobra. Mlin Kovačič, Novo mesto, i GOSPODINJSKO pomočnico k petčlanski družini sprejmem takoj. Lastna soba. Plača po dogovoru. Inž. Nebojša Novak, Ljubljana, Rožna dolina, Cesta XVII, štev. U-a. SI.UZBO v Italiji dobita: kvalificirana kuharica ta natakarica z znanjem tujih fezikov. Ponudbe poslati na: Hotel Bled, Via S. Croce ta Gerusalemme 40, Roma. PRODAM rabljeno spalnico. Mali, Paderšičeva 18, Novo mesto. ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA — Zakaj obupujete pri zdravljenju svojega kronično obolelega želodca ali jeter ta žolča, aii ostalih prebavil! Uporabljajte vendar rogaško »DONAT« vodo, zdravilo, ki vam ga nudi narava. V Novem mestu ga dobite pri trgovskem podjetju »Hmeljnik«, telefon 21-129 ta »Standard«, telefon 21-158 . I ,.g Ž i \ IZ Brežice: 9 in 10. 10. ameriški film »Polnočna čipka«. H. in 12. 10, angleški film »Veseli klub mladih«. 13. in 14. 10. švedski film »Hudičevo oko«. Brod na Kolpi: 10. in 11. 10. ruski film >Hajduška kri«. Dol. Toplice: 10. in 11. 10. ameriški film »Alamo« 1. del. Kostanjevica: 11. 10. ameriški film »Nekateri so pritekli«. 14. 10. ruski film »Iskanje Avrike«. Novo mesto, »Krka«: 8. in 9. 10. angleški film »športno življenje«. 10., 11. in 12. 10. italijanski film »Korziška brata«. 11. 10. ruski film »Serjoža«. 13., 14. in 15. 10. francoski film »Oboževana Julija«. Osilnica: 11. 10. japonski film »Šampion in igralka« Pregrad: 11. 10. ameriški film »Njena edina ljubezen«. Ribnica na Dolenjskem: 10. in 11. 10. italijanski film »Salvatore Giuliano«. Sevnica: 10. in 11. 10. italijanski film »Bele sence«. 14. 10. jugoslovanski film »Poletje je krivo za vse«. VARČUJM0 Z ELEKTRIČNIM TOKOM! Zaradi pomanjkanja električne energije Je z odredbo republiškega sekretarja za industrijo SRS uvedeno obvezno varčevanje. 1. V gospodinjstvih je poraba električne energije omejena tako, da sme znašati ha mesec 200 kilovat-nih ur na enega ali dva člana gospodinjstva, za vsakega nadaljnjega člana pa se poveča za ^75 kiiovat-nth ur. Odjemalci, ki bodo porabili večje količine električne energije, bodo vsako dodatno kilovatno uro plačali za 12 din draže! Odjemalcem, ki bd si z netočno izjavo o številu članov gospodinjstva skušali povečati kontingent električne energije, bo področno etektro podjetje raračunalo vsako preveč porabljeno kilovatno uro za 100 din draže. 2. Prav tako je prepovedana uporaba električnih peči za gretje poslovnih prostorov, če uporabnik nima za to posebnega dovoljenja. Kazen je precej visoka: kršitelj bo plačal za vsak priključeni kilovat 25.000 din! s 3. Odjemalci na visoki napetosti (industrija) imajo odobrene količine energije, ki jo smejo porabiti po pogodbah, oziroma tromesečnem povprečju porabe ter teh količin ne smejo preseči. Kršitelji te omejitve bodo vso energijo, ki bo porabljena preko določenih meja, plačali po 15-kratni ceni. Tudi kun-thmeiiti energije za odjemalce z visoke napetosti so zmanjšani, in sicer za 3 do 13 odst. normalne porabe. 4. ostali odjemalci (razen gospodinjstev in industrije, ki se oskrbuje iz visoke napetosti), smejo porabiti za 10 odst. manj električne energije kot v septembru letos ali za 15 odst. manj kot v oktobru 1963. Kršitelji bodo plačali preveč porabljeno energijo po ID kralni tarifi. Podrobna določila bodo ko-ristniki iz točk 2, 3 in 4 našli v uradnem listu SRS feleviika 28 od 24. 9. 1964. Vse prebivalce našega področja pozivamo, naj z varčevanjem pri porabi električne, energije olajšajo ■e tako težek položaj proizvodnje, kateri grozi ener-Cetsko pomanjkanje! Sodražica: 10. in 11. 10. jugoslovanski film »Možje«. Stara cerkev: 10. in 11. 10. nemški film »Kralj čardaša«. Straža: 10. in 11. 10. ruski film »Vrstnice«. Trebnje: 10. in 11. 10. ameriški film »Tonka«. Kočevje: 7. in 8. 10. jugoslovanski film »On, ona in šef«. 9. do 11. 10. ameriški film »Razbitina ladje Meri«. 12. in 13. 10. francoski film »Randevous«. 14. in 15. 10. ameriški film »Norčije v operi«. Potujoči kino Kočevje predvaja italijanski film »Kitajski zid« 9. oktobra ob 19. uri v Dolgi vasi, 10. oktobra ob 19. uri v črnem potoku, 11. oktobra ob 15. url na Travi ta ob 18. uri t Podpreski in ameriški film »Gusar« 10 oktobra ob 19. uri v Starem logu, 11. oktobra ob 13,30 v Pre\olah, ob 16. uri v Strugah, ob 19 uri v Polomu. MATIČNI URAD NOVO MESTO V času od 28. 9. do 5. 10. je bilo rojenih 14 dečkov in 13 deklic: Poročili so se: Anton Barbuč, delavec iz Krope 28, in Terezija Piskule, delavka iz Zbur 12; Ciril Kovač, zidar iz Tržišča 20, in Danijela šuklje, delavka iz Gor. Lokvice 8; Dimitrije Fikič, miličnik iz Semiča 22, in Martina štrumbelj, učiteljica iz Semiča 29. Umrla sta: Janez Hrovat, užitkar iz Stranske vasi 8, 63 let in Janez Plantan, upokojenec iz Dol. Težke vode 24, 74 let. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Katica Suljak iz Mržljakov — Katico, Stanislava Malevič iz Vidošič — Antona, Olga Kepa iz Velike Loke — Francija, Ana Pustotnik iz Stana — Anico, Rozalija Ovniček iz Brezovice — Zdenko, Olga Tratar iz Trstenika — Majdo, Ana Majerle iz Tuševe-ga Dola — Roberta, Tončka Hra-star iz Zagrada — Janeza, Martina Jarc iz Podturna — Suzano, Marija Fabjan iz Prevol — Francija, Marija Hrovatič iz Koroške vasi — Branka, Boža Tratnik iz Irce vasi — Polonco, Katarina Kuhelj iz Šmarja — Tejo, Katica Kle-menčič iz Gornjega Suhorja — Tončko, Jožefa Stiplovšek iz Za-vratca — Darinko, Ana Jerman iz Ostrožnika — Albina, Ana Vidmar iz Vrtače — Anico, Alojzija Vodo-pivec iz Kočevja — Antona, Jožefa Kovačič iz Kostanjevice — Janeza, Ana štrumbelj iz Žabje vasi — Nevenko, Ivanka Kovač iz Bršlji-na — Gorazda, Stanislava Hrovat iz Osrečja — deklico. Vida Grubar iz Šentjerneja — dečka, Pavla Kr-melj iz Gaberc — deklico, Marija Zefran iz Gotne vasi — dečka, Amalija Rozman iz Vinomera — deklico, Ana Fabjan iz Soteske — deklico, Ivana Stular iz Radatovič — 2 deklici, Terezija Matoh iz Vrhpeči — deklico, Ana Butala iz Tribuč — dečka, Marija sinko iz Roj — deklico, Frančiška Nahtigal iz Gornjega Polja — deklico. Iz brežiške porodnišnice Preteklih štirinajst dni so v bre-žišk. porodnišnici rodile: Anica Zupančič iz Velike vasi — Sonjo, Ana Pavčnik iz Sevnice — Janjo, Anica Srečkovič iz Brezine — Suzano, Darinka Robar a Sevnice — Barbaro, Jožica Cerjak iz Raven — Jožico, Marija Semenič iz Kontnega — Ljubomira, Zotija Hot-ko iz Dečnih sel — Francija, Ana Ulčnik Iz Bizeljskega — Albina, Marija Vogrinc iz šentlenarta — Sandija, Ivanka Glavan iz Gorenje vosi — Anico, Ivanka Vouk iz Sevnice — Sonjo, Terezija Veble iz Brezine — Cirila, Svetlana Sto-janovič iz Brežic — Pavlo, Marija Lisec iz Sevnice — Verico, Jelena Pelko iz šentlenarta — Stojana, Štefanija Horvat iz Krškega — Barbaro, Antonija Sintič iz Oštrca — Martina. Ivana Kranjc iz Brezovico — Martina, Danica Jagrič iz Pavlove vasi — Roberta, Frančiška Marolt Iz Boštanja — Terezijo, Rozalija Jurečič iz Vel. Mra-ševega — Anico, Stanislava Curčič iz Se! — Mirjano, Karolina Skof-ljanc iz Dolenjih Skopic — dekli- co. Marija Zupančič ta šentlenarta — Matjaža, Greta Molan iz Trebeža — Bojana. Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoč v novomeški bolnišnici: Janez Petan, posestnik z Vrha pri Ljubnem, je padel pod voz in si poškodoval desno nogo; Niko Zupevec, sin natakarice iz Žabje vasi, je padel z balkona in si poškodoval glavo; Marta Reba, posestnica iz Drage, je padla ta si poškodovala desno nogo; Neža Dragoš, hči posestnika iz Pribin-cev, je padla in si poškodovala desno nogo; Jože Gliha, sin upokojenca iz Lašč, je padel pod voz in si poškodoval desno nogo, roko in hrbet; Janez Kužnik, elek-trostrojnik z Vrhovega, je nerodno stopil in si poškodoval levo koleno. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretklih štirinajst dni so se ponesrečili ta iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Rudolf Kovačič iz Trstenika je pade! s kolesom in si poškodoval glavo; Milan Baloh, sin krojača iz Brežic, je padel v sobi ta si poškodoval glavo; Franc Primožič, dek.vec iz Šmarja, je padel z zidarskega odra in si poškodoval rebra; Matija Jurečič, posestnik iz Hrastja, je padel s konja ta si poškodoval hrbtenico; Angela Rcmih, delavka z Blance, Je padla s kolesom in si poškodovala glavo; Albin Švigelj, sta posestnika iz Telče, si je pri mletju sadja poškodoval palec na desni roki; Ivan Moguljak, delavec iz Du-gujevca, je padel s kolesa in si poškodoval glavo; Zdravko Pavlic, trgovski pomočnik iz Kraljevca, je padel z mopedom in si poškodoval obraz, desno roko ta rebra; Jožeta Pavlina, avtobusnega sprevodnika iz Krškega, je povozil avtomobil. Združenje borcev NOV občine Novo mesto, razpisuje prosto delovno mesto STROJEPISKE Prednost imajo kandidatke, ki obvladajo stenografijo. — Nastop službe je možen takoj. Višina osebnih prejemkov bo določena sporazumno. Prošnjo z življenjepisom dostavite no gornji naslov. Elektromehanika Babnik, Vodnikova 84, Ljubljana, zaposli KLJUČAVNIČARJA Samsko stanovanje zagotovljeno. Delavska univerza Črnomelj raz-' pisuje delovno mesto TAJNIKA zn samostojno opravljanje administrativnih ta račimovodskih del. Osebni dohodki po pravilniku. — Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. »Sedemsto trt imam...« Tudi Jože Matjašec iz Čepel j, vasi ha gornjem koncu Poljanske doline, je bil tisti torek na sejmu v Predgrađu. Tudi on je prodajal tele. Nekoč sem že pri njem pil vino. Domače, poljansko, kakršnega pač rodita tamkajšnja trta in zemlja. Vinogradov ni več toliko kot nekoč, pridelek je pa v glavnem za domačo rabo. »700 trt imam«, je povedal Matjašec, »pa lahko vsega sam popijem, še zmanjka ga rado. Daje nam moč, da lažje delamo na polju in vinogradu, v gozdu in drugod.« Ostala letina, so pripovedovali »sejmarji«, ko so čakali odkupovalce, je bolj pičla. Vsekakor bi pa lahko bila boljša. Krompir npr. je pri nekatorih obrodil, drugod ga Je pa veliko manj kot prejšnja leta. Kakršno seme že imajo. Pšenica je zelo slaba, kaj drugega pa niU ne sadijo. Sadje? Tega skoro ni nič, ga je bilo lani veliko. Orehov BELOKRANJSKA 2ELEZ0UVARNA IN STROJNA TOVARNA »BELT« - ČRNOMELJ razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta JAVNO DRA2BO za prodajo: kamiona TAM PIONIR osebnega avtomobila VVANOUARD - STANDARD Javna dražba bo v soboto 10. oktobra 1964, na sedežu podjetja v Črnomlju od 8.—10. ure za družbeni sektor in od 10. ure dalje za zasebni sektor, informacije dobite pri upravi podjetja. Objesten napadalec je Ivan Drobež Napadalca, ki Je 27. septembra zvečer na cesti med Zdi njo vasjo in Kamencami z nožem zabodel Fi anca Po t o ča rja iz Bučne vasi, so varnostni organi kmalu prijeli. To je 29-Ietni Ivan Drobež, za* pos'en v Ljubljani kot priučen NESREČE Gradac: milijoni v plamenih Milanu Lovšinu, kmetu, doma blizu Gradca v Beli krajini, je zadnje septembrske dni pogorelo gospodarsko poslopje z vso krmo ta orodjem in enim vozom, kar je bilo vredno več kot milijon 500 tisoč dinarjev. Metliški, črnomaljski ta domači kakor tudi drugi gasilci so kmalu prispeli na kraj nesreče, vendar ognja niso megli zadušiti. Požar je povsem upepelil Lovšinovo poslopje, po okolici pa se zaradi hitre pomoči gasilcev ni razširil. Domnevajo, da gre za nesrečno naključje. Nekdo je menda skozi odprti jašek za metanje krme v hlev vrgel cigaretni ogorek, ki Je potem zanetil ogenj. 4. oktobra pa je v Gradcu spet gorelo. Tokrat se je vnel skedenj, last posestnika Franca Gregoriča. Poslopje je pogorelo do temeljev, razen tega pa tudi vse, kar je bilo pod njegovo streho: 12 ton krme, 80 mernikov žita, kmetijski stroji, plugi ta drugo orodje ter vprežni voz. škode je za milijon 600 tisoč dinarjev. Požar je zanetil štiriletni otrok, ki se Je v lopi poleg skednja igral z vžigalicami. Motorist v dirki z nesrečo Motoristu Jožetu Udovču, ki je 1. oktobra drvel po cesti lil. redi proti Vftlikemu Slatniku, se je očitno zelo mudilo v nesrečo. Ta se je pripetila, ko Je pripeljal v nepregleden ovinek, na katerem je priganjal živinsko vprego Alojz Avsec. Udovč je naglo zavrl, pri čemer ga je vrglo s ceste v odtočni kanal, kjer je nevarno padel. Golemu naključju se lahko zahvali, da se ni nesreča končala kako drugače, ker je poškodoval le motor, škodo so ocenili na 10.000 dinarjev. Iz igre je planil rdeči petelin 3. oktobra ob 17. url je začel goreti kozolec Jožeta Medica iz Podturna. Poslopje je popolnoma natakar. Tisti večer se je z it* in še nekaterimi svojimi znanci vračal s Trške gore, objesten f* je postal v vinjenosti. Objestno« je bila tudi edini vzrok, da t Drobež napadel Potočarja, ne P* politična maščevalnost, kot se t razneslo v govoricah. Zato bo napadalec tudi primerno kaznov* Franc Potočar, ki so mu nuo» prvo pomoč v novomeški boln* niči, je že izven nevarnosti. pogorelo, z njim pa še 1500 gramov sena. Škode Je za 300 * soč dinarjev. Pred požarom * pod kozolcem videli sosedo« otroka, ki sta se igrala z vžig* licami. V sanjah zapeljal s cest« Ivan Grmšek, ki je minuli den v večernih urah vozil po tomobilski cesti proti Ljubi)«0' tovornjak NM 12-30, je pri Trebnjem zadremal. Ker Je izg"* oblast nad krmilom, je vozilo, ■* ložfno s konstrukcijskim železje'0' zavilo s ceste ta se ustavilo * travniku. Na srečo škode ni b«0- Mopedist ni videl. zebraste ceste Ana Kastelic, 59, iz Dolža, J* 4. oktobra ob 12,25 prečkala sto komandanta Staneta pri °* številka 19, kjer je prehod * pešce. Mopeđist An*x>n Božič * primerno hitrostjo in zavrl, **r Stopič se je tedaj pripeljal » "L da." zavore niso držale. Zaletel J; je v Ano Kastelic, tako da J»" oba padla. Kasteličevi je P9?j£ lobanja, razen tega pa^je doD^ pretre smožganov in so jo odpe^JJJ-v bolnišnico, medtem ko je p" bil Božič pri padcu le prask. Nevaren objem na križišču 1 oktobra . sta se na križiš&j pri Petrolu na Ljubljanski ccs» zaletela mopedista Franc Turs Maiega Orehka ta Božo Kavšek » Bršlina. Nenavaden objem .PIL. no hotel Turk, ki je v kriSgJ pripeljal po sredini ceste in "T hitro. Sreča je hotela, da se •* sta znašla v bolnišnici. Najprej se je vnela koruznica... 1. oktobra ob 13. uri je *j£-goieti skedenj Leopolda ta iz Griča nad Dobličami. Os™li ki se Je hitro širil, niso BjS, pogasiti. Zgorele so večje l^^ijjj. krme, poljski pridelki ta '""tjio ski stroji. Vse skupaj j* vredno nad 800 tisoč dir*"^ Požar Je zanetil sosedov P^jl-otrok, ki je poleg poslopja, gT.1 kontznico. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta Nikolaja Komarov iz Bednja se iskreno zahvaljujemo občinskemu odboru ZB Črnomelj, krajevni organizaciji ZWI Adlešiflj osnovni organizaciji ZK Pribinci - Bedenj, Osnovni šoli Adlešiči, godbi in govornikom ob odprtem grobu našega dragega pokojnika ter vsem, ki s° ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in vence. Prisrčna hvala! Žalujoča družina Komarov pa je v Poljanski dolini dovolj. Ves čas od Knežje Upe do Kolpe rastejo, pa so bil! tedaj večinama že obrani... f. a. DOLENJSKI UST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinski odbori SZDL *lce, čmomolj, Kočevje. Metliko. Novo mesto. Ribnica, Se* nlca in Trebnje UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gosnik (glavni* odgovorni urednik), Rta Bodar, France Grivoo, Miloš JakopoC' Marjan Moškem, Jožica roppey in Ivan Zoran \ IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 30 din na naročnina 1300 din, polletna 600 din; plačljiva Je vnaP™ Za Inozemstvo 2400 din - TekočI račun pri podružnici " v Novem mostu: 606-11-608-9 - NASLOV UREDNIŠTVA ^ UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg 3 - Postni predal » ^ Telefon 21-227 _ Rokopisov in fotografij ne vračamo TISKA Časopisno podjetje DELO t Ljubljani