rokodelnih narodskih reči Na svitlobo dane od krajnske kmetijske družbe. Odgovorni vrednik JDv* Jfanez Bïeiweis Tečaj VIIr. V sredo 5. grudna (decembra) 1849. List Ofl o b eie lo rarn i g a ré tla ali kmetijskiga kolobarenja. (Dalje in konec.) 2) Za spremenljivo obdelovanje odločeni kos so, grade in 1 oberniti pri takih kmetijah ali đelavcov manjka, ali de jih je treba drago plačevati so slabe zemlj y tudi v krajih , ki so sploh bolj revni. Delo takiga kmetovanja teče deset do štirnajst y je tisti, ki se ne obseje dve leti zaporedama s zitam ampak z miiogimi druzimi sadeži, — in takó se ver-stijo rastljíne po letinah spremenljivo ena za drugo. Za rastljino, po kteri bi njiva plevelnata in oporna postala , naj nastopi sad, ki zemljo čist i in rahljá. Ce lét okrog ; rali bodo pét y t lét eno za drugo z ovsam , z jecmenam, ali s kopalnim sadam obdelovane po tém počivajo 4 ali 5 lét v prahi ; pervo léto za žit y y nim rodam se na tem boljsim svetu nekaj trave úkosí po tém pa so ralí 4 ali 5 lét za pašo : v téh 4 létih mnoge boš tedaj obdelovanje takó zversti!, de bojo rastljíne v tako zemljo djane , de se pod njimi ne bo plevél zaredil in de ne bojo zemlji vse moči izpile, boš dobro kmetoval, ako ravno bi senožet zraven njiv ne dobij rali pet odovitnosti za prihodni sad. Slabši ko je taka zemlja, dalje jo za pašnjo rabij y asti noče ? posejejo travniga semena med ovsam in pa trava • V jec- menam. si imel. Takó svoje zemljisa prav in umno obdelovaje, boš že toliko klaje přidělal, de boš njive poredama dobro 4. Za prosto ali odperto obdelovanje ni ali teka, po kterim bi rast- nobeniga postavljeniga reda to pa naprej po poti, ki jo druzbine postave se vidi dobrota in imenitnost pod- vsiga Nemci si zverstijo spremenljivo obdelovanje d Iz po deželi, in pričakovati je, de se boj tudi po létnim krogotéku ; nekteri na s tiri, na pét ? vsake poddr prav pri dno za podp o udje in napredo- na šest lét, drugi pa na sedem in celo na osem lét. vanje kmetijstva v svoji okolici poganjali. Le z edinje Štirilétni red je tale : pervo léto: krompir nim prizadevanjem se da kaj doseči y ali repo na gnoj, drugo léto: ječmen z deteljo tretje léto: detelja, četerto léto: pšenica. Sestlétni red je tale : pervo léto: kopalni sad na gnoj, drugo léto: jarino z deteljo, tre Po poddružnicah so pris tijske družbe v posvetovanje. Z vstanovljenjem poddrus vstavniga časa se je pokazalo nove post kme y de z nastopam noviga tare družbine po- tje léto: detelja, četerto léto: ozimina, péto stave se imajo z novimi nadomestiti, ki so sedanjimu léto: soci v je, šesto léto: rčž. času pnmerne Dr. Bleiw je bral o odboru so O se m lé tni redjepatale: pervo léto: kopalni stavlj osnovo novih postav, in od odstavka do od sad na gnoj tr etj e léto : y drugo léto: ječmen z deteljo y stavka jih je zbor pretresoval in poslednjič z malo pre detelja, četerto léto: ozimina y P e membami vse poterd N bolj živi pomenjki so bili y to léto: grah ali pa grahorka, šesto léto: repa sedmo léto: pšenica, osmo léto: oves. Za paš nje in ograde ali laze odločeno kmetijstvo je veči del v gorah , kjer bolj verže živino zastran „Novic" in zastran létniga denarniga d k ki naj ga vsak ud družbi odrajtuje. Nek gosp 3) ud je ojstro terjal, de naj „N boj m tijske in rokodelske in naj se nikar ne vtikujejo v rediti, kakor žito pridelovati. Tako kmetovanje veljá v reci. Vrrednik „N r> i kme drug je odgovarjal na te vse vgo krajih,kjer detelja ne raste ; bolj verže zemljiša za pa- vore in skazal pei • v de N se niso kd 212 m i m kmetijstvam in rokodelstvam pecale, ampak de pravico dovolilo in v se zraven teg clo naložilo, de naj mu v kme lj u d s t v s u š c a m v niso. ploh vedno bile tudi list za omiko in poduk tijskih rečéh kot svetovavniee na strani stojé. Nobena i cesar pa tisti ne vedó , ki se pred druga 1848 za slovensk družba ni od vladařstva takó spoznana in čislana ? Ze t pis se změnili kakor kmetijska (poglej poslednji list Novic stran 208.) program „ Novic' obseze m Kdor je pa te družbe ud, ima tudi pravico r azdelkov, v kterih je bilo že v létu 1843 pripušeno vsih rečéh, ki dotikajo obširno polje kmetijstva govoriti Novicam se gibati in po tem programu so se N si in njegovi sveti, če so dobri spoznani, ne bojo ostali prazna beseda. tudi vedno ravnale in od léta do léta več bravcov nabrale, takó de ni skorej vaši, kjer bi „Novic" ne bilo. Ce poslednjič pomislimo veliko obširniši delav- Na dalje je vrednik odgovori!, de „Novice" niso v no- nost kmetijske družbe in njenih poddružnic, ki bojo be nim listu kmetijskih reči popolnama zanemarile ucinm nom (vmv/ujnan. iovi p^umm« iimiuiiiaui^ , tudí pripOlUOCkOV potl*eboVale . - UC pUHIlSUIUU , U tode po lanjskim sušcu je vredništvo za neobhodno po- bo dosedanji nemški létopis „Annalen" jen jal, za kte če pomislimo de trebno spoznalo, tudi ljudi kmetijskiga in roko de lskiga stanů vpeljati v novi konstitucijni čas riga je i ki mogel poprej vsak ud 40 krajc. ali 1 gold, pla cevati, in de se bojo namest tega od casa do casa i ni osvobodil le ljudi v gosposki suknji, temuc tudi prosti družbini listi v slovenskim in nemškim listu na kmeta, ki je enako gospodi konstitucíjne pravíce svitlo dajaii in udam brez plačila podajali, — in ce zadobil, ktere mora tedaj ravno takó, kakor gospoda povčrh vsiga tega še pomislimo, de je pri vsih kme-poznati, de vé, v čem te pravíce obstojé in kakó delječ tijskih družbah že od nekdaj postava, de njeni udje de sezejo. Kaj le slovenski kmet in rokodelec bi ne létne doneske in veliko veči od naših smela • V nic odraj od tega vediti, kar tudi nju v njunim tujejo, in de se sploh tudi pri vsih druzih družbah ka- koršniga koli so iména létni doneski plačujejo — bo vsak drugej kakor v No gospodarstvu zadeva? In kje vícah," to je, v tistim listu, ki je zraven poljodelstva domorodec spoznal, de je potreba, de vsak pravi ud sploh narodski omiki posvećen , je taka lepa priložnost kaj m ali ga to je 2 goldinarja na léto družbi od dana, kmeta in rokodelca soznaniti s tem, kar tudi nje- rajta za mnogoverstne stroške, ki jo zadenejo. mu kot enako opravicenimu derzavljanu gré, — in mu nje- . de v vsim resnico zvé ! In takó je sklenii tudi velki zbor. ga dotikajoče reci razjasniti Po tém, ko se je zbor zedinil, de Mende de vsacimu, ki enostransko ne misli, je lahko velki zbor mesca listopada o somnju sv. Os pete in razuméti, de k srečnimu in koristnimu kmetovanji zdej sicer pervi dan po velkim somnji biti, je družbini od-ni zadosti, kmeta le oranja in kopanja učiti — on mora bornik gosp. M a 1 i č svetoval, de naj se kmetijska družba de tudi vediti, kakó se ima v oprostenju svojih zem- na srenjo Ljubljanskiga města oberne in ji razloži i ljiš ravnati, kakó novi srenjski stan vravnati, kakó za deželni in deržavni zbor voliti, i. t. d. i. t. d. bi na vse strani silno dobro in pobrebno bilo , de bi se kakor je v nekterih druzih deželah vsi Ljubljan Le, ce se v vsim tem umno in lepo vêde, bo v miru in ski somnji vselej v pondelik začéli (ako ne pade z dobičkam svoje grunte obdeloval, in iz terdno vsta- praznik na ta dan). Taka teržna postava bo gotovo ne V novljenih novih naprav bo izviral veči dobiček tudi za le prodajavcam , ampak tudi kupovavcam všeč , ki, naj kmetijstvo. Celi zbor je bil po tem razjašnjenju edi bojo kakoršniga koli stanu, lože v začetku kakor v sredi nih misel z vrednikam Novic in na vprašanje: ali ima- ali clo konec tedna od doma gre jo. Posebna napaka jo Novice obstát i, kakor so dosihmal bile? je slaba za prodajavce kakor za kupovavce, pa je: če pred bilo poterjeno, de naj ostanejo, kakor so bile. „Novice" sejmji dan pade na saboto, velki somenj pa v pondelik niso celi čas svojiga obstanja kmetijski družbi ne kraj- takó de je nedelja vmés , v kteri prodajavci ne vedó carja stroškov prizadjale, in 4 léta jih je njih vrednik kaj de bi v Ljubljani počéli, ali domu šli, ali v Ljubljani poslednji 2 léti se mu ostali. Enoglasno je bil ta nasvčt gosp. Mali ča od zbora vsiga povracila vredoval in njegov trud dalo, kar je cez vse dru armado, ob času Dunajskih prekucij no- jezika , vsih govorov in razpartíj bo konec, in s pravim časa, ter sklenejo s témile besedami: veseljem se bo po tem vsak omikani Slovenec tudi druzih jezikov, posebno nemškiga poprijel, kér je jezik Avstri- resnična Naj bo ta kratka pa (facta) preteklih časov spričujejo prepričanje, de vsaka povedka zvestobo Slovencov sramno početje ne\ razlaga, ktei delà i s spodu ministru v janské vlade in avstrijanskiga občinstva. „Bericht", ki cast in Slovenske dezele se niso ponemčile poprej 5 ko je napada, nič druziga ni, kakor ne- edína nemšina kraljevala y tode prosto ljudstvo je v ljivosti, ktera izvíra iz bt z e n e ti last k a Kdor, ki med nami ▼ > t živi omiku in v vednostih zaostalo, de Bog pomagaj ! Ni bilo ljudstvu primerjeniga poduka v šoli, ni bilo bukev ne bo spoznal resnice téh ni bilo • v nic besed! Iz tistih „beri ht ov" izvira vsa krivica, zavoljo y y odkodarbise bilo ljudstvo zamoglo podučiti kér slovenskih bukev ni imelo, nemških pa brati ni znalo, ktere morajo Slovenci „Separatisti" biti. To nam je že Omika slovanskiga jezika sploh je zaostala, kér seje je- tí a v nej znano, zakaj ne enkrat ampak večkrat smo zik 18 milijonov Avstrijanskih Slovanov zatiral, in drugi slišali iz ust mogočnih gospodov, ki slovenskih časopi- narodi so nam večidel po pravici ocitali: „pojte Slovani sov brati ne znajo in le verjamejo, kar jim naši na rakam žvižgat, sej nimate v svoji literaturi nič" Kmet sprotniki povedó, ravno tište besede, ki jih je gosp. je lazil po kancelijah in je dobi val pisma v nemškim Ministerne more sam povsod jeziku, ki jih je nosil dostikrat od Poncíja do Pilata, <• * « . a /i m, m. ^ pote gujejo ! ! Avstrijanski Slovenec. zares „Separatisti y v tem poménu so pa tudi go spodje ministri s svojim občno hvaljenim programam od 27. listopada 1848 separatisti, in vsak pošten A v str ij an, ki ni IVovicar iz Sjubijane. 3. in 4. del „deržavni g a zakonika in vlad vdan „re akt i onâr", y je potem takim „Separatist. ampak vstavni vladi ni g a lista", ki smo ju dobili iz Dunaja, poterdita CC r»f»C3i>*. om A T\fï no IrrkXTO 1Ï li rt Kr» rlain at! n TTAr/l^n /In nrtfnnr y cesar smo pricakovali, de bo delo od zvézka do zvéz Kaj sami mi Slovenci bi ne smeli pravíc vživati, ka bolji. Zraven natanjčnosti je umevnost pogla ki so jih Cesar vsim narodam dali? ali pa le v tisti vitna lastnost; ta se pa le doseže, ako se v narodnim méri, kakor bi jo nam nekteri taki možaki merili, kte- duhu prestavlja y kteriga pervo pravilo je: piši v pro rim je nar poprej za njih službo, po tem y zlo po stih kratkih stavkih! Se vé, de tudi gramatike ne tem pa še le za ljudske pravice mar? Javalne je smemo nikjér zanemariti. Veselilo nas je v poslednjih kakšin narod, ki je bolj pohleven, kakor je slovenski, zvezkih tudi viditi, de se je nenavadni terdi e namesto m ? ger da laž je y če kdo pravi, de bi bili Slovenci ka- navadniga/opustil, in se ne piše tište ira e?" y svojega y do daj prenapeto terjali, de bi se mogli vradniki, ki imajo z Ijudstvam opraviti^ čez noč slovensko naučiti,— ali brega kteriga y ampak tist/ga, svojega, dob riga i. t. d. zastran če vidimo in slišimo, de pri toliko vradnikih in učenikih ljani je přišel bomo prihođnjič kaj več govorili. Tudi v Ljub 1. del „deržavniga zakonika in vlad v ze na Slovenskim še clo dobre volje ni, se ljudskiga niga lista" za kranjsko kronovíno na svitlo, ki je v jezika popolnama naučiti, in mu pravico v djanji ska- vunanji obliki Dunaj skimu popolnama enak. Obsežek delà se večidel nanaša na Dunaj ski zakonik, tene moremo soditi kakšno de bo to délo; kar smo z a ti i ki mu gre, ali zamoremo pri tacih skušnjah te ga veseli biti konstitucije ? dej še Nadjamo se, de modrimu gosp. ministru Dr. Ba- vi. délu brali, je dobro. Deržavni in deželni zako ehu bo enakopravnost narodov pri volitvi novih ni (postave) se odsihmal ne bojo vradno več po caso- vradnikov sveto vodilo, in de bo pri vsacim „berihtu" dobro pisih razglasovali, ampak v imenovanih zako nik ih, prevdaril, kdo ga je pisal. Le takó bo resnico zvedel. ktere bodo vse srenje in vradi dobivali; kdor jih pa scer Vradnike , ki bojo svojo službo Cesarju zvesto spol- prejemati želí, jih dobi pri za to v vsaki kronovini po-novali.- zraven tega v pa tudi ljudskim pravieam za- stavljenim bukvarju, po kraj car ji eno pólo. Gosp. dostili, bojo vsi pošteni in miroljubi deržavljani spoštovali Dr. Hladnik je opustil vredništvo nemškiga Ljub- in ljubili , in med tronam in Ijudstvam bo kraljevala serčna edinost, — ljanskiga časopisa zavoljo mnogih druzih opravkov, in Pri stari je ni bilo. in te pričakujemo od nove vlade! natiskar gosp. Kleinmayer je zacasno prevzel odgovornost za svoj časopis. Obljubilo nam je novo Zagrebškim časopisu »Siid To celo pismo je natisnjeno v slawische Zeitung«, in čudno je, de ga Celjske Novine še niso prinêsle. vredništvo lepe spolnovala. reci; bomo vidili, kakó se bo obljuba Začasni vodja Ljubljanskiga gimnazija y Vredništvo. gosp. Dr. Kle eman je, kakor so Novice ze pověda 214 9 ministerstvu úka nasvetoval, de naj se slovensko stavíj le berílo za spodnji gimnazíj v Ljnbljani s pomočjó sku-šenih slovenskih pisateljev napravi. Gosp. minister mu de gosp. Maeun v Terstu že izdeljuje Volksbothe" pristavi 9 de avoljo neznanosti deželniga jezika se je po odgovoril, je tako knji zastran potov bila: tistih krajih že več hudih ro-vžgalo. Imenovana smešna prigodba pa je tale V gostivnici so slova ski kmetje ženitovanje pra- o-n 7 tega in de naj se gosp. Dr. Kle eman z njim znovali ; ženin je bil v novim posebno lepim kožuh pomeni. Gosp. Kleeman je prašal slo- vensko družtvo v Ljubljani za svčt, kaj je dalje sto riti in ako bi se hotlo slovensko družtvo tudi ■ mçm hi ■ jmmamm oblečen. Svatje se ga niso mogli dosti nagledati, in med tega la vdeležiti ? Slovensko družtvo je gosp vodju de odgovo mnogimi napivnicami napili tudi na zdravje kožuh rilo, de je rado pripravljeno spripomočjó svojih udov te era imenitniga delà se vdeležiti, de mu je pa znano To slisati zag stivniei pili in omijo berž 3 žandarji, ki so tudi v go zugajo kmetam jih vse preti, ce le j de je rodoljubi gosp. Mac un svoje delo ze vecidel iz-delal , de tedej slovensko družtvo prepozno pride, — scer pa misli, de tako delo, ki je namenjeno vsim sloven- kožuha besede ziniti skimdeželam, neobhodljivo potřebuje posvetovanja in pri- parski vodja R se enkrat Košuta spomnijo. Kmetje ostermivši so jim začeli pripovedovati, de nihče ni na Košuta mislil, in de kožuh ni Ko šut — pa vse je bilo zastonj ! Ženin ie mosrel kožuh sleci in nihče več ni smel od » Že veliko let pomoci m n o g i h straní. Gotovo bo gosp. minister do veršeno gosp. Macunovo delo vodjam vsih gimnazij v pretres dal, in potem še le natís naukazal. Ljub íjanski nemški časopis nam je oznanil, de so udje slo vanskiga družtva v Terstu přetečeni mesec vizverst ni besedi 3 nastope g. Sporoviga „Kastriota Skender beg" igrali, ki je poslusavcam močno dopadel; gospodični Sporer in Višak ste posebno slovéle. Zraven tega je deklamiral Kuk „Kdo je mar" J. Koseskiga, in gosp ca. Ferd. Sporer „Duh Slavjanski" D. Rakov a-— V Ljubljanskim gledišu so peli unidan naši pěvci iz Kra ko v i ga dve dobro znani slovenski pesmi; škoda, de nam niso pri ti priliki kakšne nove pesmice přinesli. Naša kasarna in vojaška bolnišnica ste še zmirej polne bolnikov, posebno na Ićgarji (Typhus); v kasarni je blizo 400, v bolnišnici čez mnogoverstnih 280 bolnih vo-regimentov. Duhovni in zdravni- V saboto je šio spet nekaj naših vojakov na Laško, ondašnje bataljo- fantje prav radi. jakov ki imajo noč in dan dosti opraviti. naši ne dopolniti. Na Laško gréjo Kakor slišimo, ne dobivajo avstrijanski regimenti, ki so , grudna nobeniga poboižka več iz na Rimskim od 1 Rimske denarnice. JMoviear iz mnogih krajev. Veliki sne'g, ki je přetečeni teden krog V ® in krog po Avstrijanskim , Ogerskim , Marskim , Ceskim , Hor-vaškim i. t. d. padel, bi nam bil kmalo za današnji list vse novice iz vunanjih krajev zamedel. Pošte so zaostale 9 kér je bila železnica čez in čez visoko s snegam je moglo več dni pokrita. Veliko tavžent delavcov zaporedama sneg z cest kidati. Tudi Dona v a med Du najem in Lin ca m je nanaglama tako zmerznila de je okoli 200 čolnov zamerznilo , ki so vecidel živež iz 9 in Line a na Dunaj peljali. Pri nas na Krajnskim mende po vsih Slovenskih deželah se še prah po cestah kadi. — Cesar so se 29. listopada iz SchOnbruna na Dunaj preselili, in 31. dan je bilo že pervo ministersko posvetovanje v cesarskim gradu na Dunaji. — Vedno vozijo srebro iz H amburga, P ari z a, inOger-gkih rudaríj na Dunaj , kjer noč in dan sreberni denar kujejo, in vunder ni nikjer nič sreberníne in zlatnine viditi, ki je začéla vnovič v višji ceno gnati. Ali ne bo minister denarstva kako pomoč znajdel, de se temu zakopovanju sreberniga denarja v okom pride in de se Novi poli-gotovo začeli ne bo z njim kakor z blagam barantalo? tični vradi (cesarske gosposke) se bojo ob novim létu; o božicu bo tedej po več deželah ve Smešna prigodba se je liko preseljevanje vradnikov. (po oznanilu Dunajskiga časopisa „Oest. Volksbothe") v gostivnici neke slova ske vaší v Nitranski stolici (Neutraer Comitat) na Ogerskim zgodila , ktera kaže 9 kakó potrebno je 9 9 de tudi žandarji jezik tistiga kraja znajo, v kterim so za čuvaje občniga reda po vil s 1 j u d í osza Sandoi pet veliko trumo roparjev razglaženi ro na Ogerskim je spra-skupej in hudo nadlegva / íiyoror zaroS $ cene Vertovcovih „shodnih govorov gosp V 95. listu „Slovenije" vpraša častiti gosp. S can slovensko družtvo v Ljubljani : zakaj de se gosp L 25 od bukvarju v Celjovcu ne dovolí navaelnih 400 :íí y de bi se elj govorr* gosp. Vertovca tukaj ceni kot v Ljubljani? in na izvedenj pričakovani „shodni L kupovali po ravno tisti , ki mu ga je to vprašanje dal, žaluje gosp. S rekoč: „ako se godi to s zelenim lesam, kaj bo s suhim !" Rodoljubiinu gospodu odgovorimo tole gosp. Lerherja, vzel, je sklenilo slovensko družtvo bukvarjem 40 od 100 dobička dati. Gosp. L ere her je storil ta nad kij razposiljanje „govorov" pre klep nadjajoči y de lovenski bukvarji boj • v • • 1 Y « V f * ' lovenski knjigi z nizjim dobickam zadovolj Če morebiti ravno vsi niso bili s tem zadovoljn pn so vunder, kolikor nam je znano i gosp. L ? na prodajali vsi te bukve kakor v Ljubljani po 40 krajc jati daj Ce gosp. L y naj bi y po eon ni mogel s tem dobickam sha ani bil oznanil, de jih po ti ceni ne pro kši pa tudi ne, — in slovensko družtv ne iše obogatenja, pa tudi nobeniga gol ? ki nikj dinarja potrošiti ni v stanu, bi bilo gosp. in vsim bukvarjem veči dobiček dovolilo, kakor je v današnji seji zares sklenilo, de razun od 400 dobí vsak bukvar pri 40 iztisih se en poverh 40 ga De pa 40 procentov bukvarjem dobička da d Ljublj jati ni ni sam, ki v Blaže in N procenti pošilj ceno 5 nam kaze ravno gosp. I gosp. L er h e r j u „Drobtince » 5 V Sveto opravilo u itd tudi z 40 9 ki pa z nikdar ni poskočil Odbor slov. družtva avoljo tega cez d Lj u b 1 j 29 topada 1849 Današnjimu listu je pridjan d o k 1 a d n i list. F JLj 9Mb (j nn i ï V Ur nju ji Kitni kup (Srednja cena). 1. grudna. 26. listopada. gold. gold. mernik Pšenice domače » » banaške » Turšice....... » Soršice....... » Reži......... » Jecmena...... » Prosa ........ » Ajde......... » Ovsa......... Natiskar in záložník Jozef Blaznik v Ljubljani.