Aktualno Sp. Podravje • Kateri dosedanji župani bodo zaprosili za nadomestila O Stran 2 M >y : o H/ > a= V n. i J-1 CQ . 1 * i Štajerski PARADA 2018 V ŽIVO ■ SREDA, 26. decembra, ob 16. uri, športna dvorana O.Š. Ljudski vrt na Ptuju! Ptuj, torek, 11. decembra 2018 Letnik LXXI • št. 96 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR t RADIOPTUJ 89,8° 98,2" 104^3 www.radio-ptuj.si Aktualno Ptuj • Se lahko bolnišnica znajde v popolni temi?! O Stran 3 VI« v v srediscu Podravje • Več kot 200 osnovnošolcev z dietno prehrano O Stran 6 in 7 Politika Videm • Mandat se bo iztekel brez direktorja občinske uprave O Stran 5 Podravje Markovci • Gradnja mostu čez jez skoraj pri koncu O Stran 3 Kmetijstvo Podravje • Z dopolnilno dejavnostjo tudi dvojno plačilo zdravstvenega zavarovanja O Stran 8 Spodnje Podravje • Kakšna božična drevesa postavljajo občine Smreke so večinoma podarili občani Večina spodnjepodravskih občin je že poskrbela za praznično okrasitev, pri tem pa, razen v Podlehniku, Svetem Andražu v Slovenskih goricah in Zavrču, brez božičnih oz. novoletnih dreves ni šlo. Kako globoko v žep so segle občine in kako visoko segajo smreke? Več izveste na straneh 6 in 7. Foto: Črtomir Goznik Neveljavne glasovnice v Spodnjem Podravju • Volili bi, pa niso imeli koga... o Stran 2 Črna kronika • Mohorku zaradi poskusa uboja sedem let zapora s Stran 24 AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! » Ob sklenitvi naročniškega razmerja vas tokrat čakajo lepe nagrade, ki vam bodo polepšale prihajajoče jesensko-zimske dni. Več v notranjosti časopisa. 2 Štajerski Aktualno torek • 11. decembra 2018 Spodnje Podravje • Neveljavne glasovnice na lokalnih volitvah Volili bi, pa niso imeli koga ... Najbrž ni naključje, da so v občinah, kjer seje na minulih lokalnih volitvah za mesto župana potegoval samo en kandidat, našteli največ neveljavnih glasovnic. Je šlo za neznanje ali so volivci morda želeli kaj sporočiti? -¿S"* ""«S* ; ■f'-Ol'/:NSKA/JKMOKKATSKA »ttM.UCi - HAS WW/HM v» ¿MASTNEGA ODBORA PTUf ČLANOV STRANKE? 'AHDREJ Cv$ M SKUPIN V/< - ■V:,,, y NUŠKA (iAJSEK ' .••••>.••.' •...... Nepravilno izpolnjena glasovnica ni nujno tudi neveljavna. Neveljavnih glasovnic ni bilo le v občini Sveti Tomaž GLASOVNIC KU volitve i.u^ai)a Mirsm« 'S- n„wbBJO" mestna, občim" • UllJI:, J. „ l.'." J 1 JANEZ M02MAItlx KK1R MA|MK Občina Število neveljavnih glasov za župane v prvem krogu lokalnih volitev Odstotek Hajdina 237 15,83 Žetale 47 11,01 Majšperk 101 6,78 Trnovska vas 30 4,62 Gorišnica 58 3,00 Kidričevo 56 1,71 Sveti Andraž v Slovenskih goricah 9 1,08 Videm 30 1,04 Juršinci 12 1,03 Središče ob Dravi 11 0,99 Dornava 10 0,77 Markovci 18 0,75 Destrnik 11 0,69 Podlehnik 6 0,65 Ptuj 60 0,56 Ormož 28 0,47 Cirkulane 3 0,26 Zavrč 2 0,26 Sveti Tomaž 0 0,00 Vir: Državna volilna komisija Foto: CG Na območju upravnih enot Ptuj in Ormož so po enega kandidata za župana imeli v občinah Hajdina, Majšperk, Trnovska vas in Žeta-le. Prav v teh občinah je bil delež nepravilno izpolnjenih ali praznih glasovnic najvišji, čeprav bi za izvolitev župana zadoščal že en sam glas. Gotovo je nekaj volivcev glasovnice napačno izpolnilo zaradi napake ali po naključju, spet drugi na glasovnici pač niso našli primernega kandidata, ki bi mu želeli nameniti svoj glas. Po drugi strani nezadovoljstvo očitno ni bilo dovolj globoko, da bi se za kandidaturo odločil še kdo ... V občini Hajdina neveljavna skoraj vsaka šesta glasovnica Predsednica volilne komisije občine Hajdina Urška Petek je razložila: »Ker se je za mesto župana potegoval le en kandidat, smo podatke jemali zgolj iz zapisnikov (glasovnice so na občino prišle zapečatene), pregledali smo le glasovnice za en volilni odbor. Nekaj zaznamb na glasovnicah smo opazili, spomnim se recimo pripisa 'Kaj je tega treba'. Verjetno je bilo mišljeno kot vprašanje, zakaj sploh volimo, če imamo samo enega kandidata.« Župan občine Hajdina Stanislav Glažar je komentiral: »Nekega nezadovoljstva v občini ne čutim (imam široko podporo vseh strank), sicer bi občani tudi predlagali še kakšnega drugega kandidata za župana. Mi je pa marsikdo rekel, da ni vedel, da mora številko na glasovnici sploh obkrožiti, če je kandidat tako ali tako samo en.« Tajnica volilne komisije občine Žetale Milica Simonič Steiner je povedala: »Velika večina neveljavnih glasovnic je bila ali praznih ali prečrtanih.« Žetalski župan Anton Butolen je dejal: »Normalno je, da z delom župana vsi niso zadovoljni. Ko volivci nimajo druge izbire, pač oddajo neveljavno glasovnico. Tudi v preteklih letih je bilo takih glasovnic kar nekaj.« Tajnica volilne komisije občine Majšperk Tatjana Varžič Korez je povedala, da je bila večina neveljavnih glasovnic ali praznih ali prečrtanih: »So bili pa tudi pripisi.« Kakšni, ni razkrila. Majšperška županja Darinka Fakin je priznala, da jo je število neveljavnih glasovnic malo presenetilo: »So mi pa ljudje po volitvah rekli, da številke pred mojim imenom tako ni bilo treba obkrožiti, saj sem bila edina kandidatka . Vsaka moja ocena, za kaj je šlo, bi bila umišljena; ne vem.« Tajnica volilne komisije občine Trnovska vas Irena Polič je zagotovila, da so bile vse neveljavne glasovnice prazne: »Pripisov ni bilo.« Trnovski župan Alojz Benko je komentiral: »Morda si je kdo rekel, da številke ne bo obkrožil, saj župana tako že imamo. Nekih žalitev ali česa podobnega ni bilo, tudi delež neveljavnih glasovnic ni bil tako visok. Sicer pa: za vse ljudi še bog ni .« Pripisi in risbe na izid glasovanja ne vplivajo Glasovnico se pravilno izpolni tako, da se obkroži zaporedno številko pred imenom in priimkom kandidata za župana. Na Državni volilni komisiji (DVK) so opozorili, da ni vsaka glasovnica, izpolnjena drugače, tudi že neveljavna. Glasovnica je namreč veljavna, če je izpolnjena tako, da je volja volivca jasno razvidna. »Glasovnica je veljavna npr. tudi: če je volivec eno številko obkrožil, drugo pa drugače označil, in sicer se to upošteva kot glas za kandidata, ki je vpisan pod zaporedno številko, ki je obkrožena; če je volivec označil (ne pa obkrožil) zaporedno številko ali ime in priimek enega kandidata, se to šteje kot glas za kandidata, ki je označen,« so razložili na DVK. Neveljavna je po pojasnilih DVK tako samo glasovnica, ki je »oddana prazna; na kateri je volivec obkrožil ali drugače na enak način označil več kandidatov; na kateri je volivec na različen način označil več kandidatov, vendar nobenega obkrožil; v drugih primerih, če volja volivca ni jasno izražena.« Dodali so: »Če je volivec na glasovnico kaj pripisal (ali narisal), velja, da različni pripisi na glasovnici ne vplivajo na siceršnji postopek ugotavljanja izida glasovanja po glasovnicah in nimajo nobenih posledic glede veljavnosti glasovnice.« Morebitna sporočila tako odmeva ne bodo dosegla ... Eva Milosic Slovenija, Podravje • Nekateri odhajajoči župani še ne bodo ostali brez plače Pripada jim nadomestilo v višini 80 odstotkov zadnje mesečne plače Po lokalnih volitvah seje z županskega stolčka v 19 občinah Spodnjega Podravja moralo posloviti osem županov, od teh so štirje občino vodili poklicno. Poklicni župani pa tudi podžupani, tako kot poslanci, lahko zaprosijo za nadomestilo plače. Zdaj že nekdanjim županom in podžupanom, ki so funkcijo opravljali poklicno, tudi po izteku mandata - vsaj prve tri mesece - ne bo hudo, vsaj kar se tiče dohodka. Zaprosijo namreč lahko za nadomestilo plače, ki ga lahko prejemajo najdlje tri mesece od prenehanja funkcije, lahko pa se prejemanje nadomestila podaljša do izpolnitve pogojev za upokojitev, vendar najdlje še za šest mesecev. »Funkcionar, ki mu je prenehala funkcija in iz objektivnih razlogov ne more nadaljevati opravljanja prejšnje funkcije ali nadaljevati prejšnjega dela ali dobiti druge ustrezne zaposlitve in ne izpolnjuje minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, dokler se ne zaposli ali začne opravljati funkcije ali začne opravljati pridobitne dejavnosti ozi- roma dokler ne izpolni navedenih pogojev za upokojitev, pravico do nadomestila plače v višini 80 odstotkov zadnje mesečne plače, ki jo je prejel, ko je opravljal funkcijo (višina plače pa je odvisna od števila prebivalcev v občini). V tem času je socialno zavarovan po predpisih, ki urejajo socialno zavarovanje oseb v delovnem razmerju,« so pojasnili na ministrstvu za javno upravo ter dodali, da funkcija županom/podžupanom uradno preneha po potrditvi večine mandatov na ustanovni seji novoizvoljenega občinskega sveta. Kot so še dejali, se čas prejemanja nadomestila plače nekdanjemu funkcionarju šteje v pokojninsko dobo, v nadomestilo pa niso vključeni stroški za prehrano in prevoz na delo. Pravico do nadomestila plače po prenehanju mandata je uveljavil zakon o funkcionarjih v državnih organih, ki je bil sprejet že leta 1990. Poklicni funkcionar pa po prenehanju mandata nima pravice do odpravnine, mu pa ta pripada ob upokojitvi. Foto: Arhiv Svet24 Zanimalo nas je še, koliko županov in podžupanov v državi je v minulem mandatu možnost prejetja omenjenega nadomestila izkoristilo, a nam teh podatkov ni uspelo pridobiti. »Na ministrstvu oz. v Službi za lokalno samoupravo tega podatka nimamo. Občine nam niso dolžne o tem poročati, zato s temi podatki ne razpolagamo,« so v zvezi s tem še odgovorili na ministrstvu. ■ vi .v. ■ ■ v. v Janzekovic in Maucic bosta zaprosila za nadomestilo, Senčar ne, Sok in Orešek še ne vesta Smo pa poslavljajoče se poklicne župane in podžupana v Spodnjem Podravju povprašali, ali bodo zap- rosili za nadomestilo plače. »Na to vprašanje vam v tem trenutku še ne morem odgovoriti. Prosim za razumevanje, ker postopki pač še tečejo,« je odgovoril ormoški župan v odhodu Alojz Sok. Bo pa, kot nam je zatrdil, zanj zaprosil poslavljajoči se župan občine Dornava Rajko Jan-žekovič. Enako je dejal tudi odhajajoči župan občine Podlehnik Marko Maučič, ki je zadnje leto in pol funkcijo župana opravljal poklicno. Da pa za nadomestilo plače ne bo zaprosil, nam je kot edini zatrdil Miran Senčar, ki se za županski stolček v Mestni občini Ptuj ni potegoval. Poklicni podžupan MO Ptuj Go-razd Orešek pa je povedal, da še čaka na razplet situacije, zato se še ni odločil, ali bo za nadomestilo zaprosil ali ne. Monika Horvat torek • 11. decembra 2018 Aktualno Štajerski 3 Ptuj, Podravje • Investicije v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Se lahko bolnišnica znajde v temi?! Med najnujnejše naložbe v bolnišnici sodi izgradnja transformatorske postaje in nabava agregata. Bolnišnica ima trenutno v uporabi dva manjša agregata, ki ne pokrivata potrebnih kapacitet v primeru izpada elektrike. Z njima se lahko vzdržuje le vitalne funkcije pacientov intenzivne nege, operacijskega bloka, porodnih sob in porodnega oddelka. Direktorica Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj Anica Už-mah pravi, da so od zdravstvenega ministrstva že dobili odobreno investicijsko dokumentacijo za izgradnjo transformatorske postaje in dobavo dizelskega agregata. Ocenjena vrednost je 258.000 evrov. Razpisna dokumentacija za izbiro izvajalca za izvedbo je v pripravi, postopek pa vodi ministrstvo. Dela se bodo začela, ko bo po postopku javnega razpisa izbran izvajalec. Na sam začetek gradbenih del bodo vplivale tudi vremenske razmere, ki morajo biti ustrezne za gradnjo. Namen naložbe je zagotoviti kakovostno dobavo električne energije v SB Ptuj. „Obstoječa transformatorska postaja moči 450 kVA je v celoti obremenjena in ne izpolnjuje zahtev po moči in standardov današnjega časa. Bolnišnica ima od leta 2016 od Elektra Maribor na izposojo transformatorsko postajo moči 630 kVA, saj je potrebovala povečanje priključne moči zaradi dodatnega porabnika, to je magnetne resonance, ki jo je bolnišnica prejela od Onkološkega inštituta v Ljubljani. Gre za začasno rešitev, saj ostale komponente niso prilagojene na posojeni transformator. Transformatorsko postajo bolnišnice je zato treba posodobiti in nadgraditi z večjo močjo, saj se lahko zgodi, da katera izmed preostalih komponent, ki ni prilagoje- na na trenutno večjo moč, zaradi preobremenjenosti pregori oz. se pokvari," še dodaja Užmahova. V tem primeru bi bolnišnica ostala brez električne energije, kar je seveda nedopustno, zato je potrebo po tej investiciji kot nujno prepoznalo tudi ministrstvo. Bolnišnica sicer uporablja dva manjša agregata, ki pa ne pokrivata potrebnih kapacitet po električnem napajanju v primeru izpada elektrike. „Z njima se lahko vzdržuje le vitalne funkcije pacientov intenzivne nege, operacijskega bloka, porodne sobe in porodnega oddelka. Vsi ostali deli bolnišnice v času izpada električnega toka niso preskrbljeni z elektriko. Potrebna še nova oprema na kirurgiji in v lekarni Seznam potrebnih naložb v opremo bolnišnice je sicer precejšen. Spomladi letos je vodstvo ptu- Kaj vse so odkrili arheologi Po besedah direktorice ptujske bolnišnice so imeli arheologi pri pripravi terena, Iger naj bi gradili urgentni center, veliko dela: „Med izkopavanji so odkrili ostanke temeljev rimskih obrtniških delavnic. Temelji so precej globoki, zato menimo, da so bile stavbe zidane in ne lesene. Na zgornji strani je bilo vsako poslopje pred meteorno vodo zaščiteno z izkopanim jarkom, kije odvajal vodo od zgradb. Odkrili so tudi tri grobove, od tega dva skeletna. Pred vhodom v urgenco so odkrili rimsko peč za žganje glinenih izdelkov. Peč je precej dobro ohranjena, vendar uničena s posegi ob gradnji bolnišnice." Arheološki spomeniki, ki so bili na zemljišču, so v začasni hrambi v ptujskem muzeju. Tudi zapuščeni del arheoloških najdb, kije ob bolnišnici, naj bi v kratkem uredili. Ostanki rimske ceste so zaščiteni (pokriti) in jih bodo v sodelovanju z ZVKD in Pokrajinskim muzejem Ptuj-Ormož urejali spomladi Bolnišnica ima trenutno v uporabi dva manjša agregata, ki ne pokrivata potrebnih kapacitet v primeru izpada elektrike. jske bolnišnice na čelu s takratnim direktorjem Andrejem Levaničem ministrstvu posredovalo investicijsko dokumentacijo za nabavo nujno potrebne opreme; gre za kirurško travmatološko mizo, endoskopski stolp za kirurgijo in dva sterilizatorja, kar bi stalo okrog pol milijona evrov. „Te investicije ministrstvo za zdravje še ni potrdilo, potekajo pa razgovori o možnosti financiranja tudi te opreme," pravi direktorica Užmahova. Pripravlja pa se tudi idejna dokumentacija za ureditev lekarne, ki naj bi bila skupaj z vlogo za financiranje oddana na ministrstvo še letos. Vodstvo bolnišnice upa, da bo projekt (seveda tudi finančno) odobren. Ne nazadnje je tudi sam minister Samo Fakin ob obisku dejal, da je ptujska bolnišnica stara in potrebuje investicijska vlaganja ... Dženana Kmetec Foto: CG Markovci • Gradnja mostu skoraj pri koncu Promet šele prihodnje leto, in to izmenično enosmerno Po letu dni, odkar so na jezu v Markovcih odprli gradbišče, je novi most zgrajen. V minulem tednu so na mostu in obeh ploščadih ob njem polagali asfaltno prevleko. Čeprav so dela v zaključni fazi, bo most za promet še nekaj časa zaprt. Treba je namestiti opremo, izvesti tehnični prevzem in pridobiti uporabno dovoljenje. „Čaka nas še ureditev prometne signalizacije: zaris črt, montaža semaforjev, odbojne ograje in podobno. Za risanje črt so potrebne ugodne temperaturne razmere, zato je njihova izvedba odvisna od vremena. Tehnični prevzem je predviden v naslednjem letu. Takoj po uspešno opravljenem pregledu bo most skladno s terminskim planom predan v uporabo," so pojasnili v Dravskih elektrarnah Maribor (DEM). Pred mostom semaforja Promet čez novi most bo s semaforjema urejen izmenično enosmerno. Semaforja bodo namestili na obeh straneh. Označili bodo pas za pešce, za kolesarje posebnih označb ne bo. Širina novega mostu je 3,5 metra, širina dosedanjega pa 2,8 metra. Vrednost investicije je v načrtovanih okvirih in znaša okrog 900.000 evrov. Most je gradilo podjetje RGP iz Velenja, ki tako kot DEM sodi pod okrilje Holdinga slovenskih elektrarn (HSE). Gradnja novega mostu neposredno ob šestih prelivnih poljih jezu Markovci je za gradbinca predstavljala precejšen inženirski, tehnični, varnostni in organizacijski zalogaj. Voda in njen tok sta lahko nepredvidljiva, zato so na gradbišču dali velik poudarek zagotavljanju varnosti delavcev in nasploh gradbišča. Omejeni so bili tudi s prostorom, saj je med gradnjo ob gradbišču, z izjemami nekaj popolnih zapor, promet potekal nemoteno. Še posebej veliko vozil je šlo čez most na zapornicah v času popolne zapore ptujskega mostu. Ker na jezu ni bilo prostora za armi-ranje in pripravo nosilnih konstrukcij, VElikA boŽiČNA doblUKUlNA AkcijA fona, PoŠljTE SMS z bESEdo DARUJEMO Ali DARUJEMO? na 1919 so gradbišče organizirali na zemljišču neposredno pod jezom. Zaradi uporabe težke gradbene mehanizacije je bilo treba preudarno upoštevati tudi nosilnost obstoječega mostu. V DEM poudarjajo, da so z izvedbo zadovoljni, prav tako z realizacijo, ki poteka v skladu z načrti. Poleg gradnje novega mostu na jezu v Markovcih ta čas v DEM izvajajo še eno investicijo. V drenažnem kanalu, v katerega se pod jezom oz. odvodnim kanalom proti Forminu steka potok Rogoznica, nameščajo opremo za malo hidroelektrarno. Dva agregata skupne moči 23 kW bosta nameščena na mobilni zapornici pred iztekom v staro strugo Drave. Priklop elektrarne v omrežje je predviden v letu 2019. Prav tako naj bi se v prihodnjem letu začela obnova prelivnih polj oz. zapornic, ki bo trajala šest let. Mojca Zemljane Delavci CPP so minuli teden položili asfaltno prevleko na novozgrajeni most in obe ploščadi ob njem. HvaIa! Z VAŠO POMOČJO bo Ietos boŽiČNO dARilo Tudi NA TiSTi 4 Hitrost vetra 3 nt/s Hitrost vetra 3 m/s Hitrost vetra 3 m/s Hitrost vetra 3 m/s Foto: MZ Foto: CG Vir: ARSO