PoStnina plačana v gotovini.
!»!• II., Štev. 21	V Celju, četrtek dne 6. aprila 1922.	Posamezna številka r 2 -
Skriti nameni in iaini ćUji v de/ovaniu, to so lastnosti oseh meščanskih strank.
„Selo".
GLASILO ZEMLJORAONISKE STRANKE ZA SLOVENIJO.
Uhaja vsak četrtek.
■«——	.... . 20 Din. (80 K)
pat tata .  ..........10 Din. (40 K)
sa teosaMitvo .  ............35 Dinara letno
«• Ameriko .	...........5 Dolarjev
Uredništvo in upravniitvo lista: Celje, Razlagova ulica 11.
Glavni urednik: Anton Novažan
Oglasi za vsak mm višine'stolpca (64 mm) K 1*20 Mali oglasi do 30 mm stolpca (64 mm). . K 1*-
Pri stalnih inseratih znaten popust.
Kako dolgo še ...
.Kako dolgo bodeš, Katilina, iz-koriščeval našo potrpežljivost?" Tako je vzkliknil Cicero v svojem govoru proti izdajalcu Katilini v rimskem senatu. Vedite torej vi, ki se imenujete di*3votvorne. da tako tudi govori danes že ves slovenski in hrvatski narod in da je skrajni čas, da vas nato še enkrat opozorimo: Ne igrajie se!
Odkrito vam povemo, da se dela v Beogradu proti volji naroda. Razkosanje Slovenije, korupna redukcija slovenskega uradništva, stradanje slovenskega dijaštva v inozemstvu, vprašalne ljubljanske medicinske in tehnične fakultete, odbitje državne pomoči mesta Ljubljana, zapostavljanje cerkve, zbiranje naših fantov pri vojakih, šikaniranje kmetskega ljudstva pri vseh uradih, neizplačevanje 20% odbfflta pri izmenjavi bankovcev, čakanje ljudstva na pOšiah in davčnih uradih, s tem, da se pregledujejo količkaj siabi bankovci na vse prelege ta se ljudstvu navadno vračajo, naj jih zamenja, kjer hoče, preobloženje slovenskega naroda z davki, imenovanje države Srbija a ostalo pokrajine itd. itd. Vsak dan krivica nad krivico. Ne smete misliti, da bode to še tako dalje šlo. Fraza o podjarmljenih narodih, katera se danes večkrat sliši iz ust visokih srbijanskih gospodov in časnikov, za katere vemo, da se vsi vmešavajo v politiko na ta ali oni način, danes vsaj pri nas Evropejcih ne velja več. Hočemo da se naši davki porabijo doma, ne pa za krepitev beograjske porodice Plačevali bodemo davke za korisl našega kmete in delavca, za naše dijaštvo, za naše uradništvo, za naše duhovništvo, za našo vojsko, katero si pa bodemo organizirali sami v modernem smislu, Za šole, v katerih se bodo učiti ta vzgajati otroci po volji ogromne ve-
A. Novačan,
lokeljland.
f Albin« Mikužu.
t	k
To so spomini na liste prve mesece svetovne vojne- ko so vsi narodi sveta- planili1 n» noge in so- se začeli klati ih mesariti med seboj, strastno in. blazno, kakor da jih je bil udaril s slepoto Bogi sam,, srditi in- mašče* valni-Jehova. To so spomini skromnega človeka, iz. naše vasi, napisani deloma neposredno pod- dojmi velikih- dogodkov ta osebnih doživljajev, deloma* pa črpani- iz: bolnega- srca; ki ne bo nikoli prebolelo, ran, udarcev ta razočaranj nad ljudmi- in ideali, ki jih je gajilo- do lislih- dob o pravici ta lepoti in- o- človeškem dostojanstvu; Streh in groza, beda? inf duševna nagota,. nizka; živalska« nagnjenja ljudi, obup in. žalost, vse se bo vrstilo v-tem mojem malem spisu ta ker je tako življenje, bodo ogrela čitatelja tudi šaljiva, naključja in silili k razmišljanju; resni zaključki;
čine naroda, nikdar pa ne po sistemu nezmotljivega Pribičeviča. Nobenega vira ja ne bomo več investirali v našo škodo.
Dobro vemo, vi vladni gospodje zakaj ječi velik del slovenskega naroda pod italijanskim šovinizmom in fašizmom. Dobro vemo zakaj strada naše dijaštvo, zakaj ne dobivajo podpor sinovi i avno tistih državljanov, ki plačujejo največ davkov. Samo zato, da bi jih prisilili vrniti se v domovino brez spričeval, ko bi pa prišel čas nastopiti službe, bodo zasedli mesta Srbijanci, kajti oni so položili izpite, naši slovenski dijaki pa ne. Zakaj ne? Mar so zabiti ali pa morda zapravljajo in se zabavajo po Dunaju in Pragi. O kaki švicarski visoki šoli Slovenec niti sanjati ne sme. Q ne, ni to res, ampak ne morejo študirati, ker niso deležni državnih podpor kot bratje preko Donave z našimi davki.
V začetku so dobili vodilna mesla v državi Srbijanci le v vojski. Oprostimo io nekoliko. Sedaj pa, ko smo se prepričali, da so tudi naši sinovi v višjih stopinjah izvrstni častniki, zakaj se še vedno zapostavljajo, ko se jim je vendar obljubilo vse. Z uradnikom se začenja ista procedura. Bosna, Hercegovina in Hrvatska že lahko dosti povedo, ne bodemo se pa čudili, ako bodo nekega lepega dne tudi naši okrajni glavarji reducirani ali podrejeni gospodom, ki so izvršili prvi razred osnovne šole in so sedaj pisarji prve klase. Pa iudi v Sloveniji smo že sedaj siti nevednih, korupfnih, birokratskih in debelih carinskih uradnikov, katerim pomagajo še Vranglovci.
Za domače ljudi ni kruha v državi, pač pa za tujce, pričakovali bi, da se v državno službo v prvi vrsti nameščajo samo državljani. Pri nas je pa io narobe. Nezaupanje v marljivega državljana Slovenca in Hrvata zato pa veliko „poverjenje" nedrža-
vljanom Vranglovcem. Ruski grofje so pri nas sekvestri. Mislimo, da imamo dosti boljših strokovnjakov ekonomov in si nam ni treba izposojevati tujcev. Tudi v srednjih šolah moramo stariši opazovati silno strogost, tako da veliko dobrih učencev ne dobi prvega reda. Zakaj? Da kratkomalo delj časa sedijo na umetni način na šolski klopi in jim pridejo naprej dijaki niže Donave in Save po Pribičevičevem receptu.
Vse, kar vidimo, se zgodi le v enem cilju nadvladanja enega plemena nad drugima dvema. K takemu grdemu delu pa žalibog imamo v Sloveniji dosti Judaiškarjotov, kateri se ne sramujejo javno prodajati naroda in kateri so še tako brezobrazni, da se še prikažejo med nas Slovence. Demo-kratje, Samostojneži in tudi vodja socialdemokratov, nesocijalni demokrat Kristan, dobro si zapomnite, da ste vi dosedaj slovenski narod slabo zastopali, da pa bo tega kmalu konec, ker narodova volja je skupno gospodariti, toda tako, kakor je v vsaki pbštenj družbi. Vsak naj razpolaga s svojim imetjem, vsak si uredi svojo hišo v dobrobit države nikakor pa ne moremo trpeti, da bode en brat gospodaril in se bogatil samo v svojo korist, druga dva pa bi imela dolžnosti plačevali in skupaj nositi, zraven pa pobirati drobtinice, katere odletijo od mize napolnjene od teh dveh brdtov. Prikrajšana brata bodeta odrekla svoje pripomočke, čeprav bodete hoteli demokraije in Samostojneži vihteli s tretjim braforrt srednjeveški, žandarski, policajski, vojaški in vrang-lovski bič, ker se tega ne bojimo več.
Zato kličemo, kako dolgo še, Katilina?	B.
Širite „Našo Vas".
Kult dela.
Že v 17. številki našega lista smo v članku „čista kmetska misel" naglasili potrebo skupnega dela in veliko škodljivost strankarskih političnih bojev za gospodarski razvoj kmetske države. Ta nesmiselni pojav politične zagrizenosti se je opažal dosedaj samo med visokimi meščanskimi sfrankimi, ki so pod krinko državotvornosti vodili škodljivo strankarsko politiko in ogabno igro z državnimi interesi, pri čemur sta kmet in delavec kot glavna tvoritelja države največ trpela. Zemljoradniško gibanje je na tem, da obračuna s temi političnimi spletkarji ' enkrat za vselej, čeravno so temni ‘ elementi poskušali zanesti politične1	‘
strankarske boje tudi v ta socijalni pokret. Naše na različnih točkah ih pri različnih narodnostih obenem se pojavljajoče zemljoradniško gibanje drži prej ko slej trdno' na načelu, da so interesi kmeta in delavca ^ današnji dobi poglavitno gospodarski in stanovski;
Zemljoradniško gibanje pa je pokazalo iudi, da je dosedanji način graditve države povsem neumesten-in neopravičen. Zemljoradniško giBanje se obrača proti nenaravni graditvi od zgoraj, hoče pa graditi državo od spodaj, to je na podlagi pravega izraza svobodne narodne volje. lo je* kar hoče oživotvoriti naše zemljhe radniška gibanje v novi državni obliki — v zadružni državi.
Negovanje smotrenega dela 'u. naj stopi na mesto današnje „dr- s; žavotvornosti". Geslo vsakega izmed nas napram državi bodi, da skuša čim več proizvajati, to je, načelo čim večje produktivnosti.
Dobro Vemo; da se nova zadružna država mora naslanjati na zakone, ki vladajo v socijalnem življenju človeštva. Iz teh zakonov se naj črpa
Bil sem med tistimi študenti v Pragi, ki so natančno vedeli, da pride po smrti Franca Ferdinanda do vojne med Avstrijo- ta Srbijo. Sklenil sem n« vsak način, da odrinem čez mejo in da se v Trstu vkrcam nekam v svet in delam kot revolucijonar v inozemstvu. Pridrvel sem iz Praga v Celje in sem nameraval takoj naprej v Italijo. Mislil sem si, ostanem doma par dni, toliko da pozdravim svoje domače ; toda* rodni- moj kraj me je priklenil na se popolnoma, da sem odlagal dan za dnevom, dokler ni izbruhnila vojna. Dogodek sam me je pretresel do dna duše, vendar pa sem se zavedal, da je moja dolžnost puntali domače fante; ki so jih trumoma vlekli v kasarne. Po cele noči sem hodil okrog in sem se pogovarjal z ljudmi, tolmačil in razjasnjeval in sadil v srca dvome. Bil sem pri tem precej: natvert in nepreviden; Tako sem dejal nekega dne na cesti pred vaško kočo, da so Rusi in Srbi ljudje kakor smo mi in da sovraštva na sveta
ne delajo krneli in delavci, marveč bankirji in cesarji in druga taka visoka svojat.
Te moje besede je slišala neka hudobna baba, po vsej priliki neka podla coprnica, ki jaha po noči na metli in leta s hudičem po.-zraku. Naznanila me je žandarmerijrfn po meni je bilo.	n*
V slabih slutnjah sem tistega jutra brskal po svojih .papirjih, izbiral in izbral, kar je bilo pisem iz inozemstva in vse skupaj vrgel v veliko peč, ki jo je sestra zakurila za peko. Sežgal sem iudi nekaj svojih političnih sanj in načrtov o jugoslovanski republiki. Tako olajšan sem se podal pred kosilom k svojemu tovarišu Albertu in posedel ž njim v gostilni, dokler ni< zazvonilo pri Sv. Jerneju v Vojniku poldne. Z Albertom sva se smejala, se šalila in si pred odhodom dvakrat roke stisnila. Korakal sem čez travnike proti domu, ko opazim, da se od naše koče, ziblje žandar.
Žandarja srečati, posebno v tistih
dneh, rti bilo ravno prijetno. Zato krertem malo na desno, kakor da nočem proti domu, in glej, tuđi žandar je krenil na desno. Krenem na levo in tudi žandar krene na levo. Udarim pot rtaravnošt, žandar me posnema tudi zdaj — in srečati sva se morala.
— Vi sle študent ...? vpraša ,in irnenUje moje ime. Da! potrdim in si ga ogledam od nog do glave in nemiren v srcu.
' *
— Pojdiva na vaš dom, da vas nekaj vprašam.
Govori! je še slovenski in me gledal' kakor tiger. Popravljal si je puškO in bajonet se je zasvetil v solncu.
— Izvolite! sem zamrmral z ubitim glasom.	- ,
Ko prideva do naše koče; opazipi na našem pragu soseda, občinskega svetovalca, kaj li, ki ga je žandar pripeljal seboj za pričo. Sosed se je nastanjal na podboje vežnih vrat, se tresel v zadregi in mi mežikal z bridkim očesom, češ, slaba se ti bo go-
ib'-i
-sir-
-'•■.-S
potrebno spoznanje za preureditev današnjega okuženega družabnega reda. Zemljoradniško gibanje obrača svojo glavno pozornost na zahtevo naravne zakonitosti v življenju vsakega pojedinca in njegove skupnosti.
Ako pogledamo v razvoj člo* veškega rodu malo nazaj, uvidimo, da se zmirom bolj in bolj očiščuje in razvrstvuje.Ta proces razvrstvovanja,ki gre sporedno s procesom razvoja, je takozvani zakon splošnega preroda (evolucije). Vse se želi obdržati, razvijati in izpopolnjevati. To velja ne samo za življenje posameznega človeka, ampak za vso človeško družbo.
Če preiskujemo vzrok postanka posameznih družabnih stanov, nam postane jasno, da je do razvrstvovanja družbe moralo priti potom večnih naravnih zakonov. S postankom vsake družbe je podana obenem tudi njena organizacija. Zgodovina nam predočuje nazadovanje plemstva v novejši dobi, vzajemnost kapitala v zadnjih desetletjih, organiziranje delavstva v novejši dobi, težnjo duševnih delavcev, da se tudi organizizajo, a zadnji dnevi — veliko zemljoradniško gibanje z izrazitim ciljem stanovske opredelbe.
Iz navedenega posnemamo, da za naravnim procesom razvrstvovanja državne strukture sledi tudi razvrstvovanje ali organiziranje družbe, katera tvori to strukturo. To je pojav razredne organizacije družbe, kakoršnega si predstavljamo s stališča našega zemljo-radniškega gibanja.
Cilj te razredne družabne organizacije je, da najpoprej zajamči življenske interese vseh pripadnikov dotičnega razreda. To je potrebno vsled tega, ker se ravno danes opaža veliki boj med dvema najbolj organiziranima družabnima razredoma, med kapitalistično družbo in delavstvom.
Zemljoradniško gibanje, ki se opira na zakonitost v socijalnem življenju človeka ne mara stanovskega boja, katerega mu hočejo pripisovati prijatelji lužidemokracije. Vodstvo tega gibanja si je v svesti, da je nemogoče delati na uresničenju socijalne pravičnosti v novem družabnem redu, pri tem pa ostati na črti stanovskega boja. Zveza Zemljoradnikov dela na sodelovanju vseh ljudi in vseh stanov v dosego splošnega blagra. Namesto današnjega političnega ustroja, v katerem drži bogastvo, upravo in oblast samo le en stan v nezadovoljnost in škodo vseh drugih stanov naj nastane tak ustroj, v katerem bodo dohodki vseh stvarno osi-
dila. Žandar je v veži postavil puško trdo pred noge in vprašal, osorno in nemški, kje imam svoje knjige in papirje.
Prekopal je moj kovčeg do dna. Pregledal in ovohal je vsak papir, otipal vsako knjigo, in vse kar mu je bilo le malo sumljivo, je potisnil v svojo lačno žandarsko torbo. Tako je zaplenil moj rusko-nemški slovar, ker
je imela knjiga rudeče platnice.......
Pri tem je delal opazke kakor — Ah! — Oh! — in se ironično smehljal. Francoski popisan papir, koncept pisma francoski ljubici, ni razumel in mi je ukazal, da ga prevedeni na nemški. Momljal sem okorne besede ljubezni... Ni verjel in njegova torba je požrla tudi ijsto ljubeznivo pisemce. Le nesi je, le nesi je ... Nazadnje je iztaknil zvezek časopisa Jugoslavije", ki smo ga izdali študenti v Pragi po Skerličevi smrti.
—Kaj je to Jugoslavija? je vprašal tedaj avstrijski žandar ubogega študenta, kakor nekoč Pilat Kristusa: Kaj je to resnica?
gurani in zavarovani in v katerem mu je šel na roko posebno del mad-bodo vsi stanovi sorazmerno sodelo- žarske aristokracije, katera je videla vali v upravi in tako tvorili namesto , v njem svojega zaščitnika. Po drugem enostranske — kapitalistične — vse- ponesrečenem poskusu je predlagala stransko — zadružno — državo.	Mala antanta, da se ga odpošlje na
Iz povedanega sledi, da naše otok Madeiro, kjer ga je zalotila pljuč-zemljoradniško gibanje zastopa po- niča in nenadna smrt. Kakor se sliši,
trebo enotnega nastopa vseh razredov in najtesnejšega sodelovanja v dosego splošnega dobrobita cele države. Razredna vzajemnost je glasen klic zemljo-radniškega gibanja kot najštevilnejšega stanu, da je prišel čas, ko se ima izvesti boj za obstanek ne samo enega razreda proti drugemu, ampak vzajemno vseh razredov proti skupnemu sovražniku z ozirom na zmiraj težje življenske pogoje in pritisk prirode na pojedinca, njegovo skupnost in človeštvo.
Ta klic velja posebno onim razredom človeške družbe, ki so navajeni proizvode zemlje in tehnike Samo porabljati in ne ustvarjati; velja pa tudi tistim visokim krogom, katerih življenske potrebščine presegajo višek mere, ki je potrebna za; uspešen razvoj in obstoj človeškega bitja. Geslo: „Čim več potreb pa človek ima, tembolj omejena je njegova sreča" se ne nanaša samo na tiste, ki rtimajo sredstev za razkošno življenje, ampak tudi na tiste protežirance človeške družbe, ki gledajo brez skrbi za vsakdanji kruh v bodočnost, ker živijo ob nagomilanom kapitalu svojih brezobzirnih prednikov.
Le v skupnem smotrenem delu in vestni štednji z zemeljskimi proizvodi vseh je rešitev iz današnjega razdrapanega gospodarskega položaja.
Vek, Štampar.
>	.... - Vv> ž
f Bivši cesar Karl Habsburšk&umrl.
V soboto dne 1. aprila'končal svoje, življenje v Funchalu na Madeiri, bivši cesar Karl Habsburški.
Njegova smrt ni bila tragična, ker ni bil človek velikega duha,, niti junak ali nesrečnež. Tudi njegovi poleti na Madžarsko ga niso napravili heroičnega, ampak so ga samo osmešili. Karl je nastal avstro-ogerski prestolonaslednik po umoru Franca Ferdinanda v Sarajevu dne 28. junija 1914, cesar pa po smrti starega Franca Jožefa dne 21. novembra 1916. Ko se je končala svetovna vojna, se je končalo tudi njegovo vladanje, ker so ga odstavili dolga leta po svobodi hrepeneči in’varani narodi avstro-ogrske monarhije. Živel je potem nekaj časa v Švici, odkoder je .dvakrat poskušal zasesti prestol na Ogrskem. Pri tem
bo baje Madžarska izposlovala pri Veliki antanti, da se truplo Karla pokoplje na Madžarskem.
Đoniača politika*
Samostojni glasovi za generala Zečeviča.
Samostojni poslanci -kričijo in se hvalijo po shodih, koliko dobrega so storili za uboge vojake. Nedavno so pa glasovali proti predlogu, da se bivšega vojnega ministra Zečeviča postavi pred redno sodišče.
Nov kredit.
Nov kredit v znesku poldrugega miljoria francoskih frdnkov, to je približno 42 miljbnov kron, je dovolil rtuhisterski svet za nabavo 11 dvornih avtomobilov.	■
SKS in centralizem.
Samostojni poslanecRajar je baje izjavil na seji zakonodajnega odbora, da je ponosen na to, da so samostojni poslanci giasovali za centralistično ustavo, na katero so prisegli in katero bodo držali do konca. Ke-daj bo prišlo spoznanje?
Kje ste mož beseda?
Ugotavljamo, da so samostojni poslanci razglasili po vsem svetu, da zapustijo vlado, ako do 1. aprila 1822 ne izplača finančni minister 200/° odbitka ob priliki žigosanja bankovcev.
‘Prvi april je minil, ljudstvo pa še nima tistega denarja (cela vsota odbitkov iznaša do 900 miljo-nov kron). Samostojneži sedijo v vladi in se nemara smejijo, kako imenitno so ljudstvo potegnili za nos za prvi april.
Dokler beda vpije, ni nevarna Ko pa umolkne in stisne zobe tedaj, o samostojneži, vas bo spreletelo mrzlo po hrbtih.
Domače vesti.
Naročnina za „NašoVas" znaša na leto 80 K, za pol leta 40 K.
Seja glavnega odbora Slov. Zemljoradniško stranke se je vršila v nedeljo, dne 2. aprila v Celju ob popolni udeležbi. Za načelnika je bil enoglasno izvoljen br. Anton M ah en.
V načelstvo stranke so še bili izvoljeni bratje: Fran Hočevar, Milan Čoh, Franc Kuralt in Anton Kovačič, Stavka pri Westeira v Gaberju pri Celju trnja dalje. Delavci vzfržjajo na zvišanju 50 odstotkov svojih plač)
g. Westen pij noče nič povišati. Dela le nekaj Stavkokazov. Čudno je,"-d« da se naša družba v Celju drži povsem hladno in ritma razumevanja za pravične zahteve ubogih delavcev-,« teh dragih časih.
Mariborski „Tabor", glasilo rie-demagoških demokratov-taboritov prt-rjaša ljuti članek .proti „Naši,. Vasi", našemu uredniku br. Novačanu in proti našemu članku „ Sl g ve nsiv o-i nrepu bli-kanstvo". Čudimo se, da se je vrgel ravno na nas, ko imajo vendar de-mokratiki polne roke dela, da mašijo široke luknje v svoji toneči barki. Ti batinaši in šklafajzarji, oberbatinasi in oberšklafajzarji naj rajši opustijo vse svoje časopise in naj pridejo v „Našo Vas". Po desinfekciji j& namestimo kot skromne vojščake za slovenstvo in republikanstvo, za zemljo-radriiško idejo in za vse velike ideale svobode in človečanstva, ki so jih Oni kot uesposobnf voditelji zaneriiftrilii
utajili in popljuvali v zadnjih letih svojega političnega delovanja. "
„Straža" nas opominja zavoljo g. Robnika iz Št, jurja na Pesnlčt.
Mi tega g. Robnika ne pozrišlmo in tudi ne vemo, kakšno srce bije v njegovih prsih, ali kačje, ali možaki. Poslal pa nam je bil dober članek, * ki ga je’ tudi možato podpisal. Nikoli se pa ni izjavil, da hoče k nanif Mogoče je g. Robnik kak skrit „šklafajiaf kaj mi vemo! Mi ne lovimo nikogar: „Stražico" pa prosimo, naj bi opr&vitS tudi s Svojimi „šklafajzarji*.
Idealni mož. ki še ni pristal naše stranke, ki pa odobrava pase republikanstvo, je daroval za tisfejovrii sklad ; „Naše Vasi" .400 kron. Bog.ga živi, živeli posnemovalci. .
Uganka. Sosed, ali veš Zfikaj je sol tako draga? Neveš.Jilip Tipa uho povem .rešitev te uggpke. Tujec-nam je ponudil,-da nam na mejo, na katero postajo že hpčemp, postavi-spli kolikor hočemo po §. K en, k<&
Pa znašel se je nek poslanec, ki je od države dobil to dobavno pra,vico, isto prodal špekulantom in danes na?: rod plačuje sol po 12 K kilogram^
Za časa vplitev sp Ti zlata nebesa obljubovali, sedaj pa imaš neslan krop. Ti dobri, potrpežljivi narod, le; voli še stare poslance, če hočeš,-da „v Ti bodo še neslan krop podražili!
— D as Sudsla wenreich! — sem odgovoril iskreno.
Dolgi, zategli, tenki — A? — se je izvil žandarju ; iz grla. Zdelo se mi je, da je padla iz njegovih ust hudo zakrivljena kljuka in je zazvenela, na tleh. Zaprl je svojo torbo in zgrabil za puško. Oznanil mi je v uradni nemščini, grobo in osorno, kakor so jo govorili avstrijski žandarji.
— Vi greste sedaj z menoj. *<. .. V Celju vas bodo oblasti nekaj vprašale ... Niste aretirani... V treh dneh ste zopet doma. Alo, marš !...
Moj oče je stal ves čas preiskave oh strani. Zdaj sva se spogledalat V njegovih očeh je bilo za hip nekaj silnega in odločnega. Ostanek volje celega moža, da brani svoje dete? Toda le za hip in potem so se mu oči orosile. A majhna moja sestrica je zacvilila. Meni je kameaela glava, srce se mi je trgalo in zdelo se mi je, da se pretaka po tpojih žilah ocean vroče krvi. Grabila me je Strašna jeza, mišice so mi trepetale v besu dvajset-
petletnega moža. in da sem imel v tistem trenutku pri roki kakšno orožje, bi! bi se gotovo spozabil in se prenaglil. Žandar je vse razumel, zakaj stal je pred mano s puško kakor ukopan in me gledal kakor prežeča zver. Toda misel je obvladala s strastjo in ne vem Zakaj in ne vem kako, dejal sem svoji mali sestrici zamolklo: ^ Skoči mi k Fazarincu po cigarete .. . Na, krono, pa hilro pridi... Sestrica si je otirala oči podolgovato z dlanmi in je odskakljala na plun. V žandarju se je prebudil človek in napetost njegovih lic je popustila. Začel mi je prigovarjati, da naj mirno ubogam, da je vse morda le nespo-razUmljehje, nesrečno naključje in da me ne bo vklenil v verige... Ob teh njegovih besedah je zajokala starejša sestra v kuhinji; vse bolj mučno in vse bolj žalostno nti je bilo. -Stopim iz veže in žandar za menoj. Nasproti mi prileti sestrica, vsa zadihana in še objokana, ter mi izroči cigarete. Pol jih je izgubila na
poti in tudi drobiž je izgubila. Sedla je na prag in me gledala in ihtela sunkoma, tiho, počasi...
Moram iti? Vprašam zaudarja še enkrat ': ;	. : . .	. s .
—^ Morate! je zvenel, njegov odgovor odločno in naglo, .kakor bi od-, '■rezal, ežs: >	^
— Tedaj mi dovolite; da grem tri do štiristo korakov pred vami. Ko bom jaz tam pri tisti le njivi ovsa, pojdete vi v razdalji za menoj, da ne bo sramote za domače ljudi pri sosedih.
;	Bodisi ! je dovolil žandar.
- Mahnil sem domačim z roko in odšel urnih korakov čez- polje, * Pri tisti njivi ovsa sem se ozrl in.;—i glej! žandar, je držal besedo in stopal v razdalji za mano^ T^ sraz-dalja je bila moja zvijača. Zakaj dobro sem vedel, da sem aretira«- in da me bo dvoglavi orel zgrabil krepko - v svoje kremplje. Mislil sem na beg. Državna cesta, na katero prideva z žandarjem čez polje, pelje mimo
> s
Raj je novega? Sol se je podražila za 3 K pri kg, petrolej za 4 K, vžigalice pri škatljici za 32 v, duhan pa tudi. Tega nista podražila krnel ali delavec, nego uprava monopolov, ki je državna. Države pa ne tvorimo mi, ampak porodica. Tak član porodice je eden izmed stotin drugih g. Radonič Andrej. Časniki poročajo, da vleče ta človek iz državne blagajne, kot minister ria razpoloženju, član državnega sveta, kot poslanec in član monopolne uprave 10,390 Din. Kot delegat v Parizu je imel pa še 63.000 Din, kar vse. skupaj iznosi 262.000 kron. Povem ti ria uho, da toliko zasluži mesečno, ne pa letno. Ti pa, kmet in delavec, za vaju je neslan krop, sveti s treskam!, prižigaj z ekstraktom preparirano listje s kresnim kamnom ter zopet lepo voli današnje rodoljubne poslance, da se ne. bodeš preobjedel in da boš še dalje rob oval takšni porodici! — Gloda, vztrajno gloda porodica na narodnem premoženju. Svojih črnih zob si ne bo kmalu skrhala, ier jih bo treba izdreti pri prihodnjih volitvah, samo da spoznaš resničen obraz sedanjih poslancev, ko vidiš njihovo črno senco 1 Pomni, bolj ko je hrbet potrpežljiv, tem hujše žvižga bič po njem!	Sotrpin,
| Kaj je čudež?* Naša valuta gre h koncu. Tega se je menda ustrašil finančni minister ter zgrabil za misel, ki ni nova,- pa dobra. Odredil je, da ' sme S tujimi valutami in devizami
Ijoradnikfe In jecljali za nami da morata kmet in delavec skupaj. Urednik »Naše vasi" br. Novačan pa" jih je temeljito podučil, da naj bi šli v Trbovlje, kjer jih delavci ne marajo več, ker vse gre v rudarsko zvezo, zakaj, kar je bilo idealnega dobrega v socijaldemokratski stranki, je šlo v komuniste, ki so jih pa državne oblasti razgnale. Zborovanja se je živo udeležil br. Mahen, ki je ošibal socijaldemokratsko mrtvilo in njih sumljive zveze s Samostojneži, Zemljoradnik! so jih nazadnje v besednem boju tako raztepli, da je njihov generalštab z županom Hrastnikom odšel nazaj v Celje, dosedanji njihovi pristaši pa so se vpisali v Zemljoradniško stranko.
Iz Bizeljskega. Kdo ne pozna Novačanove povesti „V kleti"? V tej noveli opisuje pisatelj Novačan starca Mrkonjo, ki je celo življenje spravljal vino, nazadnje pa sp se sotji spuntali in Mrkonja je utonil v vinu. Tako se je sedaj zgodilo g. Malusu na Sušici. Njegov veliki cementni sod, ki je držal 32.800 litrov vina, je dobil razpoko; izteklo je vse vino in popila ga je zemlja, ki ga je tudi dala. Seveda se lastnik g. Malus ni potopil v vinu, kakor Mrkonja v povesti, čudno pa je to, daje pisatelj Novačan, kije baje pisal tisto povest na Bizeljskem in jo posvetil g. Malusu, bil v povesti prerok. Škoda g. Malusa je ogromna.
Od Sv. Štefana pri Žusmu. V nedeljo, dne 26. marca 1.1. se je Vršil
pan na dan možkl in ženske bledi ih. lačni v pretrganih vrstah po blatni cesti s fabrike v fabiiko gori in doli se vlečejo ...
.i;	"	■
Fabrika, rdeči vampir, jim pije sokove mladosti, ubija jim dušo in mlade sanje o sreči lepoti preplašene goni v smrtni mrak ...
a poleg ' kron.



trgovali le narodna banka ter prepo- tukaj shod SKS, ki se je za Samo-5
stojne jako slabo obnesel. Opazilo se je splošno nezadovoljstvo nad delovanjem Samostojnih poslancev. GoVoril je poslanec g. Drofenig, ki se je dotaknil med drugim tudi hrvatskega vprašanja ter pripisoval današnjo mizerijo v državi Radiću in njegovim poslancem. Ko so mu pa zborovalci ugovarjali ter očitali,- da so vsega zla krivi tisti, ki sedijo na vladi, seje Drofenig razburil ter shod zaključil. Nato so zborovali pristaši Slbvenske Zemljoradniške stranke pod predsedstvom Franca Kučar-ja ustanovili krajevno organizacijo „Vaški svet". Izvoljeni So sledeči: br. Franc Kučar, predsednik; Ludvik Kučar, podpredsednik fh tajnik; Ivan Pustivšek, Jožef Lupše, Anton Pungeršek in Jakob Novak, odborniki. Ludvik Robič
Ah, kaj je življenje, svoboda in solnce tern jadhiiri sužnjem, o, kaj je pravica tem lačnim, bledim?
Je temna fabrika, je rdeč vampir ...
II.
On pa, gospod, prebiva v palači in šteje cekine, se valja v perju, gosti se s kolači...,,
Gromadi miljone, račune pobira in svoje papirje na borzah notira,..
Pa Srečo okrene na borzi manever, ža vihatček pade njegov papir ...	<	,
Joj, kdo plača Izgubo? Velika je graja;	/
nazadnje jo plača uboga raja ...
.rr;>)-	- -4—| w--'sK
:i5
7500 K. Ti boš ,prido, obrestij še zgubil pr ‘ Le skrajno šted _	ro-
čam. Nič ne škodi, sosed, če te imajo za stiskača. Kdor se na zadnje smeji, še vsem najlepše smeji.. Le v skrajni sili najmi posojilo in gfej, da ga hitro vrneš, ker krvavo težko ga boš v poznejših letih vračeva!, , osobito pa tvoji otroci, katere utegnejo taki dolgovi zadušiti. ;
Najemanje posojil je seveda zve-zano s stroški. Treba je plačati pri-stojbine, ki so dandanes tudi povišane; menda za to, da človek v stiski ne | dobi po ceni posojila, ki je, kakor vidiš, zelo nevarno. Ako najmeš posojilo kar pod roko, ni treba plačati pristojbin. Navadno nikdo ne da posojila brez dolžnega pisma in ga dolžnik podpiše, je že treba plačati pristojbino v kolkih, ki se prilepijo na prvo, gornjo stran in se zapiše čez iste prva Vrsta besedila. Dokler takšna listina ni podpisana, še ni pravnoob-> vezna ter vsled tega še ni podvržena pristojbini.
Dandanes se uradno računa le v dinarjih, to je 4 krone se računijo za 1 dinar. Pristojbine od dolžnih pisem se računijo po lestvici II. (scala), ki ^ se glasi še v kronah. Ker pa vsak nima časa, da bi krone premetaval na dinarje, ali obratno, podajamo Ue . kaj našim čitateljem 'imenovano le-' stvico že v- /dinarjih, katero si vsak naj dobro shrani.
Leštvica ' kaže sledeče:
“•	Din p -
do - ‘ 10 Din pristojbina:^ ' 5
„ — 10 "
o-’

vedal ta^posel drugim bankam. Za to so ritni banke napovedale štrajk, ker je njim minister zlatega, teleta zaprl in ne more več vsak bančni uradnik gšeftati iri zaraditi, pri tem pa našo valuto tlačitiJk tlom. S tem štrajkom so banke javno priznale, da so s svojim brezvestnim trgovanjem veliki krivec na padanju naše valute. Če štrajka delavec, ga kratkomalo zaprejo. Kmetu, če je treba, enostavno poberejo živino, Vprego- in vozove. Zakaj pa vfada ne stopi na prste bankam? Zato ne, ker so razni poslanci in ministri sami bankirji, ali pa upravni in nadzorni svetniki raznih bank ter vlečejo mastne dohodke. To je jugoslov. čudež?
Pa raja poreče: „Nikoli tako! Draginja pritiska, kruha ne boi
•V*.
,} ■

.M'
,,,y:
'-■‘Z'
v*
« • ‘V -v
‘v-
. Vseznalec.
V- \ l.
Povišaj ndfh plačo, gospod, gospod,
:j .* (..gladu nam umira 5is" doma.zrirod. ........,—
Če spiš ti v palači — mi spimo v podzemnih kleteh,
gostiš še bogato — mi jemo osladni
; krompir,-
ti toneš v obilju — mi nosimo Adamov
greh"
v znoju obraza in v delu in črnih skrbeh za tvojo udobnost in za tvoj mir . . ."
Kruha hoče raja.
Buržuj pošlje- policaja. ,	.
Raja vstaja,
vztraja ...	<•- A. Novačan.
čez’ 10 „'	20	„
„	36	„
»	50	„
„	100
20 „ 30 „ 50 „ 100 „ » 150 „ 150 „ .200 „ 200 „ 400 „
400 ” 600


- ,•«
, >

Dopisi.
Trnovlje. V nedeljo dne 26. t. m. so nas počastili socijaldemokrati. Priredili so shod, ker so se prestrašili zemljoradniškega „Vaškega sveta" v Trnovljah. Govortli so mnogokaj, povedali ničesar* posnemali so nas zem-
Stavka pri Ufestnu.
:*f	V’ s ’ *	1- -
Iz mračne fabrike mrke postave , mpžke in ženske vro ...
Gospodarstvo.
; .	Posojila. ;
Ze trkajo dolgovi ria vrata kmetskih domov. Marsikje je'lep5 kupček papirnatih metuljčkov sfrčal ob tej
600 „ 800.
„	800	„	1000	„
i* 1000	1200.. „. s..
„	1200	„	1600	-
„ 1600 2000 „ • 5 „	2000	„	.2400	„
„	2400	„	2800	'4-
„	3800	„	5200
„	'3200	„	3600	„
„	3600	„	4000	„
„	3000	„	4400	„
„	4400	„	4800	.'„V-.
„	4800	„	5200	„
! „	5200	„	5600	„
»	5600	»	6000
6000 „ 6400 „	6400	„	6800
„	6800	„	7200
„	7200	„	7600
.	—	15
,	—	25
„	—	25
— .75 :
l	2	—
3:—
3 -; f
. ■
t • 8 f i v* '■	10 iir?
12 —
44 —
%
20 —
22 —
24 —
-26 —■
„ ' 28 -

” ■	C .■■■» ■■

- v verfevo rastoči dr&ginji. je pač tako;
.30 -32 — 34 —. 36 — 38 — 40 —
šmarjeških gozdov. * Bil sem vitek in In jsanjal o povodnem možu, ki biva i lahek ko srna, V petih šestih skokih pod Majdičevim jezom. O moja lepa
študentovska prostost/tisto popoldne
nobena sreča tako polna ni, da nje sčasom konec ni, pravi moder na-
šem v gozdu in potem me ne ujame več. Po gozdih pridem na Hrvaško, tam imam prijatelje, ki me spravijo v Inozemstvo. Vedno bolj sem se ogreval za to romantiko bega, toda, ko sem stopil na državno cesto in sd
čisto* blizu zeleneli šmarješki gozdovi,
sem se spomnil, da ima žandar puško in da bifgotovo streljal, čim krenem s ceste. Ubil bi me kakor ubežnega mačka.	~;
Hitel sem torej po cesti naprej in za,menoj se je podiral celi svet. Aj, kako težko mi je bilo! Žandar ni bil žjaridar, temveč. neka.velika krvoločna žival, ki me zdaj in zdaj dobili in ujame. Zavest, da stopa za mano me jc žgala v, jame kakor najhujši ogerij. Okrog pa je bil visok poletni dan., O bakra j ceste šo' se širila bu-
seni jemal od tebe slovo za vse večne čase, ko si umirala, ti je .svetila zadnja luč, avstrijski žandarski bajonet...
Taka žalostna čustva pa §p se umaknila treznemu presojanju položaja. Kaj sedaj? Odgovora nisem vedel. Zato se me je polastila pp prvi
žalosti, neka ravnodušnost, iz katere enkraf tudi vzdigniti. Seveda ne bode sem izkresal celo nekaj humora. V naglo Švignila, na visočinp, nego po-Celju sem počakal žaridarja, v današnji' lagoma bo morala rasti. Danes leto ulici Za Kresijo, in ga hudomušno
. „ 7600 „ 8000- ;* za vsakih daljnih 400 Din, celih ali
pa tudi načetih je treba f prišteti; še po 2 Din in iako se dobf pristojbina rodni pregovor. Časi so trdi to težki, Ako se dolžno pismo glasi na več ter se je tfeba prilagoditi novim raz-. zneskov/ tedaj se isti seštejejo in meram«. Vzemi, sosed, svinčnik v roka;	pristojbina gre od	cele svote.	Obresti
hočeva toalo računati! Kaor.Veš/je	in stroški se nč	štejejo za	dolžno	'
dne 31^ decembra 1921 vredtla ha'ša	giavnifeUn se pristojbina od	njih rieV
krona 4 centime, ali 100 kron cele 4	plača, negp ie od	gole glavn	ice. V.
švicarske franke. Danes vredi krona	(Dalje prih.)
komaj poldrugi centim. Takoj ti bode jasnp, kam , merim., Kakor je.krona, padla, iako se mora njena fcupna moč
v -

vprašal;
— Kje je tista vaša oblast, ki me hoče nekaj vprašati?	/
«— Direktion Burgkaserne, marši — me je nahrulil grobo, da sem kar omahnil. ,	---v	• ■
V kasarni me je peljal v stražarnico. Tam je vse popisal'in me
Po svetu.
Zaljubljen' čevljarček. Kakor poročajo zagrebške „Novosti". se je zgodila pekemu čevljarju v Zagrebu neprijetna in huda reč, Ko je meril mlademu dekletu nove čeveljčke seje zaljubil, v lepo nožico lepega dekleta.-. Ker -pa so čevljarji najaVl n o junaški ’ in odločni možje, je i zaljubljeni
v? dekletu
ali čez dve leti, mogoče že prej, bo krona na primer 3, 4 aH 5 cenjima; lahkP še višje. Ostaniva pri tem» da bo krona danes leto vredila le 3 centime. Jaz si izposodim od tebe danes - čevljarček5 svoje tople o■
15000 K, da si kupim srednje lepo tudi povedal in mu pV :	• »ličke
kravo. &ei leto dni ti moraih vrniti zastonj, ako ga poč "	-'(f/VrU
teh 15000 K. Ta čas ph je kupna moč na samotnem . temne - , , ia^ krone poskočila za 100 */„, ali pa za je vsa špiašena odšla in zaupala skriv- '
^	.... ,0f u11 pfl Zfl ^ _ ___^______________ ...	w „
;a in tnvoVelj$ka polja, žila in oddal službujočemu naredniku, ki me enkraf toliko. Radi tega bo drugo leto -nosi svoji maiu ei.
travniki. TSiri ob levi med zdleno je potisnil v luknjo, kakor skrbna go- teh 15000 K plačalo dvakrat toliko, ka- je pbvestija čevjjarj', žen	,	....
sledjo grmovja žuhori -potok,- moja spodinja pitanega kapuna v kurnik. kor IČtos, ii boš za ta* dendr dobt/ ;bnifr ;nPl<}'eptrr zViju^j^ii'
Hudinja, še včeraj sem brodil po njej	(Dalje prih.) dve kravi, ker bo taka krava stala le ki
si je vse v srce zapisala in — drugi dan so bili čeveljčki nenavadno hitro gotovi in naš čevljarček se je lepo obril in počesal, vzel čevlje in odhitel
z utripajočim srcem na samotni tihi
jednega, ki s slabotnim glasom prosi, naj ga še ne zakopajo. Sanitet javi to zdravniku, a on se zadere: „Marš ž njim v jamo; jaz mu bom dal, kaj se pravi se zatajevati!"


Širite list „NAŠA VAS"
trg. Žares, tam ga je čakala ženska postava, toda vsa ovita in molčeča.
znar
Naš Čevljarček »je dobil za čeveljčke
- V.: ;
nekaj ljubeznivih dobrot tihe ženske in odšel zmagoslavno v -krčmo, kjer je ob čaši vina obhajal svoje pomlajenje. Ko pa se je vrnil domu, je našel na svoje veliko čudo -tiste čeveljčke na vzglavju svoje postelje, ob postelji pa je stala njegova boljša polovica s' palicb v roki ih začel se je ples, kakor si ga lahko misli vsak, ki pOzna ljubosumnost krepke trideset-
letne ženice za krepkega nezvestega
čevljarja.
5

san:
Za zabavo.
Simulant. Za fronto pokopavajo Iteu padle vojake. Poberejo tudi
Tudi rek lama. Hudomušen kr-
____r je prevrtal vrata svoje prodajalne
ter skozi to luknjo potegnil telečji rep. Pride mimo profesor, zagleda ta rep ;ter modruje takole: „Vse lepo; samo rad bi vedel, kako je tele prišlo skozi to luknjo!"
Vsak po svoje. Pil je ..zelo skop gospodar, ki je imel enega hlapca in enega pastirja. -Ko sp nekega dne sedli za mizo h kosilu, pn-pese gospodinja ha mizo skledo žgancev, ki pa so jjiji le po eni strani zabeljeni. Gospodar to opazivši obrne zabeljeno stran .sklede proti sebi ter reče: „Tako se solnce obrača*. Hlapec pa, premišljujoč, kako bi zabeljeno .stran pridobil za sebe, zavrti skledo ter pripomni: „Tako pa luna". Pastir pa videč, da od zabeljene polovice nanj ne bo nič odpadlo, pograbi skledo, jo vrže na sredo hiše ter* pravi: „Takole pa Strela udari!" - * v
LEPOTA
„ELSA" lepote" ;
kože, obraza, vratu, rok, tako kakor tudi lepa rast laš, se morejo sarero skozi razumno nego lepote doseči. Tisočera pripoznanja so dospela od vseh dežel sveta za lekarnarja .Fellera:	,1:
ULIJNO MLEČNO MILO najbolje blago, najfinejše „milo 4 kosi z zamotom in poštnino 420 kron.	.
„ELSA" OBRAZNA POMADA odstrani vsako nečistost kože, solnčne pege, zajedance, nabore itd,, naredi kožo mehko, rožnato-belo in čisto; 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 80 kioh.
„ELSA" TANOCHINA POMADA ZA RASff LAS krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomljenje in cepanje las, zaprečuje prhut, prerano osiveiosl itd. 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 80 kron.
PRODAJALCI ako naročijo najmanj 12 kosov od enega predmeta dobijo popust v naravi.
posebej računa.
EUGEN V. FELLER, lekarnar, Stubica donja, Elsa trg št. 318, Hrvaško.
Oskrbnik
za vinpgradno posestvo se sprejme. Želi se močna viničarska družina. Imela bi več oralov deputatne zemlje in dobro denarno plačo. Naslov pove
uredništvo „Naše vasi
.V
Turnih & drug
poprej Ludvik Bandek
Celje, Gesposka ul. 32

Sirite list
„Naša Vas
t	C ji t ■ :
M
Išče se

. ?«
preprosto meblov. soba
priporočata svojo bogato zalogo raznovrstnega špecerijskega blaga, krompirja fižola i. t. d. Postrežba točna in solidna. Cene smerne.
Za obilen obisk se priporočata
4_3	Turnšek & drug

,Pri kmetu ANTON FAZARINC
Ipreie Srimc)
CEHE, Kralja Petro cede.
Priporoča svojo bogato ; zalogo speterijskega in kgionijaln. blaga, semen in deželnih pridelkov.
Postrežba točno in solidna! Cene zmerne!
Kupuje vse vrste deželnth pridelkov.

A
nton
urar, xlatar, optik,
CELJE, Glavni trg 4.
Za zlato in srebro se pla&ije najvišja cona.
52-8
s posebnim vhodom, brez postrežbe 'In perila. Ponudbe se prosi pod naslovom: „Slučaj" na upravništvo tega lista.
Kupim
okrogel les

na vagon naložen franko vsako postaje v tuk. okolici ali franko Celje in tudi stoječ les v vsaki množini. Ponudbe poslati na
IVO CATER,
parna žaga v Celju
!■ •
i-ia
52- 5
Oglejte d «-6 manufakturno trgovino
i. KUDISZ
Ceije-Cjaberje it. 10,
nasproti vojašnici Kralja Aleksandri. Prtporpča se vsem odjemalcem:
:: na drobne in debelo. - ^
Dospela Je velika množina inozemskega blag.a^

ien»ke	«»«na.
. v, : .	.1..

Lečnikste,anBorlak
l^na	. C0I1G
parna žaga it. Jur ol) juž.žel.
Kupule In prodajal
: vsakovrstni les.:
■ * -	- 14—7 ■
-'r*
Franc Kramar* Celje
■ prei Pries & Kramar *;! * n priporoča svojo veliko zalogo galanterijskega blaga paternoširov, svelih podobic, slik, okraskov,, različnih igrač, ter raznega ženskega in moškega perila.
Zaloga cigaretnega papirja in stročnic.
p«
f imeti res dobro in zanesljivo uro, je izpolnjena, ako si preskrbite uro
VAŠA ŽELJA
t'
iz znane urarske tvrdke
SUTTNER.
Prihranite si popravljanja in jezo.
Najfinejše ure v
iz nikla, srebra, tula in zlata i. t. ek
Naroine ure. Bogata izbirka verižic, prstanov, uhanov, naročnic, predmetov iz zlata in srebra vsake
13-8
• *: . ». •
••—.V l
vrste.
Zahtevajte cenik s slikami od :
Tvorniike tvrtke H. SUTTNER, Ljubliana, it 979
Samo 1 dinar je treba poslati .a stroške ako želite da se Vam takoj brezplačno soilje veliki Katalog.
• v*

"Z

V '■ • 2
!“ 5?
FRANC SODIN
j 1 tovarna strešne in zidne opeke
LJUBEČNO pri CELJU,
: •<\ : -j v
':J v 5:- . ■ - ; -
- - : *


poštni predeli 73

Gostilna in veleposestvo Bukovžlak

Stefan Lokar
;~,r' . 1	j fi ir..-- ■	*
Gaberje pri Celju « «
Kupuje in prodaje vsuRovrstni
stavbeni in rezoni les.

• ,*
i i-

s**:-’*'-
Franc Cater
posestnice in lesni trgovec v CELJU
-■ $e priporoča	52-14
za nakup in prodajo vsakovrstnega lesa

f ,	inv
Sfe'- - *
- v '-ii T—*

>
i;;
m
TISKARNA A. RODE
Vizitke, poročna naznanila, zavitki, pisma, računi, bolele, vabila, lepaki, letaki, posmrtnice, cirkularji, stroškovniki, trgovske karte, knjige v vseh velikostih, brošure, časa. piši ter sploh, vse v tiskarsko stroko spadajoža dela v eni ali veš barvah. :» Izdelovanja itamptlij is kavžuka.
LASTNA KNJIGOVEZNICA
izvršuje vsa v svojo stroko spadajoča dela ceno in okusno.
CELJE, RAZLAGOVA ULICA 12.
!

: ^