IZ POROČILA DRUŽBENEGA PRAVOBRANILCA SAMOUPRAVUANJA
Neobveščenost hromi razvoj
Na osnovi pomankljivosti in nepravilnosti pri uresničevanju samoupravnih In družbenoe-konomskih odnosov v ozdih in drugih institucijah. o katenh smo poročati že v prejSnjl Ste-vilki, je družbeni pravobranilec samoupravljanja podal več zaključkov, stališč in predlo-gov ustneritve za vse dejavnike. ki sodelujejo ali naj bi sodelo-vali z družbeninrt pravobranil-cem samoupravijanja pri var-stvu samoupravnih pravic de-lavcev in družbene lasinine.
Med nosilct pobud družbe-nemu pravobranilcu je prema-lo predlogov organov upravlja-nja, samoupravne delavske kontrole, organizacij sindikaia in druibenopolitičnih organi-zacij. Zagotoviti je treba sode-fovanje in koordiniranje med navedenimi dejavniki kakortu-di večjo aktivnost osnovne or-ganizacije Zveze komunistov in sindikata v tistih ozdih, kjer se kaže neposredna vzročna zve-za mad neaktivnostjo in neu-fiinkovitostjo družbenopoiitič-nih organizacij ter neureje-nostjo samoupravnih odnosov.
Neredno, nepravočasno in nepopolno obveščanje delav-cev v tozdih povzroia motnje v samoupravnih odnosih in hro-mi razvoj uveljavljanja samou-pravnih pravic delavcev v zdru-ženem delu ter nezaupanje v delosamoupravnih in postovo-dnih organov, kar se je pokaza-lo v vefi primerih v naši občini. Zaradi tega so predvsem orga-nizacije ZK, sindikata In mladi-ne, organi samoupravne delav-ske kontrole in poslovodni or* panJ dolžni zagotovltf redno. pravočasno in popolno obve-Sčanje. kar bo odpravilo »reše-vanje« in odločanje brez pred-hodnih postopkov in vednostt pristojnih organov.
Zaostriti je treba odgovor-nost pri izvajanju poslovodne lunkcije, zlasti glede njene vlo-ge pri samoupravni organizira-nosti. Nujno je analizirati in pravilno vzpostaviti madseboj-na razmerja med tozdi In delov-no skupnostjo za opravljanje
skupnih zadev v smislu načel zakona o združenem delu, svo-bodni menjavi deia in drugih. Zaostriti moramo odnos do družbene lastntne gleče odpi-sov inventarja, delovnih sred-stev in raznih materialov. Za odločitvami brez utemeijenih razlogov se često skrivajo ne-pravilnosti ali celo nezakonito odtujevanje družbenih sred-slev med poslovnim letom.
Družbeni pravobranilec je aktivno spremljal. kako se nor-mativno uveljavljajo dohod-kovni odnosi, V občini Beži-grad ni biJo primera, da upo-rabnik družbenih sredstev do roka ne bi prediožil potrebnih aktov. Vendar pa družbeni pra-vobranilec samoupravljanja 6e nima pregleda, kako so v ozdih vsebinsko opredeljevali do-hodkovne odnose. Doslej obravnavani samoupravni sploSni akti v nekaterih ozdih kažejo na to, da še niso uredili celovitosti dohodkovnih odno-sov, kervopredeljevanjule-teh niso izhajali iz temeljev svojih srednjeročnih in letnih planov, torej iz pridobivanja celotnega prihodka in dohodka. Prevla-dujejo analitične ocene, izpe-Ijane \z dosedanjih defovnih mest in !e manjši del osebnega dohodka delavca izhaja iz de-lovnega prispevka, ki ga s svo-jim tekočim in minulim detom da)e k povečevanju dohodka ozda. Vsekakor lahko ugotovi* mo, da se bomo moraii ševna-prej boriti za uveljavitev ustav-nega načela deiitve po delu v skladu z rastjo osebne tn druž-bene produktivnosti dela.
Zagotoviti je potrebno statni pregled nad vsebino samou-pravnih spiošmh aktov, ki opredeljujejo dohodkovne odnose v ozdih in delovnih skupnoslih ter sproti odprav-Ijati določila. ki ohranjaio mez-dne odnose oziroma niso us-klajena z zakonom. Zlasti se bo ugoiavJjalo, kako se vsebina teh aktov dejansko odraža pri vsakdanjem urejanju odnosov delavcev v združenem delu. D. BESEDNJAK