115 Drobtinice iz Jakob Sajovec-ovega rokopisa istriško-vlaškega slovnika. Castitim prijatlom jezikoslovstva, posebno onim, kteri ramenski razumejo, ali saj kakošne pripomočke (slovnike) pri rokah imajo, mislimo vstreči, ako jim podamo nektere istriško-vlaške besede ne le samo za kratek čas, ampak tudi za dobrovoljno pretehtanje in marljivo prilikovanje s kakošnim drugim jezikom. Pri ti priliki pa tudi povemo, da v „očenašu" po istriško-vlaškem jeziku v 87. listu lanskih wNovica na strani 348. smo zavolj naglega pisanja preskočili pervo in drugo prošnjo, kar tukaj popravimo. V pervi versti tega očenaša med besedo „čer" in „neka6C pride sledeča perva in druga prošnja: „neka se posvete a te lume; neka noi verim rate kraljestve". — Tako smo prehiteli tudi sledeči 5. člen „vere": „Mesav zos pre pekel, trea zi vskersnit a de čeli morcia, kteri člen pride v „veroa za besedo „zekopejta v 5. versti na oni isti strani „očeua-šaa. Rečemo pa, da ti istriški Vlahi (Čirebiri, ktere smo že v 81. listu 1.1. na strani 325. tako imenovali) nikoli v tem jeziku ne molijo (se ve da tudi ne pišejo ne) kakor "Smo že opomnili v 87. listu 1. L, ko smo pervikrat od tega jezika nekoliko besed razglasili; toliko več je tedaj tudi gotovo, da nismo ne molitvic ne drobtinic, ki jih bomo castitim bravcem v ^Novicah" naznanili, iz nobenega spisa ali časopisa (kteri se še dozdaj, kar je nam znano, nikjer ne nahaja) posneli, ampak smo jih sami iz svoje lastne skušnje (praktike) v pogovoru s tem ali unim kar to zadene najzmnišim Vlahom culi, zapametili, zapisali, zložili; skovana ni ne ena vseh teh besed, ki sem jih že ali jih bom še povedal našim bravcem. Svet in zemeljske stvari, ist. vlasko.-slov, ist. vlasko.-slov. Ajeru, zrak. Nevu, sneg. , Apa, voda. Oblaku, oblak. Ceru, nebo. Pemintu, zemlja. Foku, ogenj, Ploja, dež. Gljaca, led. Prahu, prah. Germe, germi. Race , merzlo. Gradu, toča. Sorele, sonce. Kad, toplo. Sorele merknita, merkn.sonce. Lura, mesec. Šaeta, strela. Lura merknita, merknjen mes. Vintu, veter. Mare, morje. Vrulja, studenc. Mige, bliska. Zledito, zmerznjeno. Mrazu, slana. Zvizda, zvezda. (Dalje sledi.) 119 Drobtinice iz Jakob Sajovec-ovega rokopisa istriško-vlaškega slovnika. v Cas in letni časi. ist. vlasko. slov. Astez, danes. Ca ate damareca, pojuternjem. Damareca, juter. Dupa merinde, po kosilu. Jama, zima. Jer, včeraj. Mlaju, spomlad. Nopta, noč. Opodne, opoldan. Oponoč, polnoči. Pozimaku, jesen. ist. vlasko. slov. Pre ste oter, pred včerej. Segutra, zjutrej. Sera, večer. Sto anj, 100 let. Ur au, jedno leto. Ur hip, en trenutek. Ur misec, jedan mesec. Večernica, večerni čas. Vera, poleti. Zi, dan. Mesci. ist. vlasko.-slov. Antosnjakii, januar. Sičauu, februar. Maraču, marci. Avrilu, april. Maju, maj. Pomajiču, juni. ist. vlasko.-slov. Zetvenjaku, juli. Augustu, august. Poaugustičii, september. Miholščaku, oktober. Martiušnjakii, november. Božičnjaku, december. Dnevi v tednu. ist. vlasko. slov. Domireke, nedelja. Pouediljak, pondelek. Otorak, torek. Sredu, sreda. ist. vlasko. slov. Cetertak, četertek. Petak, petek. Sembate, sabota. (Dalje sledi.) 127 Drobtinice iz Jakob Sajovec-ovega rokopisa istriško-vlaškega slovnika. Prazniki. ist. vlasko. slov. Božiču, božič. Duhovele, binkošti. Novi an, novo leto. PagrtHe, velikanoč. ist. vlasko, slov, Pokladele, past. Postu, post. Tot sveči, vsi Sveti. Od žlahte. ist. vlasko. slov. Maja, mati. Muliera, žena. Obnuka, unuka. Obuuku, nnuk. Omu, mož. Pervi naskut, pervi rojeni. Sora, sestra. Stricu, stric. Teta, teta. ist. vlasko. slov. Baba, stara mati. Cača, otec. v Celi mai beteri, stareji. De rod, žlahtnik. Didu, stari otec. Filja, hči. Filju, sin. Fratele, brat. Fratele mai beteru, stareji brat. Fratele mai tirani, mlaji brat. Deli telesni. ist. vlasko.-slov. Oklju, oko. Osu, kost. Peri, lasje. Pičoru, noga. Piukatii, pljunek. Pnpele, meča. Kenza, želodec. Somnu, sanj. Senžele, kerv. Skranicele, senci (Schlafe). Terbiihu, trebuh. Umeru, rama. Unglja, noht. Ureklja, uho. Usnicele, žnablji. Vicele, obervi. Zažetu, perst. Zerunklju, koleno. Životu, život. (Dalje sledi.) ist. vlasko.-slov, Bedra, stegna. Cerbiča, vrat. Ceru, nebo v ustih. Dintu, zob. Facele, lice. Frunta, čelo. Glasu, glas. Gura, usta. Gutu, Gerlo. Herbetii, herbet. Irima, serce. Kapu, glava. Kljeptu, persi. Kuvatii, komovec. Laloka, čeljust. Limba, jezik. Lopaticele, pleča. Mera, roka. Kaeu, nos. 131 Drobtinice iz Jakob Sajovec-ovega rokopisa istriško-vlaškega slovnika. Pohiščina. ist. vlasko. slov. ist. v laško. slov. Aca, nit. Merletari, brisa. Aku, nivanka. Metora, metla. Biču, gajžlja. Moketele, useknjač. Captiru, glavnik. Okna, okno. Ceruša, pepel. Ola , lonec. Firu, sen6. Ovesu, oves. Foku, ogenj. Patu, postelja. Hertača, kertača. Plamikii, plamen. Izbu, peč. Podu, tlak. Kalesinu, voziček. Ponjava, odeja (kolter). Kamara, soba. Pragu, prag. Kandeliru, svečnik. Provaža, stranišče. Kanova, klet. Sedla, sedlo. Kantrida, stol. Spegehi, ogledalo. Karoca, kočija. Striha, streha. Kaše, hiša. Sviea, sveča. v Kerbiiru, oglje. Škalele, štenge. Ključu, ključ. Škandu, miza. Klopetu dir kaše, hišni zvon. Škanju, klop. Košinu, podglavnik. Škarele , škarje. Koratu , dvorišče. Uša, vrata. Kuhine, kuhnja. Uzda, ujzda. Lanconu, rijuha. (Dalje sledi.) 140 Drobtinice iz Jakob Sajovec-ovega rokopisa istriško-vlaškega slovnika. Možka in ženska obleka. ist. vlasko. slov. ist. v laško.-slov. Batiinu, gumba (knof). Postolele, solni (čevlji). Berhanu, kikla. Roba, obleka. Bičvile, nogovice. Rošniku, žensko ovijalo po Bragešile, hlače. glavi. Fac61u de nas, nosna ruta. Sablja, sablja. Facolu dupa gut, vratna ruta. Sukna, sukno. Kemeša, srajca. Škornjele, škornje. Krilasu, klobuk. Špirunu, sporne. Kuretu, lajbeč. Tabaru, plajs. Lumbria, dežnik. Urekina, ušnica. Mereka, rokav. Urele, ura. Merliče, krajci (Spitzen). Vitica, perstan. Penza, platno. Žepu, žep. (Dalje sledi.) 254 Drobtinice iz Jakob Sajovec-ovega rokopisa istriško-vlaškega slovnika. (Konec). Mnogoverstne besede. ist, vlasho-slov, Abo, bela. Avlatu, testo. Betu, palica. Bikaru, mesar. Bire, pivo. Breku, pes. Dujrnost, 2 mosta (Zvveibru- cken). Cimiteru, pokopališče. Farira, moka. Fikac, jetra. Fiieru, železo. Fraza, rudece jagode. Frita, Eierschmalz. Galira, kokoš. Gljinda, želod. Groso, debelo. Jarba, trava. Karbuneru, ogljar. Karne de bo, volovsko meso. Karoe de mlie, jarčje meso. Karne de vice, telečje meso. Karne de pork, svinsko meso. Karne de škopec, kaštruii. meso. Kaštelina, grad. Kašu, sir. Kfopotu, zvonec. Kloštru, samostan. Kodru, planina. Kucitu, nož. Ladvica, škerjancc. Lapte, mleko. Liermu, červ. ist. vlaško-slov. Lieporu, zajec. Lingura, žljica. Meni, jabelko. Molinaru, mlinar. Mora, mlin. Nada, jeklo. Naranča, pomaranča. Obrusu, mizui pert. Olove, svinec. Ovu, jajce. Pinturu, malar. Pirunu, vilice. Roišo, rudece. Sara, sol. Siničiču, snica. Soreču, miš. Sumpor, žveplo. Škorupu, smetena. Šume, gojzd. Tetkalica, Zahnstecher. Tirar pork tot kopt, Schvvein- ferkel. Trejkap, triglav. Tišlaru, mizar. Vindežiru, branjevec. Vir, vino. Zeme, juha. Zeme ko riž, rajž na juhi. Žaba, želva (Schildkrole). Zbula, čebula. Žiru, sadje. Znidaru, krojač. Zokeit, plesati.