SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: i Za celo leto predplačan 15 frid., za pol leta 8 grld., za četrt leta 4 gld., za jeden | mesec 1 gld. 40 kr. ^ V administraciji prejeman velja: V Za celo leto 12 grld., ra pol leta 6 grld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. * V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo in ekspedlcija v ,.Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi »e ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSkih ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pspoldne. Štev. 27(). V Ljubljani, v soboto 24. novembra 1894. Letnilc XXII. Za šolo šolskih sester v Velikovcu. Družba sv. Cirila in Metoda nosi v srci vesolnje Slovenstvo — a najmileji so jej ta trenutek rojaki onostran Karavanek. Zakaj ? Zato, ker smo storili zanje do sedaj najmanj. Vendar pa jim je materina beseda tako ljuba kot nam vsem drugim Slovencem in ohraniti jo želš sebi in svojim potomcem prav tako, kot to želimo vsi mi. Ze dolgo časa je iz navedenega vzroka v namenih podpisane družbe slovenska ljudska šola v Velikovcu ua Koroškem. Vodstveni seji naše družbe sklep pa je bil te dni tak, da začnemo s prihodnjo pomladjo zidati v Velikovcu slovensko šolo, ki bode štirirazredna in izročena čč. šolskim sestram iz materine hiše v Mariboru. Ze imamo prav blizu mesta za 1250 gld. na-kupljen tej šoli prelep stavbeni prostor; šola, z bivališčem za sestre, pa nas utegne stati krog 15.000 goldinarjev. Rojaki po vseh pokrajinah našega ozemlja! Naša velikovška zadeva vam bodi, prosimo vas, pri srci tako, kot so vam pri srci vaše najože rodbinske zadeve. In ti rodoljubno ženstvo po Slovenskem! Ti si v naši družbi spričalo požrtvovalnost, o kakoršui ni vedela praviti do danes slovenska zgodovina. V svesti smo si tega, da boš tudi ob tej naši koroški šoli našlo srečnih potov in onih načinov — ki ti je narekuje tvoja domoljubna iznajdljivost. Vsak „vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda" prispeli najmanjši dar objavili bomo v naših časopisih. Slovenci! S tem označenim vam činom bodemo stopili pač mogočnim korakom naprej v prospeh verskega gibanja med nami; v prospeh dina-stičnim težnjam našega ljudstva; v prospeh in brambo naše narodnosti v ljubljeni slovenski domovini. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Ljubljana, 19. novembra 1894. Tomo Zupan, prvomestnik. Luka Svetec, podpredsednik. Andrej Zamejic, uddružbiuegavodstva. Volilna preosnova. Včeraj je miuolo leto, odkar se je knez Win-dischgriitz predstavil državni zbornici kot načelnik koalicijske vlade. Precej v svojem prvem nagovoru je obljubil kot jedno prvih nalog nove vlade razširjenje sedanjega volilnega reda. Leto je minolo, a v koalicijskem ministerstvu se je malo govorilo o volilni reformi, storilo pa nič. Sedaj ob obletnici je pa to vprašanje postalo pereče. Vlada skuša z vsemi silami vsaj sedaj rešiti svojo častno besedo. Toda stvar ne gre naprej, ker se koalicijske »tranlio glede »odla^o. fdeue u»čcl. kako naj se razžiri volilna prtvica, n« morejo zie-di uiti. Kakor listi poročajo, se je naposled vendar le doseglo neko sporazumljenje mej vlado in zbornično večino. Voliti se ima 23 delavskih poslancev, in sicer indirektno po delavskih zbornicah. Mi doslej o vseh teh parlamentarnih razpravah nismo izrekli nobene sodbe, ker so se poročila o razpravah menjavala skoro vsak dan. Sedaj je videti, da imamo opraviti z resnim predlogom. Zato takoj izjavimo, da nam ta predlog nikakor ne ugaja in da se za to odločno izjavimo proti njemu. Ako bi se namreč vsprejel predlog, da se voli 23 delavskih poslancev posredno po delavskih zbornicah, se s tem a) potrdi krivica indirektnih volitev, katero mi obsojamo, b) dobijo zakonito zastopstvo izmed delavcev le oni, ki se odlikujejo po socialističnem rogoviljenju, e) se pomnoži število židovsko-liberalnih poslancev, katerih je že sedaj preveč v zbornici, d) odloži se s to krpo prava preosnova volilne pravice morebiti za leta in leta, e) stori se krivica davek plačujočim malim obrtnikom, ki ne bodo imeli volilne pravice, dočim jo bodo industrijski delavci imeli, 1) zgodi se krivica kmetijskemu stanu, kateri bode še za naprej tako nerazmerno zastopan v državnem zboru, kakor je dosedaj in za katerega koristi se je vzlasti potegovati nam Slovencem, ker smo poljedelski narod; g) zgodi se krivica tudi delavskemu stanu, ker se postavi pod sužno oblast židovsko - liberalnemu socijalizmu. To so nekateri stvarni razlogi, ki nas silijo, da jasno označimo svoje stališče glede omenjenega predloga, kateri se smatra kot nekak skupni predlog j rlodo in ko£\i'ijskih at.ranV ; jj Glede razšrtrjerija volilne pravice p& stnnjamo popolno s klasičnimi besedami, katere je spregovoril duhoviti dr. Pattai na prvem dolenje-avstrijskem kat. shodu na Dunaju. Te besede tukaj doslovno navajamo : Glede vprašanja o volilni pravici sta za nas dve vodili: Pravičnost za vse v obliki, ki je primerna duhu krščanske države. Po mojem mnenju ima torej pri tem vsakdo pravico govoriti, kedor izvršuje pošten poklic. Ne bilo bi pa prav, ako bi vsi ti po svojem velikem številu trčili pri volitvah drug ob drugega, marveč treba preskrbeti, da se varujejo pravice vsacega poštenega poklica in sloja. LISTEK Šukljetov naslednik v luči zaupnega shoda. Pred nekaj leti, ko je še nadležni »Brencelj" brenčal čez slovensko zemljo in živo zbadal i pre-zaspane i previsoke veljake naše, prinašal je včasih debelo tiskan telegram z Dunaja: „Šuklje še ni minister!" A kolo časa se hitro vrti. »Brenceljna" že davno ni, Suklje pa je vendai-le postal — sicer ne minister, ker to je za Slovenca preveč! — pač pa dvorni svetnik. Čudno je le to, da se Slovenci nič kaj ne ogrevajo za to odlikovanje svojega rojaka, ko vendar vedno tožarijo, da so njih veljakom povsod zaprta vrata v višje službe! Kdo je temu kriv? — Toda naj bo to, kakor hoče, Suklje je dobil odlično mesto v stolnem mestu in zadovoljen je, — a ne popolnoma! Hoče imeti še neko glasilo na Kranjskem, sicer ne papirnato, ker takih j« že itak preveč, pač pa živo v osobi svojega naslednika v državni zbornici. Na jesen imajo visoki gospodje za kratek čas svoj »šport" — lov. Tudi Suklje kot visok gospod je takoj prvo jesen kar na lastno roko priredil velik lov v Bvojem revirju na Dolenjskem. Od mesta gre ■!■) mesta, kjer nastavlja v prid svojemu nasledniku Višnikarju — limanice, na katere se bodo za pri- hodnjo volitev lovili — — kdo?--menda kalini ! — — »Slovenec" je že jedenkrat opozoril liberalne tičarje, naj svoje limanice dobro namažejo, sicer se ne bo nič več na nje prijelo. To si je diplomat Šuklje k srcu vzel, ker zdaj nikomur ne zaupa, da bi mu pomagal, rajši sam limanice maže in nastavlja. A še to se vrši vse tako misterijozno in oprezno! Menda zato, da kak hrup kalinov ne splaši in odžene? Pred dvema tednoma je zbral Suklje v Novem Mestu kakih 6 ali 8 mož v mestno dvorano, katerim je razložil in potožil, kar mu je na srcu ležalo. Potem je šel v Metliko, kjer se je čutil toliko varnega, da je sklical javen shod. A kakor je čitateljem znano, naletel je; nekdo mu je veselje skalil. Odtod je šel v Črnomelj, kjer je zopet ie nekaj mož zvabil vkupe, potem pa skozi Kočevje v Ribnico. Tu se je sešlo v hotelu »Arko" kakih 20 mož — najzaupnejših, med njimi tudi g. župan. Toda cela ta kopica veljakov se ni jednoglasno izrazila za Su-kljeta. V Ribnici je pobral svojega famulusa sodnika Višnikarja, ter ga peljal seboj v Višnjo Goro, da ga tam predstavi . . . Kdo bi se ne spomnil pri tem prizoru na moža, ki medveda okoli vodi in razkazuje?! Iz Višnje Gore jih je vodila pot v Krško, kjer se je celo 6 mož zbralo vkupe, med njimi en cel meščan! Nato je obiskal menda tudi Kostanjevico. Par dnij po ribniškem shodu je nekdo po opravilu iskal sodnika Višnikarja, a reklo se mu je, da ■ -n ga ni doma: „j e šel u a lov!" Zvedelo se je pa takoj, da s Sukljetom nista šla na lov na zajca, temveč v Višnjo Goro — »na lov" kalinji! Gospoda torej sama priznava, da to romanje od mesta do mesta ni druzega nego — lov! Visoki gospod se je nekje hvalil, da ima njegov famulus že 4/6 vseh volicev zagotovljene. Nam pa se zdi, da je to nekoliko preoptimistična sodba. Četudi kedo medveda okoli vodi, naj nikar še ne pije na medvedovo kožo, ker lahko preredke šance prerahlo postavil. Da Suklje še tistim ni vsem ustregel, katere je milostno povabil k svojim shodom, to je znano. A mi bi jako radi vedeli, kaj je obljubil Novomešča-nom glede okrožnega sodišča, za katero se jako boje, da ga utegnejo zgubiti, in kaj je o tem obljubil Kočevcem in Ribuičanom, ki se hot3 od tega odtrgati in ljubljanskemu pridružiti. Dalje: kod bo tekla železnica na Hrvatsko? Ali skozi Metliko, ali skozi Kočevje? Jeli obema mestoma isto obljubil? Kaj pa še z drugimi obljubami? Gospod Šuklje je že tolikokrat rekel, da je politika nehvaležno delo. Kako je vendar to, da je le še noče opustiti? Pojasnil nam je to na shodu v Metliki, ko je rekel: »Vam, Metličanom se imam zahvaliti, da sem to, kar sem, ker če bi me ne bili Vi volili, ne bi bil sedaj dvorni svetnik!" Torej g. Šuklje iz politike vleče za-se lepe »profite", zato se kar ne more od nje ločiti! ? Rekel je, da hoče še za naprej delati za Me-tličane, da bodo le-ti poslej imeli dva poslanca na Z Podlaga krščanske države sta družina in stanovski s 1 o j e v i. Zadnji imajo med seboj neko skupnost koristij. V skupini, kjer hite vse koristi v isti smeri, razločuje med nasprotujočimi si nazori le večje število. Ako bi se pa mešale najraznovrstnejše koristi, pokazala bi se vsled večjega števila nevarnost, da bi se prezirale marsikake opravičene zahteve. Obrtniki bi pri splošni, direktni volilni pravici na deželi zaostali za kmetovalci, v mestu bi jih premagovali industrijski delavci in vsled tega bi le slučaju imeli zahvaliti se za kakega zastopnika. Idejal volilne pravice je torej: Splošna volilna pravica, ki se izvršuje ua podlagi posameznih stanovskih slojev, ker se tem potom združijo jednakovrstne zadeve v eni volilni skupini, tako da velja vsak glas. Glede volitev po delavskih zbornicah je navel dr. Pattai besede Vogelsangove, po katerih bi se napravil še večji razdor med posestniki in neposestniki. Prav nesreča pa bi bila — nadaljuje dr. Pattai — ako bi se dala volilna pravica onim, ki se odlikujejo kot nemirneži, odrekla pa onim, ki more majorum živijo s svojimi predstojniki v patri-jarhalnih razmerah. S tem ravno bi se zaneslo socialistično rovanje tudi v te kroge, ker bi za svojo zvestobo prejeli tako slabo plačilo. — Tako dr. Pattai. Mi' vemo, da vsega tega, kar tukaj omenja govornik kot idejal za volilno pravico, ni mogoče doseči v tem trenutku. Toda vemo pa tudi to, da se mora vsa akcija postaviti na ta načela, ako se sploh hoče začeti plodonosno delovanje za pravično razširjenje volilne pravice. In ker se na-značeni predlog ne naslanja na ta načela, zato ga ne moremo odobravati ter se nadejamo, da ne bo našel večine v državni zbornici, nadejamo se vsaj, da bodo slovenski poslanci izvršili svojo dolžnost. Politični pregled. V Ljubljani, 24. novembra. Kossuth in Wekerle. Marsikdo se Čudi, da se Kossuth, kateri ni niti ogerski državljan, upa tako ruvati celo zoper vladarja, ne da bi se bal, da ga vlada požene čez mejo. To pa postane popolnoma jasno, ako pomislimo, kakšne razmere so mej Ko- šutovimi privrženci in vlado. V cerkvegi politiki je vlada l—a-i- jujmu io za iu, KOr jo,pokb)ni Kossuth pri svojih privržencih vplival zanjo." Zaradi tega pa sedaj ne more ničesa storiti proti njemu. Nedavno je Wekerle celo vsprejel Kossuthovega sina in mu tako rekoč dal dovoljenje, da naj potuje po deželi. Kako malo se upa vlada storiti proti njemu, se je videlo baš pri odgovarjanju na interpelacijo o de-brečinskih dogodkih. V veliko veselje zjedinjene levice se je minister izjavil, da on ne dela razlike, če je kdo domačin ali inozemec, in da posebnih na-redeb proti Kossuthu ne ukrene, ker se že vrše pogajanja, da se mu podeli ogersko državljanstvo. Ministrovo odgovarjanje je baš skrajna levica najbolj odobravala. Kakšna pogajanja se vrše ne vemo, ali najbrž se sučejo okrog tega, da bi se našla kaka pot, da bi sinu bivšega diktatorja ne bilo treba priseči zvestobe vladarju. Ker dobro poznamo ogerske razmere tudi ne pričakovati, da bi sodišče kaj posebnega ukrenilo zaradi debrečinskih dogodkov, ki so taki, da že glede na tiskovni zakon ne moremo poročati o njih. Morda se obsodi nekaj nižjih ljudij, pravi prouzročitelji škandalov bodo pa 8 Kossuthom vred odšli brez vsake kazni. Seveda bi bilo vse drugače, ko bi bili škandale napravili Rumuni ali Slovani. Socijalisti v Belgiji v zbornici pripravljajo burne prizore, in očitno kažejo svoje nasprotje do krone. Zaradi tega se misli poostriti zbornični red. Socijalistični poslanec Desfulsseaui je pri zborničnih sejah navadno pokrit. Pa tudi v pokrajinskih zasto-pih kažejo socijalisti svoje protidinastično mišljenje V hennegauskem pokrajinskem zastopu, v katerem imajo socijalisti večino, so iz prisege izpustili odstavek, ki govori o zvestobi kralju, liittiški okrajni zastop je pa proti dosedanji navadi zboroval na kraljev imendan,da je tako pokazal svoje zaničevanje do kralja. Tako postopanje je tembolj obžalovanja vredno, ker je kralj sam mnogo pripomogel k razširjenju volilne pravice. Madagaskarska ekspedicija. Proti mada-gaskarski ekspediciji se najbolj upirajo socijalisti in kedo ve, če nimajo prav. Socijalist Grousset misli, da madagaskarsko vprašanje še ni dovolj proučeno. Francozi najbrž ne bodo imeli žrtvam primernih vspehov. Njemu se zdi, da hoče Francija pomoleti roko v vrteče kolo, katero ji bode potegnilo vso truplo. Veliko odločneje je pa govoril proti tej ekspediciji socijalist Vigue de Oeton. On pozna kolonije, kajti videl jih je na lastne oči. Bil je pomorski zdravnik in je v kolonijah oglušil. On trdi, da nad polovico trgovine imajo v francoskih kolonijah Angleži, Nemci in Portugalci. V Sudanu ni druge trgovine, kakor z robovi. V afriških kolonijah francoski vojaki dobč mrzlico »li pa kako drugo bolezen in pokosi jih smrt. Podnebje na Madagaskaru in v francoskih afriških naselbinah je tako, da je Evropec jedva prenaša štiri leta, večina jih pa že poprej umrje. Posledica ekspe-dicije bode, da se bode zapravilo 65 milijonov frankov in zgubilo na stotine vojakov. Dobička ne bode nobenega. Vladni piivrženfci ekspedicijo zigovarjajo največ s tem, da gre za čast Francije. Večina radi-kalcev tudi ni navdušena za to ekspedicijo. Vlada je večine sicer gotova, a če bi Francozi bili poraženi na Madagaskaru, je pa čaka jednaka osoda, kakor je bila zadela Ferrjja, ki je bil poslal vojno v Tonking. Za več let so ga bili odrinili iz javnega življenja. Slovstvo. Ilustrovani narodni koledar za navadno leto 1895. — Leto VIL Uredil in izdal Dragotin Hribar v Celju. — Cena elegantno vezanemu 1 gld., broširanemu 70 kr. Matica Slovanski. Ročnik II. čislo 21. in 2«. Obseg povestij: M i c h a 1 k o, povahokreska spisal Aleks. Glowacki. — Knez — duše lidu. — Lužički obrazek. Napsala Melanie Parczevrska. — F r ii u 1 e i n, novela. Napsal Cenek Kosiakiewicz. — J a r o, napsal Ig- Maciejowski. Zprava o I. sjezdu katoliku češko-slovanskyh, ktery se konal v Brne. — Uredil P. Tom. Silin-ger, 0. S. A. — Debela, 432 stranij obsegajoča zanimiva knjiga, ki točno poroča o prvem češko-mo-ravskem kat. shodu v Brnu. Praktische Grammatik der Kroatlschen Sprache fiir den Selbstunterricht von Emil Muža. — Hart-lebens Verlag, Wien. — Cena 1 gld. 10 kr. Die Predil-Tauernbahn. — Promemoria fiber die in der Grafschait Giirz Gradišča projektirten Bahnen mit besonderer Berucksichtigung der Theil-strecke St. Lucija-Predil-Tarvis, sovvie der gegen dieselbe angeblich obwa!tenden strategitchen Beden-ken. — Herausgegeben vom Local-Comite fflr den Predilbahn-Bau in Flitsch. Občni zbor cecilijanskega društva v Gorici. Na praznik svete Cecilije, zavetnice, vršil se je dostojno občni zbor cecilijanskega društva. Ob 97t uri je bila v bogoslovski kapeli slovesna sveta maša, katero je služil preč. g. monsignor ravnatelj dr. J. G a b r i e v č i č. Gospodje bogoslovci so peli Zangl-jevo mašo in sicer introitus, graduale, offer-torium, communio enoglasno po gradualu. Veščaki so gg. pevce laskavo pohvalili, ker so težko mašo točno peli. Pri maši je bil tudi naš prevz. in mi-lostljivi knez nadškof. Po sv. maši je bilo zborovanje v obednici. C. g. predsednik Jož. Baj c je (latinski) pozdravil društvenike, posebno tudi italijanske goste, ki so takrat prišli v obilnem številu. Zborovanje naj velja na čast svete Cecilije, v proslavo 300 letnice G. P. Palestrine, in v probudo cecilijanske ideje v Furlaniji. Nato je preč. g. D. A 1 p i nasvetoval telegra-fičen pozdrav cecilijanskim zbnrovalcem v Parmi, kar se je takoj zgodilo. — Nadalje je stavil velevažen predlog, naj se društvo ali razdeli na dva oddelka (slov. in ital.) ali pa naj se v odboru odloči italijanom polovico mest. Povdarjal je izrecno, da predloga ne stavi iz narodne nezaupnosti, ampak ker želi dobri stvari vspeha tudi v Furlaniji. Treba je za Furlanijo posebne organizacije, ako se hoče vspehov. Po dolgi razpravi, koje so se udeležili čč. gospodje : župnik BI. Grča, dr. Pavlica, J. Roječ, Alpi, Baje, dekan Hvalica in drugi se je sprejela naslednja sprememba pravil: 1. Društvo ostane eno ko zdaj; ima enega predsednika, katerega voli občni zbor (plenum) in sicer kolikor mogoče jedenkrat Slovenca jedenkrat Italijana. Dunaju. A pomisliti bi moral, da ni dobro, ako sta dva gospodarja v jadni hiši: tako tudi ne bo zdravo, ako bota poslej dva poslanca mesta vladala. Le potem ne bo nevarnosti, ako bo jeden »dominus", drugi pa ponižen »famulus", jeden solnce, drugi pa luna Toda če bota politično solnce in luna krožila nad dolenjskimi mesti, nastal bo prej ali slej solnčni mrak na političnem polju dolenjskem, ko bo solnce Šuklje — zatemnelo! No, sploh pa moramo reči, da ta mrak že nastopa, še več: pol in še več tega soinca je že mrknilol Svetloba njegova je za vselej proč I Le pomislimo I Pred malo leti je prof. Suklje vse volilce vseh stanov sklicaval na svoje javne shode, kjer je junaško bil ob svoje »katoliške, slovenske" prsi in — zmagoval je. Lani 26. avgusta je skušal potreti s svojim volilnim shodom v Novem Mestu vspeh dolenjskega katoliškega shoda. Toda izpodletelo mu je, oziroma izpodletelo je njegovim opreznim in radikalnim somišljenikom, ker ne vemo, so li ti njega imeli tedaj kot kalina, ali on nje? Najbrže, kakor so posledice pokazale, se je ta častna vloga delila med oboje! Že poprej so se namreč dogovorili, da mu ne bodo v ničemur oporekali, vse mu potrdili, če prav zoper svoje prepričanje, samo zato, da nastopajo solidarno zoper katoliško slovensko stranko. Lani je žel g. Suklje v tej družbi gromovito pohvalo in slavo. A še leto dnij ni poteklo, ko je isti gospod pri bai- tu Ciril-Metodove podružnice do cela pogorel. lita gospoda, ki mu je lani slavo klicala, ugovarjala mu je letos, pomnožena z zastopniki iz cele Slovenije, tako odločno, da niti povedati ni mogel, kar je nameraval. Lani mu je donel na ušesa »Živio!", letos pa mu je nekdo zaklical: „Sic transit glori mundi I" In sedaj ima on, dvorni svetnik! le še kakih šest mož za parado. Ali ni res to — totalen solčni mrak? Letos si visoki gospod ni več upal sklicati shoda na javnem prostoru, le župana je naprosil, da mu je ene najzaupnejše može spravil vkup« — na tihem na rotovžu. Nehote nam vhajajo v misel besede znane travestirane pesmi: »Politično kruljev se je mestu ponujal; župan ga je dobil in na rotovž podil." — 0 jerum, o quae mutatio reruml II. Suklje je torej svoje limanice že nastavil; sedaj pride v kratkem famulus Višnikar gledat, se je li kaj »prijelo". O sv. Miklavžu je za ta posel najprimernejši čas, ker »Miklavž nosi". A iz dobrohotnosti moramo mu razodeti neko skrivnost, da ga kaka nezgoda ne preseneti. Je še neki drugi, ki misli za nekega drugega limanice nastavljati uprav v tem revirju v isto svrho 11 V nedeljo dne 11. t. m. zjutraj se je usedel v Ljubljani na dolenjsko železnico »par nobile fra-trum": dr. Tavčar kot »dominus" in dr. Majaron kot ponižen „famulus", da se popeljeta v Novo Mesto »preštevat glave svojih dragih". Peč v zborovalni dvorani »Narodnega doma" je bila že zakurjena, a namesto visokih gospodov je došel telegram iz Lašč, da sta zaspala v kupeju in se peljala v Lašče namesto v Novo Mesto. Nesrečen začetek. Toda obupati vendar le še ni treba! Toda nekaj svetujemo iz dobrohotnosti Tavčarjevemu famulusu : naj v prihodnje bolj pametne »izjave" pošilja v »Slov. Narod", nego je bila ona v št. 260. Sploh pa bi svetovali dr. Majaronu, naj več nikar ne popravlja v »Narodu" »govorice, ki se širi po Dolenjskem, da je bil v nedeljo 11. t. m. zaradi kandidature na poti v Novo Mesto, in da je bilo v Mestu posvetovanje, kakšno stališče bo treba zavzeti gled^ njegove kandidature, ker vse to je — r e s bilo! Tudi naj se dr. Majaron nikar ne boji, »da bi kdo njegov prihod v Novo Mesto napačno tolmačil", ker ne sme misliti, da smo Dolenjci tako kratkovidni, da bi nič ne razumeli in med vrstami ne brali 1 Z jedno besedo: kot doktor naj Majaron bolj pametno piše, nego je pisal to pot, sicer bodo Novo-meščani njegovi najivni izjavi: »Nikdo se taki govorici bolj ue čudi, kakor jaz," odgovorili z jednako najivnostjo: »Nikdo se vaši kandidaturi bolj ne čudi, kakor Novo Mesto!" Ako pa bo dr. Majaron pametno nastopil v izbrauem si dolenjskem revirju kot pokoren famulus dr. Tavčarjev, utegnejo ga sem ter tje prijazno sprejeti. O novomeškem županu smo prepričani, da bo tudi njima se poklonil in jima ustregel, kaker je doslej še vsakemu, kdor je v takem ali jeduakem poslu prišel v dolenjsko metropolo. Lani je v izbranih besedah pozdravil dolenjski 2. Sicer pa je drufctvo razdeljeno na dva oddelka, slovenski in italijanski, ki poslujeta »eodvisno jeden od druzega. Vsaki oddelek voli svojega načelnika, tajnika, blagajnika, dva odbornika. Tudi blagajni sti ločeni. 8. Odbora se včasih snideta, da se pomenita o namenih in sredstvih in o vzajemnosti društva. 4. Predsednik zastopa društvo pred svetom, sklicuje občni zbor. Občni zbor voli predsednika, sklepa o premembi pravil in o razpustu društva. Odbor predloži pre-menjena pravila namestništvu v potrdilo. Nato je govoril č. g. župnik J. Kokošaro vspehih goriškega društva. Prišli smo tako daleč, d a se ne upa nikedo več napadati društva in ajega namenov. Gre se za sv. stvar, za čast božjo. V cerkvi cerkev ukaže. Toda reforme je treba polagoma vpeljevati, ne prenaglo in nepremišljeno, ker sicer se več škodi ko koristi. Nastopi naj se rajše bolj poredkoma, ali vselelej dovršeno. — Pravijo, da je ceciljansko petje pretežavno, gotovo, kjer »i potrebne šole in dobre volje : ali kjer se hoče, se vsako težavo premaga. Volje je treba, volja je moč. Očitalo se je ceciljanstvu, da je prišlo k nam iz tujega od Nemcev in da torej ni narodno. Toda kar najdemo pri drugih narodih dobrega in lepega, le pridno sprejemajmo in posuemajmo. Kar je malo-vredno, zavrzimo. Saj tudi slikarji hodijo v šolo v Benedke, v Monakovo ali Pariz, a ko se vrnejo v domoviBo izobraženi, jih spoštujemo. To velja tudi o lepem petju. Ce bomo napredovali v znanju in umetnosti, bomo spoštovani tudi od drugih narodov, sicer nikoli. Večina nasprotnikov kljubuje iz nevednosti, zato je treba nauka, mile besede, lepega izgleda, da se ljudij odurno ne odbije. — Občinstvo je govorniku strokovnjaku ploskalo. Italijanski govor je imel preč. g. dekan Adam Zanetti, kateri je bistveno iste misli razvijal in poživljal italijanske zborovalce na delo. Zvoneč glas, živo predavanje in krasni zlog č. g. govornika, izval je glasno odobravanje in ča-stitanje. Bog povrni vrlima govornikoma. C. g. tajnik J. Roječ se je z lepimi besedami spominjal umrlih Članov duhovnih in posvetnih, zlasti preč. g. dekana Ad. Harmel-a, ki je bil steber društva. Iz poročila je razvidno, da je društvo izdalo dve lepi darili, slovenske cerkvene pesmi in mašo Ora pro nobis. Strokovni časopisi so oboje delo pohvalili. Nadalje ima društvo vže skoraj za tisek gotovo »pevsko šolo« č. g. J. Kokošarja. Blagajnikovo poročilo pravi, da je mnogo z a-stankov. katerih ne bo lahko iztirjati. Preč. gospod dr. Fr. Sede j je brzojavil z Dunaja zboro-valcem prisrčen pozdrav, ki se je sprejel z zahvalo. Zborovalce je navduševala ena želja: Bog daj kmalu korak naprej za čast božjo, Bog daj več dela in vzajemnosti. Koledar za 48. teden leta 1894. Nedelja, 25. novembra: 28. pobink.; ev.: Jezus prorokuje razdejanje Jeruzalema, Mat. 24.; Katarina d. m. P o n e d e 1 j e k , 26. nov.: Maver, m. Torek, 27. novembra: Valerijan šk. Sreda, 28. novembra: Sosten m. Četrtek, 29. novembra: Saturnin m. Petek, 30. novembra: Andrej sp. Sobota, 1. decembra: Eligij. m. — Lunin s p r e m i n : Mlaj 27. novembra ob 9. uri 52 min. dopoludne. — Solnce izide 30. nov. ob 7 uri 17 minut; zaide ob 4. uri 12 minut. _ V mesecu decembru se do 21. dan skrči za 20 m. in zraste do 31. za 5 minut. Dnevne novice. v Ljubljani, 24. novembra. (Mil. opat Bernard Ločnikar f.) »Amerikanski Slovenec- z dne 9. novembra prinaša brzojavno poročilo iz opatije sv. Jaueza Krstnika v Minesoti, da je ondi dne 7. novembra ob 8. uri zjutraj umrl naš rojak m. op. Bernard Ločnikar. Pogreb je bil dne 14. novembra. Ker se o bolezni m. opata ni poročalo, nam je ta žalostna nowc» prišla povsem nepričakovano. Blagega pokojnika smo lausto leto videli še zadosti zdravega v Ljubljani. Za naše rojake v Ameriki je njegova smrt brez dvoma bridka izguba. N. v m. p.! (V okrajne šolske svete) je imenoval deželni odbor kranjski te-le p. n. gospode: Za ljubljansko okolico: Jos. Fr. Seunig, grajščak na Bjkavcih, Gabrijel J e 1 o v š e k , župan iu posestnik na Vrhniki ; za Radovljico : Frid. H o m a n , trgovec in posestnik v Radovljici, in Jan. V u r n i k , posestnik in kipar v Radovliici; za Krško. Vil). Pteifer, posestnik in poslanec v Krškem, dr. L. Mencinger, odvetnik v Krškem ; za Kranj : J. H u b a d , vodja gimnazije v Kranju, Janko Urbančič, grajščak na Turnu Predvorom ; za Litijo: Luka Svetec, notar v Litiji, Štef. Jaklič, župnik v Št. Vidu ; zaPostojino: Fr. Saj o vi c, duhovni svetnik in župnik v Slavini, Matej Lavrenčič, deželni poslanec na Vrhpoliu pri Vipavi; za Logatec : Karol P u p p i s , župan v Logatcu, in Alojzij Pogačnik, trgovec v Cerknici; za Kočevje: Ed. H o f m a n in Prim. P a k i ž , deželni poslanec v Sodražici; za Novo Mesto : dr. Fr. D e t e 1 a , ravnatelj gimnazije v Novem Mestu, dr. J. Marinko, gimnazijski profesor v Novem Mestu; za Črnomelj: Fr. D o v g a n , prošt v Metliki, Jan. S c h w e i -ger, župuik v Radovici; za Kamnik; Ivan M urni k, posestnik in trgovec v Kamniku, Janko Krs-nik, grajščak na Brdu. (Premeščena sta) čč. gg. Eduard K o s o b u d , farni upravitelj v Dolu, za kapelana v Knežak in Janez Meršolj, kapelan v Horjulu, z» kapelana v Železnike. (Nevarno je bolan) č. g. misijonar Urban Než mah. Znancem bodi priporočen v molitev. IIx krško-leskovškega okraja) 22. novembra. V Kostanjevici se je 18. t. m. vršilo slovesno blagoslovljeni« novega pokopališča, katero je sedaj malo zunaj mesta. Cerkveno opravilo vodil je preč. g. leskovški dekan dr. J. Sterbenc, katero se je sklenilo s prav primernim nagovorom v obilnem številu navzočih, da smo dolžni tudi mrtvim dobrote skazovati, in da bi vsi, ki bodo tu poČ>vali. enkrat tudi večni pokoj uživali. — Da bi odslej tudi med razburjenimi živimi duhovi vladal blagi mir I —- V Leskovcu imel je v četrtek potovalni učitelj gospod Gomaček govor o zasajanju ameriške trte. Udeležitev je bila živahneja kakor pred kratkem v Vel. Laščah; bilo je navzočih razun šolarjev po-navljalne šole še kakih 40 drugih oseb. Govornik izrekel je željo in nado, da naj se ljudje le dobro potrudijo za nasajenje te trte in potem bo v tem kraju tekom let toliko vina kakor poprej, sosebno ker američanska trta manj prostora za svojo rast potrebuje. — 22. t. m. bil je županom v Krškem izvoljen notar g. Pučko. (»Katoliški sklad") prekoračil je z današnjim izkazom lepo svoto deset tisoč goldinarjev. Dobrotni Rog povračaj tisočero velikodušnim dobrotnikom ter je ohrani v njihovi stari darežljivosti, ker le tako bode mogoče kmalu začeti reševati velike plemenite naloge, katere si je postavil »katoliški sklad". (Strast je slepa.) Izza celjskih hribov: Čudne reči se godijo v najnovejšem času v starodavnej Celeji. Boj med Slovenci in Nemci noče nehati, ampak vsaki dan se sliši nov hrup, nov krik. In kaj neki je tako hudega, me boste vprašali gospod urednik? Znano Vam je gotovo, da zahtevamo Slovenci slov. paralelke na tukajšnej gimnaziji; znano Vam je tudi, kako se ustavljajo za mesto tako skrbni Nemci opravičenim, popolno nedolžnim našim željam; da, siromaki se trudijo in vse, kar morejo, storijo, da bi Slovenci ne dosegli, česar prosimo, da, v svojej strasti so si izmislili pripomočke, kateri pač ne kažejo njihovega posebno bistrega uma in zdrave pameti. Strast se sicer ne ozira okrog, pa ti možje kot olikani in pametni ljudje, ki zajemajo častna mesta celo v službi države, bi pa že morali vedeti, da so njihovi predlogi že smešni, da abotni.« — Ali res ti siromaki mislijo, da smo Slovenci tako zabiti, da bi ne izpoznali zvijače, s katero nas hočejo izkaniti, da bi ne dobili slov. paralelk? — Ne vem, ali hočejo nas smešiti ali sami sebe? Pač je zadnje prav! Kdo bi si bil mogel misliti, da bodo ti gospodje tako »važne« in za nas Slovence tako »koristne« predloge stavili? — Kdo bi si bil mislil, da nam bodo privoščili slovensko gimnazijo in celo v prijaznem sa-vinskem trgu, v Žalcu ali pa pri sv. Juriju? Ali ni to prevelika prijaznost naših nasprotnikov? Ej, ej, samo ko bi bila; pa Bog je podelil tudi Slovencem bistri um in zdravo pamet, s katero do pičice spoznamo namene naših prijateljev.« Kaj ne, katoliški shod, tri tedne pozneje je izrazil neomejeno zaupanje Šukljeju, katerega je tudi letos drage volje na rotovž peljal, sedaj pa, ko pride dr. Tavčar z dr. Majaronom. bo najbrže celo vejico »maja-rončka" vtaknil za klobuk v znak, da je ves njegov od vrha do tal in še za klobukom mal'I Le jeden utegne zgago delati: znani duhoviti »Narodov" dopisnik in radikalni politik dr. Slane, ki ves gori za Šukljeja. Lani je hotel na znanem volilnem shodu kar šiloma zbližati Šukljeja s Tavčarjem. »Slovenec" je opozoril takoj, da je to nevarno, ker nastal bi hud »karambol". Sedaj v obletnici, kakor vse kaže, se bo to najbrže uresničilo. Ce sta res to, za kar se imata, stresti se mora v tistem hipu, ko trčita vkupe ta dva planeta slovenska — cela Slovenija. Odgovoren za vso nesrečo, ki se pri tem „procesu" utegne zgoditi, bo jedini gospod dr. Slane, ker on jih je začel vkupe zganjati! Ako pa vkljub »karambola" pri volitvi ne bo potresa, bo to najboljši dokaz, da ta dva planeta sama na sebi nista nevarna Sloveniji, še manj pa njiju dolga repa! Toda naj se izteče ta nevarna, usodna prikazen na slovenskem političnem nebu kakor hoče, ta mučen položaj priča it nova, da ima „slavni" politik Slane še manj sreče v svojem političnem kombiniranju, nego pa v dopisovanju. Zato mu dobrosrčno svetujemo, naj tudi to v prihodnje v miru pasti, da v svojem lastnem taboru kake novo večje (gage ne napravi! Sploh pa še vsa stvar visi med obema famu-lusoma. Razloček med obema je ta le: Sukljetov famulus bo v ime svojega šefa opletal okoli sebe z vsemi mogočimi obljubami, Tavčarjev famulus pa bo razširjal daleč na okoli mamljive vonjave kranjskega „majarončka" absolutne napredne narodnosti. Oni, ki bolj s praktičnega stališča vse presojajo, volili bodo prvega; oni pa, ki se nagibajo k idealizmu, oddali bodo glas drugemu. V Metliki bode vsekako prvi imel bogatejšo žetev, ker Metličani, ki so Šukljeta povzdignili v to, kar je, upati smejo, da bode tudi ou sedaj nje povzdignil drugega za drugim. Načelnik okr. cestnega odbora Prosemk je že dobil te dni zlat križec ; odlikuje se zlasti s tem, da ve povedati, kako se pljuje za poštenim človekom. Enakega križca, morda celo s krono pričakuje jih sedaj še cela vrsta, ker tega si pač ne morejo misliti, da bi bil njih trud in pot zastonj. V Novem Mest« je sicer veliko napredne gospode, a vsi ti so radikalno-napredni le tedaj, kadar Šukljeta ni blizu, ali pa kadar tudi on to struno udari'. Vsi le njega vprašujejo, kadarkoli pride med nje: »Koliko je na Dunaju ura?" Nedavno je bilo zbrano v veliki gostilni precejšnjo omizje te gospode, ki so kramljali o sedanjem položaju. Nekdo je rekel: »Suklje je vladi priljubljen; on dela za ViŠnikarja. Mi ga torej moramo voliti I" In vsi so bili jednakih misli. — Političen krotitelj gtrahuje s političnim medvedom politično deco I (Potem pa se zadirajo na duhovnike, češ, da so vsestranko odvisni, ser- vilni!! Ironija! Op. pis.) Gospod svetnik naj le zatrobi v svoj rog in vsi se bodo po njegovo zasukali ! Toliko o položaju ! Pa pretehtajmo objektivno oba moža! Oba bi bila rada državna poslan^; dr. Majaron je to željo razodel vže pred leti, Viš-nikar jo pa sedaj kaže. Prvi bi bil dvorljiv in zgovoren, drugi pa bi težko kaj v državni zbornici povedal, ker še celo v domači deželni doslej ni še zinil daljše besede, razven parkrat udano prikimal, na pr. pri sklepu o prisilni legalizaciji, ali pa odkimal, kadar so konservativni poslanci kaj predlagali. Toliko pa vsaj smemo upati, da bo famulus Višnikar stal na istem stališču »verskega čuta", kakor je stal njegov dominus. če bo dominus v svoji lepi palači kihnil, — kar bo pomenilo nesrečo za Dolenjsko in — zanj! — zaklical bo famulus pokorno v zbornici: »Bog pomagaj !" In s tem bo versko-narodnim težnjam dolenjskih volilcev zadoščeno. Ako bo Šuklje pihnil v svojo trobento, slišal se bo glas ViSnikarjev. S tem pa bo zadoščeno tudi gospodarskim težnjam I Sploh Slovenci dobimo s tem možem v državno zbornico neko novo iznajdbo : politični »cigu-migu" v rokah svetnika Šukljeta! Zadosti o tem 1 Citatelji uvidijo iz tega, da tudi resni časi imajo na sebi nekaj smešnega. Sedaj je v Sloveniji boj na življenje in smrt, a v tem ljutem boju naši radikalno-liberalni možje vedno skrbe tudi za zabavo. (Koaec llSJT) da želite, da bi mi prosili za slov. gimnazijo v kraju, kjer ne more biti vsled različnih vzrokov, katere že lahko — vsako — otrok, kakor hitro nekoliko misliti začne, spozna, o znano je to tudi vam in mislite si pač, da se nas bodete po tej poti odkrižali in odstranili »veliko« nevarnost, ki preti biseru Savinske doline. Res lep namen, samo če bi ga dosegli, samo če bi vam se posrečilo; pa dragi Celjani nemške krvi, to ne bo šlo tako lahko, ne tako hitro, kar so vam naši vrli narodnjaki in boritelji mile Slovenije takoj pokazali. Ne, ne, Celjani predragi, mi ne potrebujemo slov. gimnazije tam v Žalcu ali pri sv. Juriju, tudi ne, kar bi nam morda tudi svetovali, kje tam na Lavi ali v Ga-berjih, čeravno sta se ti vasi v zadnjem času zelo povekšali; ne, mi zahtevamo slov. paralelke poleg nemške gimnazije v Celju. Tu hočemo imeti slovenske paralelke in nikjer drugod, čeravno nam jih ponujate, in kakor smelo upamo privoščite povsod drugod, če bi bilo treba, menda tudi na vrhu Pe-čovnika, le v Celju ne. Mi se ne damo premotiti in vam ne gremo na led, dokler se borijo za nas možje toli zaslužni za blagor in korist našega milega naroda. (Slovensko gledališče.) Sinoči se je zopet predstavljala genijalnega Smetane proslula opera »Poljub*. Kdor jo čuje prvikrat, težko si naredi o njej pravo sodbo; treba je slišati ta glasbeni umotvor dvakrat, trikrat, in biti mora glasbeni veščak, da more od prizora do prizora zasledovati, razumeti ter občudovati fine izpremembe v glasbi, ki izražajo čustva delujočih oseb na odru. .Prodana nevesta" od istega umetnika ima pomljivejšo godbo in bolj razpleteno dejanje, zato pa obvlada tudi v glasbi nevešče občinstvo, dočim morejo opero »Poljub" povsem razumeti in oceniti pravi glasbeniki. — Vsebina prvega dejanja je ob kratkem ta: Luka (g. Bcneš) se je hotel poročiti z Vronico (gospico Leščinska), toda stariši so ga prisilili, da je vzel v zakon drugo bogatejšo nevesto, ki pa mu je kmalu umrla ter zapustila malo dete. Kot vdovec Luka snubi Vronico, Tomo, Lukov svak (g. Nolli), prosi Vroničinega očeta (g. Vašiček), naj se poroki ne upira. Vse je dogovorjeno, a ko ženin zahteva zaročni poljub, odreče mu ga Vronica, češ, da bi žalila mrtvo ženo, ko bi Luko poljubila pred poroko. Vsled tega prepir, Luka jezen hiti v krčmo, odkoder se vrne pod okno svoje neveste v veseli družbi plesat in pet. To zasmehovanje globoko užali Vronico, da pobegne od očeta k teti Martinki (gospica Towarnicka), pri kateri ostane do jutra. — Drugo dejanje se vrši v temnem gozdu, tihotapci nastopijo ter se poskrijejo v gošči, ko se približa Luka, obžalujoč svoje nesramno vedenje in trmo. Tu ga najde svak Tomo ter mu prigovarja naj prosi nevesto odpuščenja, kar Luka obljubi. Matevž (g. Perdan), vodja tihotapcev, sliši ta samotni pogovor. Nastopila Martinka, ki spravlja tihotapsko blago, in Vronica, ki jej to noč pomaga. Matevž odhiti sporočit Luki, da ga nevesta še ni pozabila, stražnik (g. Pavšek) zasači Martinko in Vronico, a misleč, da pobirate hruške v gozdu, kupi si jih ter odide. Nastopi služkinja Barbka (gospa Inemannova), iščoč prejšnji ter pojoč v vzbujajoči se gozd krasno jutranjo pesen. V jutru se snidejo vsi, Luka v pričo vseh nevesto prosi odpuščenja in vse je na občno veselje poravnano. — Dejanja je torej malo, toda posamezni prizori (Vronica ob zibeli, Luka v veseli družbi pod oknom, Tomo in Luka v gozdni samoti, Barbka ob jutraujem svitu ob Martinčini koči pod košatim gozdom) so poetični in pretresljivi, najlepše pevske točke cele opere, katere slikovito označuje in povečuje godba. Občinstvo je pri teh prizorih burno pozdravljalo vrle pevke in pevce. Vsa opera je znamenit, toda težak umotvor, ki zahteva mnogo truda in vaje ter nenavadnih pevcev. In s takimi se sme ponašati slovenski oder, kakor malokateri v manjših mestih, kakor je Ljubljana. Dasi ni predstava te opere v celoti popolnem dovršena, vendar za naše razmere izborna. V prvi vrsti se odlikujejo in zaslužijo pohvalo gospica Leščinska, gospa Inemannova ter gospoda Beneš in Nolli, katerega močni bariton bi delal čast tudi večjim odrom. Gospica To-vvarnicka poje gotoro in pravilno, g. Vašiček pa v tej partiji nema prilike glasu svojemu dati odmeva. Tudi gospoda Perdan in Pavšek ter zbor so se dobro držah. Gledališče je bilo dobro obiskano. — Jutri se bode ponavljala priljubljena opereta »Mornarji na krov". Vlogo Piffarda bode iz prijaznosti pel g. N o 1 i. Poleg operete se bode predstavljala duhovita veseloigra »V D i j o g e n o -vem sodu". (Obsojen vrednik.) O^r. sodišče v Beljaku je obsodilo 4n$ 16. L % vrednika poznatega nem-čurskega lista »D. allgemeine Ztg.« M. Otič- a v jednomesečen zapor in poravnavo stroškov. Tožila sta ga odvetnik dr. Klemenčič in Al. Frakele. Otič je letos tretjikrat obsojen. (Iz Litije) nam piše g. Luka Svetec, da se čuti v sabotnem članku: »V preudarek žaljenega, ker omenjamo znanih njegovih besedij: vera ni na dnevnem redu. On pravi, da jih ni govoril v tem smislu, kakor smo mi pisali, ter dajih je dvakrat preklical v »Slovencu«. Mi to izjavo lojalno jemljimo na znanje, in javljamo, da naj bo ta stvar s tem v obojestransko zadovoljnost poravnana in pozabljena. (Glasnika) druga številka je že izšla. Izmej raznovrstne tvarine opozarjamo le na obširni program, ki si ga je postavilo v svojih resolucijah slov. kat. delavsko društvo. Iz članka: Skrb za zdravje del a vs kega stanu pa ponatiskujemo te-Ie važne besede: »Da se ogiblje človek kožnih boleznij, je potrebno, da se večkrat koplje. In na tem polju ima še država lepo nalogo. V bližini vsake večje tovarne bi moralo biti kopal iščezadelavce, seveda brezplačno.« Ta nasvet, za katerega bi morala skrbeti država z dotičnimi občinami in delodajalci vred, je vreden, da se pretresa in tudi — vresniči. V interesu splošnega zdravja moramo že biti zanj, tem bolj pa iz človekoljubnega stališča. V Ljubljani imamo sedaj samo zasebno kopališče, ki si ga ne more privoščiti vsakedo. Nujno potrebno bi bilo vsaj jedno mestno občinsko kopališče za prvo silo. Bog daj, da bi ne bila opazka zastonj 1 (Iz Zagorja ob Savi,) dne 23. novembra t. L: Tudi pri nas hočemo ustanovili posojilnico. Dotično prošnjo in pravila odpošljemo v ponedeljek na c. kr. deželno sodišče. V odbor so voljeni gg. Medved, Mauer, Weinberger, Modic, Hrastelj, Mandelj in Sterle. (Shod italijanissimov iz Istre in Trsta.) Italijanski primorski listi agitujejo, uaj se še to leto v Trstu snide shod italijanissimov iz Istre in Trsta v svrho, da se organizujejo proti probujajočim se primorskim Slovanom. Na srcu so jim posebno prihodnje deželnozborske volitve v litri, ki jim zadajajo obilo preglavice. Za shod so si izbrali Trst kot svoje duševno središče, kajti v Istri ne morejo računati na maso ; v kolikor se jim ne bi v Istri posrečilo pridobiti kričačev iz kmetskega stanu na svojo stran, za sedaj jih hočejo nadomestiti s tržaško druhaljo, ki ima dobro zaplečje ter je v demonstracijah dobro organizovana. Gospoda Italijani sebi privoščijo tabor — Slovauom pa ne, kajti vže sedaj protestujejo proti kateremukoli shodu, katerega bi hotela uprizoriti poslanca Spinčič, Laginja ali kedo drugi. Takšni shodi so v očeh gospodov naših nasprotnikov le agitacije proti italijanskemu n&rodu in nesramno nasilje, katero se ne sme trpeti. Takisto je bilo v Trstu o priliki demonstracij dne 2. t. m., ki je bila v očeh italijanissimov »iniponujoča manifestacija" ; ko so pa nekateri naši ljudje pozdravili svoje poslance le z »živio", je bilo to v njihovih časopisih očrtano kot nekaj kažnjivega, kar se ne sme trpeti. Da, gospoda je bila navajena na privilegije in hvala Bogu, danes se isti malo po malo zgubljajo — pride pa čas, ko se popolnoma zgube. (Iz Pirana) nBm pišejo, da so tudi v notranjosti okrajnega sodišča razobesili dvojezične napise, ki kažejo posamične oddelke in uradne sobe sodnikov in drugih pomočnih uradnikov. Tako je prav 1 (Pred porotniki v Trstu) je bil obsojen v torek dne 20. t. m. na 81etno ječo Aoton Tadič, rojen Dalmatinec, ker je dne 13. avgusta z nožem umoril svojo priležnico Josipino Apolonijo, o čemur smo že svoječasno poročali. (Druga dražba vin) v Trstu se ni obnesla, kakor se je upalo. Zaostala je zelo za prvo. Prodalo se je le okolo 80 hektolitrov dalmatinskega in 6 0 litrov isterskega vina, kojega je gospodarski zavod v Poreču kot uzorce doposlal. Slabi »gšefti!" (V Santičentih) v Istri, v puljskem okraju vršile se bodo kmalu občinske volitve. Italijani imajo dosedaj občino v rokah in je malo upanja, da bi jo Slovani dobili, kajti gospoda imajo moč, denar in kmeta, ko jim je dolžan ; pa tudi Italijani sicer kažejo, da so v strahu in se boje propada, no mi malo upamo, kajti znamo, kako se volilne liste sestavlja in volitev izvršuje. Na vsak način naši rodoljubi naj bodo oprezni ter naj store svojo dolžnost, kajti pri poslednih državnozborskih volitvah uprav ta občina je rešila narodno čast, kajti izvolila narodne volilne može — oni so odločili zmago aa našo korist vkljub temu, da so Lahi grozno pritiskali. Rodoljubi na delo 1 (Koroške novice) V Zahomcu na Žili ae ja obesil dne 9. t. m. 431etni posestnik M. Asek. — V Celovcu nesla je neka mati po ulici lonec luga, Ob voglu hiše zadel* je s svojo hčerjo vkup in razlila lug nanjo. Deklica se je tako hudo užgala, da je kmalu za tem umrla, pa tudi mati je zgubila jedno oko. — »Hotel Milllner" v Celovcu, kojega posestnik je bil letošnje leto izginil, kupila je od sedanjega posestnika Madile tvrdka J. Heller in tovariši na Dunaju, ki bode velikansk hotel menda zopet otvorila. — Neka nečloveška mati v Gospi-sveti vrgla je svojega triletnega otroka v vodo in ko je prišel na površjp, ga je z drogom pobila na glavo, da je utonil. (Po zadnjih vestčh to ni res.) (Semnji po Slovenskem od 26. nov. do 1. dec) Na Kranjskem, 26. nov.: v Loki, Zatičini, na Krškem, v St. Ruprtu; 30. nov. na Gočah, Kočevju, Železnikih, Plauini, na Kalu (Post.) v Tržiču, Turjaku, na Vačah. Na Slov. Štajerskem: 26ega nov. v Kanišu, Ptuju, Doblji in Vildonu ; 30. novembra pri sv. Andraži (pri Ptuju), v Cel j i, Rogatcu, Svečini. Na Koroškem: 25. v Grajfenbergu, Co-bercah; 28. v Oberaravbergu. 1. decem. v St. An-dreju. Na Primorskem: 27. v Kostelnovu. Telegrami. Vojska mej Kitajci in Japonoi. Hiroshyma. 24. novembra. Kitajci so vjeli jednega častniškega dopisnika in dva tolmača, ki so spremljali japonsko vojno, in je umorili. Tientsin, 24. novembra. Že štirikrat so napali Japonci Port Arthur. Prvi pot so bili nazaj potisnili predstraže, trikrat so jih pa Kitajci nazaj zavrnili. Od 20. t. m. vedno pokajo topovi. Japonci izkrcavajo podkrep-ljenja. Angleško ladijo pred Port Arthurom so pozvali, da se umakne, ker je tudi japonsko brodovje začelo bombardovati mesto in utrdbe. V Port Arthuru je 20.000 vojakov, ki so baje dobro oboroženi in izvež-bani. Streljiva je veliko. Trdnjave ni moč vzeti, če se bode posadka dobro branila. Živeža ima za šest tednov. London, 24. novembra. Japonci so vzeli po osemnajsturnem boju Port Arthur. Tientsin, 24. novembra. Carinski komisar Detring je v Japan odpotoval, da se bode pogajal za mir. Tokohama, 24. novembra. Odplul je japonski voj iz Hiroshime na 40 prevaže-valnih ladijah. Kam je namenjen, ni znano. Govori se. da je tretji voj odločen za operacije ob Jantsenkjangu. Japonski finančni minister naznanja, da odda še 50 milijonov jenov že dovoljenega posojila. Oddalo se je dosedaj za 80 milijonov zadolžnic od tega posojila. __ Dunaj, 24. novembra. Na Dunaji in v Pragi imeli so državni uradniki shoda, na katerih se je sklenila resolucija, naj se za bodoče leto ne postavlja v budget državno podpora 11/2 milijona goldinarjev temveč naj se od 1. januvarija 1895. 1. do novega urejenja plač poviša subsistenčna priklada za jedno tretjino. Budimpešta, 24. novembra. Franc Kossuth je zbolel vsled prehlajenja in opusti dalje potovanje po deželi- Plovdiv, 23. novembra. Knez Ferdinand je s soprogo, princem Borisom in princesinjo Klementino včeraj semkaj prišel. Kolonja, 24. novembra. Pripravlja se predloga zakona, s katero se odvzame gu-bernatorjem oblast, koga poslati administrativnim potom v pregnanstvo. Tako se poroča „Kolnische Zeitung" iz Peterburga. Mesina, 24. novembra. Lahki potresi se še vedno čutijo tukaj in drugod. Ljudje še vedno prenočujejo pod milim nebom. — Liparski otoki bili so baje središče potresa. Peterburg, 24. novembra. Včeraj sta podpisala ženitveno pogodbo carja Nikolaja ministra Giers in Voroncov. V pogodbi navedene so tudi vse pravice bodoče carice za slučaj carjeve smrti. London, 24. novembra. Policija je zaprla 115 članov najstaršega športnega kluba v Londonu zaradi protizakonitih stav. lz-vzemši klubove uradnike so vse zopet spustili proti vložitvi kavcije. Sedaj pridejo pred policijsko sodišče. Popolnoma svilene tiskane foularde od 7» kr. do gld. 36« meter - (kacih 400 različnih baž) — potem drno, belo in barvasto svileno blago od 45 kr. do gld. 11*66, gladko, progasto, prižasto, vzorčasto, dam as t i itd. (kaeih 240 različnih baž in 2000 različnih barv, na-ortov itd.) poštnine in carine prosto. Vzorci pošljejo se z obratno pošto. Pisma veljajo 10 kr., dopisnice 5 kr. v Švico. Tovarna za svileno blago G. Henneberg 10 2) (o. in kr. dvorni založnik v Gnrlhu (Ziirieh). (16-15) Umrli bo: V bolnišnici: 21. novembra. Tomaž Brajar, delavec, 73 let, carcinoma naepatis. 22. novembra. Jožef Kiegerl, delavec, 24 let, jetika. — Florijan Čepek, godec, 33 let, meningitis. — Marjeta Pod-llpeo, delavčeva žena, 59 let, srčna hiba. Tržne cene v Ljubljani dne 24. novembra. gl- kr. gl- kr. Pšenica, m. st. . . 6 60 Speh povojen, kgr. . _ 62 Rež, „ . . . 6 10 Surovo maslo, „ . — 75 Ječmen, „ . . . 5 20 Jajce, jedno . . . — 3r Oves, „ . . . 5 50 Mleko, liter . . . — 10 Ajda, „ . . . 6 — Goveje meso, kgr. — 64 Proso, .... 5 70 Telečje — 62 Koruza, „ . . . 6 50 Svinjsko „ „ . — 60 Krompir, .... 2 42 Koštrunovo „ „ . — 36 Leča, hktl. . . 12 — Piščanec .... _ 40 Grah, ..... 11 — Golob..... _ 15 Fižol, ., . . . 9 — Seuo. 100 kgr. . . 1 87 Maslo, kgr. . . — 9> Slama, 100 „. . 1 60 Mast, „ . . — 64 Drva trda, 4 kub. m. 7 — Špeh svež, „ . . 54 „ mehka, 4 „ „ 5 VremeuMko sporočilo. c Cas Stanje Ve ter Vreme S o □ 'C .Z s opazovanja 7. ri. komora ▼ mm toplomera po Celziju •goS E S K C 23 7. n. zjut. 2. a pop. 9, u. zveč. 743-2 741-0 7408 -18 36 1-0 brezv. si. szap. brezv. megla jasno oblačno 0-00 Srednja temperatura 0-9'. za 2-00 nad normalom. KATOLIŠKI SKLAD. Za .katoliški sklad" prejeli smo nadalje od p. n. domoljubne gospode nastopne darove: Simon Zupan, župnik na Ježici, ob petdesetletnici svojega rojstva, 50 kron.........gld. 25 — Avgust Tur k, župnik na Koroški Beli ......... . „ 10- „1 z in o t a n e c"........ 2"— Karol Oeme, župnik v Kresnicah „ 2 — Frančišek Kadunc, župnik v Krašnji ...... . . „ 2 — Anton Levstek, trgovtc z lesom od sv. Gregorja, 2 kroni ... „ 1- — Višnjefforska zbirka 4 krone „ 2'— Jožef Novak, župnik v Poviru pri Sežani, mesto venca ua grob prijatelja, 10 kron........ 5-— Gregor Malovrh, župnik v Št. Vidu nad Ljubljano, namesto venca na krsto svojega bivšega cerkvenega »rgani-ta, pevovodie in ključarja M i-roslava Tome a, 5 kron . . „ 2-50 Ivan Str u a d, župnik v Kuežaku, namesto venca na grob nadžupnika dobrepoljskega Valentina S e- ž u n a, 10 kron ......„ 5- — Namesto venca na grob č. g. s.emeuiskega podvodje Žige Bohinca so zložili iepo zbirko nastopni p. n. čč. gg.: V hvaležni spomin svojemu preljubijr-nemn podvodii gg. ljubljanski b o g <> s I o v c, i 36 kron ... „ 18"— Dr! Le on ar d Klofuta r, »tolui prošt, 6 kron.......gld. 3-_ Dr. Henrik P a u k e r, stolni dekan, 6 kron ........ ; 3 — Janez F lis, stolni župnik, 3 krone „ 150 Luka jferan, stolni kan., 2 kroni „ p— Anton Zupančič, profesor bogoslovja, 3 krone..............1-50 Dr. Josip Lesar, profesor bogoslovja, 3 krone.........1 50 Dr. France Lampe, profesor bogoslovja, 2 kroni..............p— D r. Janez Janežič, profesor bogoslovja, 2 kroni..............1-— Dr. Andrej K ar lin, gimn. vero- učitelj, 2 kroni.......n 1-— Dr. Josip Debevec. alojzijeviški prefekt, 2 kroni ..............1-— Dr. Andrej C e b a š e k, 4 krone . 2 — Janez Sušni k, stolni kanonik, 2 kroni.......... . !•— Alfonz Levičnik, knez. škofij. tajnik. 4 krone................2-— Andrej Zame j i c, stolni kanonik, 2 kroni....................1-— Valentin Eržen, nunski spovednik, 3 krone ................150 Alojzij Stroj, nunski katehet, 2 kroni •......... „ 1-— Feliks Knific, beneficijat v p., 2 kroni....................p— Josip Smreka r, profesor bogoslovja, 2 kroni................p— Andrej Kalan, stol. vikar, 2 kroni „ 1.— Dr. Janez Krek, stolni vikar, 12 kron .......... „ 6'— Frančišek Barborič, župnik v p., 2 kroni ....... „ P— J o s i p S i š k a, kn. šk. tajnik, 10 kron „ 5-— Martin Malenšek, mestni župnik, 10 kron ................5-— Mihael Bulovec, mestni kapelan, 10 kron.........„ 5 — Andrej Plečnik, mestni kape- lau. 10 kron ................5-— Anton K r ž i č, c. kr. profesor, 10 kron .......... „ 5'— Jakop Gruden, žup. v p., 3 krone „ 1'50 Neimenovan 2 kroni .... „ l-— M a t i j a M r a k, stolni vikar, 2 kroni „ 1-— Josip Erker, semeniški špiritual, 2 kroni......... „ 1'— Janez G n j e z d a, c. kr. profesor, 2 kroni.........„ 1 — Sotrudnik .Slovenca" 2 kroni „ P— Dr. Sebastjan Elbert, stolni kanonik, 4 kroni..............2-— .SI o ve n č e v " so tru d ni k, 2 kroni . 1-— Neimenovan, 4 krone .... „ 2-— Frančišek Beruik, kapelan v Borovnici, 10 kron..............5"— Frančišek Gornik, župnik v Nevljah, 10 kron...... „ 5-— Frančišek Ban, tiskarski faktor . „ 4"— Mili Bog povrni vsem velikodušnim darovalcem tisočero ter jim obudi mnogo posnemalcev! V Ljubljani, dne 24. novembra 1894. Josip Šiška, tajnik „izvršujočega odseka' Darovi za, „katoliški sklad" naj se blagovolijo pošiljati pod naslovom: Josip Šiška, knezoškofljski tajnik v Ljubljani. Eksekutivne dražbe. Šimona in Marjete R e i m e r iz Metlike posestvo (557 gld.) dne 7. dec. (druga) v Metliki. Štefana M a h n i č a iz Šmihela (radi 78 gld.) zemljišč (164 gld. in 40 gld.) dne 19. dec. (ponovitev) v Senožečah. Fr. Lozerja iz Črnemija zemljišča (1315 gld.) dno 21. dec. in 23. jan. (ponovitev) v Črnomlju. Svarilo. C. in kr. avstro-ogerski konzulat t Pittsburgu je opazil, da so r najnovejšem času nekaterniki poskušali iz lahkovernih oseb izžeti velike novčne svote za „troškovne predujme" s pretvezo, da je Avstrijanec Benjamin Wellner ali Welle v Clevelandu 0. v Ameriki umrl ter svoje premoženje zapustil v Avstriji živečim dedičem. Dognana stvar je, da je bilo v začetku avgu»ta 1.1. v nekaterih dunajskih časopisih natisneno dotlčno naznanilo, in da sta se dva ikdinska prosilca, vstreiaje pozivu, izdanemu ua .avstrijske kcrodnlke", obrnila na c. in kr. avitro-ogerski konzulat v Pittjburgu s prošnjo, naj jima da pojasivlo o takšni dedščini. Od omenjenega konzulata pri sodišču v Clevelandu 0. izvršene poizvedbe so pokazale, da je pač neki star j.iebivalec olevelandski t imeroin Benjamin 8. Wh o 11 e r , rojen Angličan, tam umrl, in da njegovo znatno svojim sorodnikom oporočeno zapuščino upiavlja ono sodišče, da pa najbrž nobeden teh sorodnikov ne živi v Avstriji, in da kakšna druga zapuščina po Benjaminu Weller-ju in W e 11 n e r - j u tam ni znan*. -- Občinstvo se torej resno svari, naj se ne odziva na takšna nujbrž od takozvanih mandatnih prosilcev" razširjena lažnjiva naznanila, in naj ne trosi mnogo časa in denarja v ta namen, da bi doseglo zgoraj omenjeno dedščino. Zahvala. 605 1 Štejem si v sveto dolžnost izreči tem potom najtoplejšo zahvalo za mnogobrojne izraze sočutja ob priliki bolezni in smrti pokojne moje ljubljene soproge, gospa Frančiške Ioglič roj. Zadnik prečast. duhovščini, gospodom c. kr. rudniškim, sod-nijskim, gozdarskim in davkarskim uradnikom, slavnemu mestnemu zastopu, slav. kazinskemu društvu, slav. domačemu učiteljetvu, drugim gg. učiteljem in gospodičinam učiteljicam, ki so od blizu in daleč prihiteli ranjki skazat zadnjo čast, gospodom čitalniškim pevcem za njih ganljivo petje na gomili, in vsem darovateljem krasnih vencev, kakor tudi vsem idrijskim prebivalcem, ki so pokojno v tako mnogobroj-nem številu spremili k večnemu počitku. V Idriji, dne 23. novembra 1894. Žalujoči soprog: J. Inglič, c. kr. šolski ravnatelj. delalnica cerkvenih lesenih kipov in podobarskih proizvodov v St. Ulrihu, Groden, Tirolsko, priporoča prečast. duhovščini, cerkvenim predstojništvom, patronom in cerkvenim dariteljem altarje, leče, vsakovrstne svetnike, statve, križeva pota, križe , Kristuse, božična, jaslica itd. vsakojake kakovosti in oblike v natančni priprosti in najfinejši izvršitvi. 604 11-1 W llustrovani ceniki na željo zastonj in franko. Za dobro delo se jamči. Želodčne kapljice koje p. n. občinstvo navadno zahteva pod imenom Marijinceljske kapljice. Te kapljice so zelo pro-spešne (provzročujejo slast do jela, razstvarjajo sliz, so pomirljive in olajšujoče, ustavljajo krč in krepčajo želodec); rabijo pri napenjanji in zapečenostl, preobloženem želodci z jedili in pijačami itd. Steklenica z rabllnim navddom velja 20 kr., tnoat 2 gld., 3 tuoate ■amo 4 gld. 80 kr. Priporoča jih w 479 ii zraven rotovža Pošiljajo se vsak dan po \ \ I I v Ljubljani. P pošti proti povzetju, f Št. 25.712. 607 3-1 Katarine Warnussove ustanovo za vzgojo deklic v znesku 126 gld. na leto, podelili ie za doho treh let. t. j. za 1895., 1896. in 1897. leto dvema deklicama, ki ste ustam vnici v sorodu, ali pa, ko bi takib ne bilo, dvema hčerama ljubljanski.'! m-ščauov. Prošnje, opremljene s potrebnimi dokazili, vložiti je p.-i podpisanem magistratu do lit. decembra letos. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 21. novembra 1894. JOSIJI ©€51*11 C% Sv^P^tra^est^St. 2 priporoča častiti duhovščini| in slavnemu občinstvu svojo veliko zalogo zlatih, srebrnih, tula- ln raznih •f t žepnih ur iz, najimenitnejših tvornic, kakor: Longines ad Francitlon v Švici, Schaffhausen, GlashOtte i. dr. Dalje koledarske ure z in brez luninih spremenov, dunajske ure z nihalom, budilnice in vsakovrstne ure za domačo rabo. Poprave izvršuje točno in po primerni ceni. 500 20 -11 ajaT Za vojake in dijake znižana cena. Izborno svojo zalogo raznovrstnih voz kritih iu nekritili kakor tudi raznovrstnih sanij (Schlitten) lično in trpežno izdelanih priporoča prečast. duhovščini in sl. občinstvu tvrdka Fr. Šiške dediči Marije Terezije cesta št. 6 v Ljubljani. ŠfF~ Naročila izvršujejo se točno po nizki ceni.5!)7 4-4 Prijateljem lova, lovcem, voznikom in ime-jiteljem konj pri punčki je, da ohranijo obuvalo suho, konjsko opravo^ in usnje pri vozovih lično in čedno, uporaba J. Bendika v Št. Valentinu patentovane nepremočne masti za usnje in Skalne tinkture za usnje, maže za konje lit kopita. Vporablja jo vse te predmete pri 485 21—9 181 5 3 najvišjem dvoru, pri c. in kr. vojaščini in največjih obratnih prometih. Dobiva te po vseh avstr. deželah. V Ljubljani pri Karolu Weberu, v Celju pri Tammu in Stiegerju, v Mariboru pri Holazeku in Martincu Krasna božična, novoletna in svatbena darila; neobhodno potrebno za vsako boljše gospodinjstvo! Objava. Krize v Novem Torku in Londonu . niso prizanesla evropski oelini in je velika tovarna Iza srebrno blago prisiljena, vso svojo zalogo brez »vsake odškodnine delavske moči. fooblaščen sem iz-"vršiti to nalogo in pošljem slednjemu nastopne stvari proti odškodnini gld. 6'60 in sicer : 6 komadov najfinejših namiznih nožev s pristno angleško ostrico; 6 komadov amer. patent-srebrnih vilio iz jednega komada; 6 kotu. »mer. patent-srebrn. jedilnih žlio 12 „ „ „ kavinih „ 1 komad amer. patent-srebrna zajemal-nica za juho; 1 komad »mer. patent - srebrna zajemal-niea za mleko ; 2 kom. amer. patent-srebr. kupio za jajoa 6 kom. angl. Viktoria čašlo za podklado, 2 komada efektnih namiznih svečnikov; 1 komad cedilnik za čaj ; 1 komad najfinejša slpalniea za sladkor 44 komadov vkupe samo gl. 6'60. Vseh teh 44 predmetov je poprej stalo gl. 40— ter je je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gl. 6"60. Američansko patent-srebro je ven in ven bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da le-ta inzerat ne temelji na nikakšui slepariji zavezujem se b tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago povšeč, povrniti brez zadržka znesek, in naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno ženitno darilo kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se edino le v glavni agenturi zjedinjenih ameriških tovarn patent-srebra A. Hirscliberga na Dunaji, II , Rembrandtstr. 19.— Telefon št. 7114. Pošilja se v provincijo proti povzetju ali če se pošlje svota naprej. Čistilni praiek zraven 10 krajoarjev. Pristen le z zraven natisneno varstveno znamko (zdrava kovina). Izleček iz pohvalnih pisem. Teiing, Gor. Avstrijsko, 21. svečana 1892. Slučajno sem videl pri Njega svi-tlosti grofu Wurm-brandu Vaše garniture ter se prepričal o nje lepoti in cenosti. Jožef Forst, župnik. 580 5—3 Ouisca, dnč 20. decembra 1893. Vaše blagorodje! .... upam, da bodem ravno tako zadovoljen z novona-ročeno garnituro, kakor sem bil lani. Z velespoštovanjem China Serravallo z železom neobhodno potreben oslabelim in prebolelim Vzbuja slast do jedi, krepi živce, čisti kri. Srebrna svetinja: XI. zdravniški kongres v Rimu 1894, Zlata svetinja : Mejnarodna razstava v Benetkah 1894 Zlata svetinja: Mejnarodna razstava v Kielu 1894, Zlata svetinja: Mejnarodna razstava v Amsterdamu. Jako ga priporočajo zdravniške avtoritete, kakor dvorni svetnik profesor dr. baron Krafft-Ebing profesor dr. vitez Mosetig-Moorhof, profesor dr. S c h a u t a prof. dr M o n t i, profesor dr. N e u s s e r, pri-marij dr. vitez N i c o I i c h itd. To odlično zdravilno, okrepčevalno sredstvo zaradi dobrega okusa jako radi uživajo otroci in ženske. Prodaja se v steklenicah po pol litra in po litru v lekarnah. laSiiu^uuai cicio.f$j Lekarna Serravallo v Trstu. 578 30-6 Mamilo M Razpošiljalnica zdravil na debelo. Ustanovljena 1848. Grlavno zalogo v Ljubljani ima: Lekarna Piccoli na Dunajski Mgaeaig cesti, nadalje tudi Mayr in Grečelj. > JL Obrtniki in trgovci, 37526-21 člani konservativnega obrtnega društva v Ljubljani,*) priporočeni osobito cenj. naročnikom z dežele: *1 Oni obrtniki, člani konaorv. obrtnega društva, kateri žele mej to naznanilo uvrščeni biti, zglase naj se pri upravništvu ^Slovenca". Belec Anton klepar v Šent-Vldu pri Ljubljani. Blaznik L. v Ljubljani, Stari Trg štv. 12. Zaloga najraznovrstnejšega W galanterijskega blaga. B o n č ar France pleskar v Ljubljani, Rimska oesta. Boueon Andrej stolar v Ljubljani. Dunajska cesta štv. 7. priporoča največjo svojo zalogo najraznovrstnejilh stolov natančno In trajno iz najboljše tvarine izdelanih. Breskvar France preje L. Šverljuga knjigovez, v Ljubljani, Stolno župniščo. Čamernik Ignacij kamnosek v Ljubljani, Poljske ulice št. 49. Černe Jožef urar v Ljubljani, Sv Petra cesta 2. Hinterlechner Karol čevljar v Ljubljani, Francovo nabrežje 23. Jager Janez motsar v Ljubljani, v mestni kolibi p. mes. mostu. Kovač France čevljar v Ljubljani, Sv. Petra cesta. Kozak Josip mesar v Ljubljani, Semeniško poslopje. KregarIvan pa«ar in srebrar v Ljubljani Poljanska cesta štv. 8. opozarja preč. duhovščino in cerkv. predstojništva na Izvrstno urejeno delalnico, v katori izdeljuje vsakovrstno cerkveno posodo in orodje iz najzanesljivejše kovine, zlata in srebra po najnižji oeni. Matkovič Dragotin brivec v Ljubljani, Pred škofijo Čermelj Jernej trgovina z južnim sadjem! zelenjadjo v Ljubljani. Semeniško poslopje. Dolenec Oroslav svečar v Ljubljani, Gledališke ulice priporoča pristne čebelno - voščene sveče voščene zvitke in mčd. Zaloga pristnega BV brinja ln brlnjevoa. W Vse po najnižji oeni. Dostal Karol tapetnik v Ljubljani, 8v. Petra ccsta St. 31. Mate Avgust čevljarski mojster v Ljubljani, Sv. Petra cesta 2. Brata Eberl slikarja napisov, atavblnaka ln pohištvena pleskarja, tovarna za oljnate barve, lak ln pdkost, Ljubljana, Frančiškanske nlice štv. 4. P. n. občinstvo opozarjava posebno na izdelke, katere sva razstavila na obrtnijski razstavi v deželnem muzeji „Kudolftnumu. Erjavec Alojzij, (preje Zor) čevljar, v Ljubljani, Čevljarske ulice 3. Fajdiga Filip mizar v Ljubljani, Slonove ulice. Mihelič M. ščetar in zaloga krtač v Ljubljani Florjanske ulloe štv. 40. Šelenburgove ulloe. Ozelj Gabrijel tapetnik v Ljubljani, TržaSka cesta. Schmelzer Bertr. stolar v Ljubljani, ob St. Jakobskem mostu. Šega Jakob jermenar v Ljubljani, Poljanska cesta. SerikIvan krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta. Skrabec M. klepar v Ljubljani, Kongresni trg Šturm Frane krojač v Ljubljani, ua Bregu štev. 14. Tome France poslatar v LjubMani, Streliške ulice Tomšič Luka vrtnar v Ljubljani, Poljanske ulice Uran & Večaj pečarja v Ljubljani, Igriške ulice. Paušner Franc krojač, v Ljubljani, Valvazorjev trg 4 (poleg okrajnega glavarstva). Pauer Friderik pek&r v Ljubljani, Sv. Petra cesta St. 50. Perko Frane sobni slikar v Ljubljani, Florijanske ulice. Petrič Fr. trgovina z manufakturnim blagom v Ljubljani, Špitalske ulice. Velkavrh Fr. Jermenar v Ljubljani, Sv. Petra cesta. Vilhar L. urar, v Ljubljani, Vodnikove ulice (poleg Katol. Tiskarne). Virk Sebastijan čevljar v Ljubljani, Sv Petra cesta. Zorman Alojzij mokar v Ljubljani, Florijanske ulice. Plehan Valentin izdelovatelj voSčenlh sve« in lectar v Ljubljani, sv. Petra cesta__ Fajdiga Ivan mokar v Ljubljani, Križevniikl trg, llijala na Vrhniki priporoča in ima vedno v zalogi vsakovrstno moko ln otrobe po prav nizki ceni. Rebek Josip ključar v Ljubljani, Francovo nabrežje, zaloga ključev lz aluminija vseh elektrotehničnih priprav hišnih telegrafov itd. Sever Primož mizar z a hlSuo opravo v Ljubljani, Gradaške ulice štv. 22. Zalaznik Jakob slaščičarski in pekovski mojster v Ljubljani, Stari Trg štev. 21, priporoča Bštirikrat na dan sveže, ukusno. zdravo in slastno slaščičarsko ln pekarsko peolvo. Zadnikar Henrik pastir ln srebrar v Ljubljani, Sv. Petra cesta 17. izdeluje iz najboljše tvarine najraznovrstnejso cerkveno posodo ln orodje po najnižji oeni. Topravi in prenovi stare predmete. Ignacij Žargi v Ljubljani, Sv. Petra cesta 4. Trgovina z manufakturnim in drobnim blagom. Zaloga najnovejših kravat, različnega perila, zimskega blaga itd. Velika zaloga nagrobnih vencev in Šopkov. Zaloga vseh potrebščin za krojače in Šivilje. Ot-vor-jeiije gostilne. Usojam si uljudno naznaniti, da sem otvorll svojo gostilno na Poljanskem naslpn št. 48, v hiši g. Matevža ZdeSarja. Potrudil sc bodem, da bodem kakor doslej cenj. goste postregel s pristno pijačo in najukusnejšimi jedili po najnižji ceni. Ob enem zahvalim se za doslej i/.kazano mi naklonjenost in častno obiskovanje ter se tudi nadalje prav uljudno priporočam. Velespoštovanjem Janez Hren. restavrater (2—2) 598 v Ljubljani, na Poljanskem nasipu 48. Surovo maslo oziroma surovo maslo za čaj, maslo, fina smetana za kavo, sir in skute, sveže mleko se dobivajo vsak dan sveže v prodajalnici v semeniškem poslopju nasproti sadnemu trgu Mojim velecenienim kupovalcein izrekam za dosedanje zaupanje svojo zahvalo ter se priporočam osobito duhovniškim gospodinjam z zagotovilom, da si bodem vedno prizadevala v vsakem oziru popolnoma zadostiti. — Z velespoštovanjem 584 8-5 Jera Lipovšek. jBwwwmmmimnM*mm Kašelj odpravite z uporabo slovečih E Kaiser-jevih ^23-2 prsnih bonbonov kateri najbolje učinkujejo proti kašlju, hripavosti, prehlajenju in zaslizenju in so najcenejši. V zavitkih po 20 kr. dobivajo se v lekarni V1IJ. Hayerja „pri zlatem jelenu ' v Ljubljani, Marijin trg. Priporočen od pollkllnlške direkoije. R Uporablja se proti dušljlvemu kailju, boleznim v grlu, v prsih in proti otročjim boleznim. Konjaka sladni izvleček Neutrpen za prebolele. Dobiva se v vseh boljših lekarnah in dro-guerij&h. 590 52 2 Tovarna konjak-sladnega izvlečka v Leipniku. f rane Ivan Kni/.da. c. in kr. avstr.-oger. in kr. rumunski dvorni založnik. jmtfA Že nad 30 let z najbolj-^PJh^Sfc šim vspehom v rabi ♦'Ii V« v mnogih dvornih V hlevih, v zaameni- _ tejših zasebnih in vojaških hlevih, okrepčuje pred ln ojadnje po velikih naporih, pri iz-pahnenju, otrpnelostl itd. ter ojači konja za izredno težko vožnjo in tek. Kwizdov restitucijski fluid c. in kr. priv. voda za umivanje konj. Steklenica velja I gld. 40 kr. V. Glavna zaloga: Okrožna lekarna, Korneuburg p. Dunaju. Vsi stroji za kmetijstvo vinarstvo in moštarstvo! Matllnlc«, vitla, trt«ui» taline mline a Tito J resolulce sa krmo Artomatlent sparats proti poronuperl U&Ailnlco u vino « (Učilnice za sadje mpoUj. , h^jun „jkoWii, IG. HELLER, DUNAJ W 3/3 Pratantraaia BTr. 4» prosto.---- " * - ^^^^ ""r!^'!!' p,sl|'_~ StnliM dUo M MUratoio. JB tmg.li. - lutni, _ strajl ig dajo U poiMuJ Cm n k mn nllalt! PreEponletn mm mmnij" 272 15-lr. Pri nakupovanju pazi naj se na varstveno znamko ter zahteva 135 20 15 Kwizdov restitucijski fluid- Dobiva se v vseh lekarnah in droguerijah. i i i i J « i i Tovarna oerkvene opt-uv«-. 1873, 1881. Premovanu Jožef Deiller, tovarna cerkvene oprave in izdeloval-nica paramentov, Dunaj , VII., Zieglergasse 27. Zastopnik: Prane lirllckner. Na dogovorjena naročila se izdelujejo vsi cerkveni paramenti, kakor: pluviali, dalmatike, velumi, stole, baldahini, bandera itd. itd., pa tudi cela masna obleka v najpravilnejši _ _ Obliki. 54 26—22 Cerkveni pammeiici. i \ priložnostna darila! g Friderik Hoffmann, urar, «7 lo-v na Dunajski cesti v Ljubljani, priporoča svojo zalogo vseli vrst žepnih ur -m v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niklu ravno tako tudi nihalnih, stenskih in budilnih ur in le dobre do najfinejš« kakovosti po najnižjih cenah. Specijalitete in novosti žepnih, nihalnih, stenskih in budilnih ur so vedno v zalogi. iBJT Poprave se dobro ln solidno izvršujejo. 626 24—22 Sladna kava, katero izdeluje tvrdka Frana Kathreinerja in naslednikov v Stadlau-Dunaju, ima zares pred drugimi izdelki merodajno prednost, da ima prav kavi podoben okus in je torej najbolje nadomestilo za zdravju škodljivo navadno kavo. Jaz torej morem vsakemu priporočati popolnoma okusili in zdravi Kuthreinerjev izdelek in opetovalno izjavljam, da sem zaradi teh prednostij dal gospodu Francu Kathreinerju pravico, pod rnojim imenom svoj slad, kavo v celih zrnih, prodajati, zatorej nema nobena druga firma jedine pravice posluževati se mojega imena. S. Kneipp, kat. župnik. Tudi kbt dodatek k navadni kavi se Kathreinerjevi Kneippa sladni kavi odkazuje prvo mesto, ker ima svojstva, katerih dosedanji surogati nikogar nimajo 21 I revidnOKi ' Vzemite le bele originalne zavitke s ir„fl,nA{„ft„l m. ■ < tium>M . podobo gosp Kneippa in 2 imenom naiiirciner: podobar in pozlatar v Ljubljani, Gledališke ulice štev. 8 opozaija prečast. duhovščino in cerkvena predstojništva na svojo dobro urejeno podobar sko in pozlatar sko delalnico v katerej izdeluje vsa v njegovo stroko vštevajoča se dela natančno, vestno, po poslanih narisih ali lastnih načrtih po možno nizkih delu primernih cenah. V zalogi ima vsakovrstna razpela, pripravna za misijone, procesije, šole in zasebna stanovanja. Naročila na križeva pota izvršuje prav ukusno in lično. 114 40-40 Znižane ceno! iinn. DRViKonč trgovec z železnino v Ljubljani, Mestni trg št. 9 in 10 prodaja kakor bi bila vse potrebno za stavbe, kakor cement, traverze, železniške šine za oboke, kovanja za okna in vrata, lopate, krampe, štorje itd. itd vsakovrstno kuhinjsko orodje, poljedelska orodja, posebno v veliki izberi - _ , revesa (plug-e) KnvaPI ' Tu kuPu-)ete železo naj-i\uvav/l . ceneje, pri pošteni vagi in prijazni postrežbi. Poskusite, in se bodele prepričali! štedilna ognjišča in njih posamezne dele, pozlačene nagrobne križe in sploh vse v njegovo stroko spadajoče. Posebno pa opozarjam gg. krčmarje na svojo veliko zalogo vsakovrstnih ledenic (Eiskasten) za pivo in jedila in gg. posestnike žae •zborne vodne žage in pile, za kojih jakovost se jamči. Zunanja naročila se takoj in vestno izvrže. Kar bi ne ugajalo, se radovoljno zamenia stotako se kupljeno blago radovoljno pošilja na dom ali na napovedani kraj. Ceniki pošiljajo se na zahtevanje brezplačno in franko. 159 40 CARBOLINEUM On * 1 j a. n i-------t priporoča osobilo prečast. duhovščini in sl. občinstvu v mestih in na deželi izborno svojo zalogo I ^ po raznovrstnih kakovosti blaga primerno nizkih cenah ^ „pri rudečem križu" Viljema Nkanla IV., VValtergasse 1, Dunaj, IV., Favoritenstrasse 28 priporoča za zimo 1894/95: Crorko zimsko obleko kot: Havelok, zimske suknje, vsakovrstne kožuhe za potovanje in mestno uporabo, duhovniške suknje, zimske hlače, talare, in reve-rende. Liturgično opravo natančno po cerkvenih predpisih izvršeno: blrete,kolarje,naprs-nloe, vsakovrstne duhovniške čepice. Paramente preskrbuje po najnižji ceni. Izvršuje se točno, iz najboljšega, trpežnega blaga, natančno izdelano; neuga-jajoče vzame sa nazaj. m'jr Plačuje se tudi na obroke. — Blago po meri je na razpolago. Ceniki in vzorol na zahtevo brezplačno. S3& Dunajska borza. Sne 24. novembra. Skupni državni dolg v notah.....99 gld. Skupni državni dolg v srebru.....99 , Avstrijska zlata renta i%......124 „ Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 9« „ Ogerska zlata renta 4%.......123 . Ogerska kronska renta 4%. 200 kron . . 97 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1040 „ Kreditne delnice, 160 gld......391 „ London vista ..........124 „ Nemški drž. bankovci za 100 m.nem. drž. velj. 61 „ 20 mark........................12 „ 20 frankov (napoleondor)............9 „ Italijanski bankovci........45 „ C. kr. cekini......................5 „ 90 kr. 90 „ 25 „ 95 „ n 60 „ 90 " 65 „ 12l/t„ 22 „ 92 „ 90 „ 89 „ Dne 23. novembra. 41o državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 150 gld. — kr. 5% državne srečke i. 1860, 100 gld. . . 163 „ — „ Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....193 „ 50 „ 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 98 „ 25 „ Tišine srečke 4%, 100 gld.......143 „ — „ Dunavske vravnavne srečke b% ... . 132 , 10 , Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . 107 „ 50 „ Posojilo goriškega mesta.......111 „ 25 „ 4% kranjsko deželno posojilo.....67 „ — „ Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% 98 „ 70 „ Prijoritetne obveznice driavne železnice . . 221 „ 75 „ „ „ južne železnice 3% . 166 „ 75 „ „ „ južne železnice 5% . 129 „ 75 „ „ , dolenjskih železnic 4% 98 , 50 „ Kreditne srečke, 100 gld...... 4% srečke dunav. parobr. družbe, 10„ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld Rudolfove srečke, 10 gld...... Salmove srečke, 40 gld...... St. Gendis srečke, 40 gld...... Waldsteinove srečke, 20 gld. . . ... Ljubljanske srečke........ Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st. Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba Montanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100....... 199 gld. — kr. 1. 141 „ 50 v 1. 18 „ — 23 „ 50 70 „ 30 72 „ — _ 50 „ — 25 „ — 177 „ 75 n f. 3435 „ — 510 „ — 107 „ 25 72 „ — 105 „ 40 167 „ — 135 n 20 Nakup ln prodaja f. vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. • Zavarovanje u zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. K u U n t n a izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba 99m E B C II ioJIzeilB it. 10 Dunaj, Itriabilfiritram 74 B 66 Pojasnila v vseh gospodarskih in ftntnčnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glarnic. Izdajatelj Dr. >vttn taitoitt Odgovorni rredaik: Andr«j Kalan. Tisk .iiiuoiiška Tiskarne" v Liobliani.