Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejemali velja: Za celo leto predplažan IS gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
1 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejemali, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta v 8 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. a
Posamezne številke veljajo 7 kr.	'
Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stoini trg št. 6, poleg ..Katoliške Bukvarne".
Oznani lil (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se no sprejemajo. Vredništvo je v SeineniškiU ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,(5. uri popoludne.
Štev.
V Ljubljani, v soboto 27. junija 1891.
Letsiili XIX.
O raznih narodno-gospodarskih predlogih v državnem zboru.
S o I.
Že veliko let je preteklo in v sleherni sesiji stavili so poslanci raznih strank predloge za znižanje cene za sol ia za vpeljavo tako zvaue živinske soli. Tudi letos stavili so se predlogi, o katerih hočem spregovoriti nekoliko besedij v pojasnilo tega vprašanja, katero je tudi za naše slovenske pokrajine velike važnosti, kakor je tudi razvideti iz obravnav letošnjega občnega zbora naše kmetijske družbe.
Kakor kaže letošnji proračun, dobila bo država iz prodaje soli nad 17 milijonov goldinarjev čistega dobička. Da taka svota pač finančnega ministra stori neizprosnega proti prošnjam in predlogom, ki merijo na znižanje cene pri prodaji soli, je pač umevno. A finančna uprava bi lehko i umnejšo uredbo solarijev, v katerih se pripravlja sol, marsikaj prištedila na troških. Davek, ki izvira iz visoke cene soli, je krivičen, ker nosi ga najbolj ubogi delavec in kmetovalec. Statistično so razni pisatelji dokazali, da porabi v letu človek, ki se hrani z mesovino, po 6 kilo, meščan, ki zavživa tudi več priprostih jedij, 8 kilo, in revni ali kmetski človek, ki živi večinoma od krompirja, zelenjav in močnatih jedij, katere morajo biti močno soljene, ako se hoče sploh, da so užitne, celo do 15 kilo soli. To pač kaže, da najrevnejši stanovi največ prinašajo v monopol soli. Zato so zastopniki v raznih državah vplivali na to, da je vlada odpravila sploh monopol za sol. Tako je Angleška opustila monopol, čeravno ji je donašal 16 milijonov goldinarjev; celo Rusija ga je opustila že leta 1862.; prav tako Švedska in Norvegija. Nemčija ima sicer še solni monopol, a prodaje sol po zelo nizki ceni in sicer 1 carinski stot ali cent po 2 gld. 30 kr., 1 cent živinske soli celo po 35 kr.! In pri nas?! —
Dokazano je pa tudi. da angleška kmetijstvo zaznamuje velikansk svoj napredek prav od dobe naprej, ko se je solni monopol odpravil. Od dotič-nega časa pokladajo živinorejci govedi sleherni dan po 5 do 8 lotov soli, in ne le da bolje diši in v slaj ugaja primerno osoljena jed človeku, ampak je tudi bolj prebavljiva in zdravejša, prav tako je pri
živini in kolikor bolj slabo in trdo, slamnato krmo dobiva goveda, toliko bolj ji ugaja sol, ako jo dobi. Pa pri današnji ceni 10 kr. za eu funt soli pač še tako skrbnemu živinorejcu ni mogoče očitati, da ne soli krme govedi, saj je, žal, le premnogo rodbin v naših slovenskih pokrajinah, ki še za soljenje kruha, katerega le redko peko in za soljenje krompirja v oblicah nimajo soli! Krvaveti mora človeku srce znati o taki bedi, ko se tako potratno živi v drugih krogih, kateri se seveda malo zmenijo, koliko jih stane peščica soli. Ako tedaj finančne razmere ne dopuščajo, da bi se sol cenejše prodajala — čemur pa oporekamo, ker je še drugih virov najti, seveda, ki bogatine zadenejo — naj bi vlada skrbela saj za vpeljavo živinske soli.
Spominjamo se še, da je bila taka sol vpeljana in pomešana z neko rudečo zmesjo, ki jo je delala neporabno za človeški užitek. Toda stradajoči ubožci porabljali so jo tudi za-se in kmalu je zginila tudi taka sol iz prodaje. In kdo bi mogel tajiti, da bi živini sol silno veliko koristila? Poglejmo le napredno Švico, ki na tisoče stotov soli porablja za živino, ki je pa tudi daleč sloveča. Zdravstveni krogi dokazujejo celo, da je živina, ki dobiva redno primerne dodatke soli, bolj čvrsta in obvarovana raznih kužnih boleznij. Saj je tudi znano, da na prebavanju bolehajoč človek, sploh slabo rejen, dokaj poprej zapade okužljivi bolezni od onega, ki se redno in primerno hrani. V Belgiji potrošijo na veliko goved na leto do 35 funtov soli, zato je pa ondotna pitana živina tudi prva in najdražje plačavana.
Pa tudi gnojivne moči je sol in zato bi pač bil že čas, da bi se naša finančna uprava lotila izdelovanja kainita, ki ima jako gnojivno moč za travnike, deteljišča in zelenjadne vrtove. In prav v Kaluszu na Gališkem je toliko naravnega bogastva takega blaga, da bi vlada lehko na stotisočev centov tega blaga dobivala in tudi po primerno nizki ceni ga oddajala kmetovalcem, ter zanj več milijonov skupila. Iu ali ni žalostno, da morajo naši avstrijski kmetovalci kupovati kainit ali gnojivno sol v Nemčiji, pri tem pa da imajo sila veliko sitnostij od finančnih uradov prenašati.
Naj bi tedaj uprava bolje umela izkoristovati tudi solne odpadke in te po nizki ceni prodajala za
gnojilne namene, mesto da take odpadke mečejo v vodo, kakor so to poslanci iz krajev, kjer se nahajajo solarije, na pr. v Gor. Avstriji iu Galiciji, v državni zbornici grajalno navajali.
Mično je brati v zapisnikih ob obravnavah v državnem zboru, kako je pred nekaj leti našel neki poslanec v Išlu velikansk kup solnih odpadkov, katere je cenil nad 70.000 centov. Zvedel je konečno, da so to odpadki in da se zanje ponuja po 2 gld. za cent, A zbala se je uprava, da ne bi dotični ponudniki te solne odpadke porabili za užitek in ne za gnojenje polja in že je bil došel nalog, da se ponudba 140.000 gld. nima sprejeti, pač pa ves kup 70.000 centov vreči v vodo! Konečno pa je vendar došel zopet protiukaz, da naj zopet prekuhajo te odpadke v izdelavo soli, ker po trudu poslanca našli so kemikarji, da je bilo v onih odpadkih še celih 89 odstotkov čiste soli, ali kemiško izraženo, klor-natriuma, to je pa ravno navadna sol.
Zopet drugi poslanec iz Bohnije pravil je, da so tam celih 95.000 centov takih odpadkov v vodo vrgli! Koliko bi to izdalo v kmetijstvu! V Franciji so umnejši. Da ustrežejo kmetovalcem, spravijo naročene solne odpadke v plombirane vreče, ki se do-peljejo ua dom naročnika-poljedelca in vso to po-šiljatev spremlja finančni stražnik, ki je prisoten pri porabi te gnojilne soli. Kmetu je pomagano, ker pride z malimi troški do dobre gnojilne snovi, vladi tudi, ker dobi precej denarja za take sicer brez-koristne odpadke in strah, da bi kdo zaužil take solne odpadke, s tem pa oškodil solni monopol, ozirom iz tega monopola izvirajoči davek je tudi odstranjen. Tako naj bi se tudi pri nas godilo in izvrševalo!
Ako še navedem, da stane v solariji v Wielički naprava ali dobava enega centa soli le 25 kr., sem pač dovolj povedal. Žal da, pa moram vsem tem besedam pristaviti, da je malo nade, da bi se usli-šale nebrojne peticije iz raznih dežel po znižanju cene za sol in za vpeljavo živinske soli. Ako bo res po novi kupčijski čolni pogodbi z Nemčijo v prvi vrsti avstrijski govedi odprt ondotni trg, treba bo skrbeti za dobro spitano živino, ker tako zahtevajo ondi, in za vspešno pitanje pa je sol neizmerne koristi in potrebe. Upajmo, da bo finančni minister
LISTEK,
Nedeljske misli.
XXXIII.
Prijetni časi se smehljajo našim „šef-politikom" in nam nedeljskim „vice-politikom pod črto", kajti pravi „dolce far niente" nas bode družil v bodoče na domačem zapečku, saj stavim, da vržejo sedaj naši gg. poslanci svoj politiškiinnepolitiški „program" g. Taaffeju pod noge, — ter se zavijo v plašč tihote in ponižnosti, dokler jih zopet ne izvabi iz idiliške zvestobe njegov glas na pomoč v „hudi uri". Tudi nam „vice-politikom" se ne bode godilo ob nedeljah boljše, kakor „nadčrtnim- politikom" v politiškem predalu, kjer bomo sadili v bodoče le krompir in obirali domače gosenice, kajti kedo bode čital naše sladko-grenke dovtipe, saj bode potreba najboljšemu narodnjaku štirih očij in mnogo želodcev, če bode hotel pregledati in prebaviti vse bodoče naše dnevne
in tedenske race, domoljubno-rodoljubne in rodo-ljubno-domoljubne. Osobito našim pristnim nedeljskim pohajkovalcem, ki životarijo doslej o predobrotnih in potrpežljivih »osebnostih" in kujejo drug drugemu osobne himne, bode šla trda za nedeljski oves, kajti ves „drobiž" jim bode použil novorojeni „Rodoljub" in ostajalo jim ne bode druzega za njihov „metier", kot zastarele „rodo- in domoljubne" plenice.
Najbolje je sedaj, da se bližajo po osemmesečnem hladu polagoma topleji dnevi, ki nas bodo razpršili zopet kmalu v razna letovišča, kjer se bodemo spo-minali, da „beatus ille, qui procul rebus tristibus no-stris" uživa naravno krasoto domovine naše, ki je toliko lepša, kolikor manj čujemo o njeni nepolitični politiki. Razven prepotrebne odaljenosti od naših političnih kotlov potrebuje isti, ki hoče ljubiti v istini idealno svojo domovino slovensko, tudi neka-kov azbesten plašč, ki ne pušča niti moče, niti ognja, niti sumničenja, niti krivic, ki se nakladajo pri nas vsakemu javnemu delavcu za plačilo, kakor da bi ne bil isti, ki deluje za narod, že kaznovan dovolj z lastnim požrtvovalnim trudom in neslavno slavo.
Skoraj neverjetno je torej, da se ne razširja pri nas bolje, kakor bi bilo naravno, ista bolezen, katero zovemo „oportunizem", ki živi v vsakem zraku, se obrača po vsakem vetru in dobro greje in redi one, ki razumejo praktičen njen glas.
Da, oportunizem, ali drugače rečeno brezbrižnost je tisti širen pot, ki vabi marsikaterega izmej nas v hladen kraj počitka, miru in tihega zasmehovanja vsega, kar diši po javnem — brezuspešnem in nehvaležnem narodnem in zaradi tega, seveda, osobnem boju.
V istini, ko bi ne bili Slovenci mehek, lipov les, prišla bi bila v istini Slovencem že davnej doba, v kateri se sučejo mesto peres sami „buzdovani" in naša BSlovenija" bi bila že davnaj žalujoča vdova brez sina in hčere.
Da, nepraktičen rod smo mi slovenski politiki — pisatelji in nedeljski pisarji, ki pišemo s črnilom za črnilo, ko bi lahko živeli „proul negotius" brez črnila in brez „lavorike slovenske", ki ne pristuje niti „na klobuk", niti v „kislo juho" za narod delujočemu rojaku.	Sviftijanec.
vpeljal progresivni prihodninski davek, ki bo poiskal državi novih virov ondi, koder jih dosedaj niso hoteli iskati; ubožci pa naj se vendar enkrat oprošM saj oni nosijo veliko bremen za davek, iu naj se ubožcem privošči, da bodo krompir v oblicah mogli osoliti in s tem storiti ga slastnejšega.
Govori se sedaj, kakor nikdar poprej, o skrajni sili, da se razbremenijo nižji, trpeči stanovi, da se kaj zdatnega stori za povzdigo poljedelstva. Naj obljubam že enkrat sledijo tudi dejanja!	—e.
Razmerje (lržaviiozborskili strank.
Govor državnega poslanca princa Karola Schwarzenberga v državnem zboru dne 17. junija 1891.
(Dalje.)
I)a bi taka stranka ali večina ne bila sposobna za nobeno delo, se vidi že iz tega, ker ko bi prav za prav ne imela nobenega pozitivnega programa. Mislim, da se ta želja vladi ne bode posrečila, če tudi bodemo radi vzajemno z drugimi strankami sodelovali pri vprašanjih, ki so neizogibno za blaginjo države in o katerih je želeti, da se pretresajo z raznih stališč.
Gospoda, kje naj se pa dobe oni zvezni elementi, • katere hoče vlada za osnovo nove stranke. Na nas j se pač ne računa, ko so se že naši nazori za skrajne j proglasili, in se naše najmanjše terjatve, katere smo j izrazili v obliki dostavka v adresnem odseku, neso ■ od nobeue strani podpirale in ko mi smo sami iz- i javili, da v socijalnem oziru ne pričakujemo nobe- i nega uspeha, dokler drugi duh ne pride v zakone ; in njih izvrševanje.
Čudno se vede neka druga velika stranka v tej zbornici proti vladi, tembolj nas je to osupnilo, ker , je omenjena stranka že vlado pobijala zaradi prora- ; čuna, ki je bil ravno v tem smislu sestavljen, kakor i je proračun, ki leži pred nami. (Prav res! na desnici.) Ta stranka je dvanajst let propovedovala, da je se- j danja vlada nesreča za državo.
To premenjeno postopanje omenjene stranke je moralo vzbuditi svojo pozornost, posebno, ker je baron Chlumecky v Moravski Ostravi obširno dokazoval potrebo, da morajo Nemci premeniti svoje postopanje, j Tak prevrat pa ne more biti trajen, če se neso pre- i menili nazori in smotri one stranke. Za tako pre-membo nazorov bi pa vendar moral biti kak zadosten \ povod.
Tacega povoda pa jaz ne najdem. Dne 17. decembra 1889 ministerski predsednik ui druzega izjavil, kakor da se more ustava le ustavnim potom premeniti, kar je umljivo samo po sebi. Štirinajst | dni poprej sem jaz ravno to misel izrazil v češkem j deželnem zboru. Nadalje je izjavil, da ne bode J pustil, da bi se nemški narod pritiskal, kar je tudi samo po sebi razumljivo in tudi nobena stranka ni hotela pritiskati Nemcev.
Ta izjava ne more torej biti povod, ravno taka pa tudi ne češka sprava, o kateri se je sam ministerski predsednik izjavil, da ni bila prava oblika, da bi se ž njo dosegel namen. V prestolnem govoru tudi ne vidim zadostnega povoda, ker se v njem jasno naglaša narodna jednakopravnost in pa avtonomija.
Tudi to ni nič tacega, če je ministerski predsednik se izjavil, da nemščina mora ostati uradni jezik. S tem vendar še ni rekel, da bode nemščina jedini uradni jezik. In to je glavna stvar. Njega ekscelenca je priznal, da se pri občevanju s strankami morajo rabiti razni jeziki. Gospoda moja, jaz pod uradnim jezikom, druzega ne razumem, kakor jezik, ki se rabi v uradu, naj se rabi pri sestavljanju koncepta, pri vložnem zapisniku, ali v ekspeditu pri končni rešitvi odlokov. Če je pa treba ustno občevati in izdajati odloke strankam v nenemškem jeziku, pač ne bode nikdo tajil, da se lahko pokvari zmisel, če se vselej prevaja. Da se na ta način ne sme po-kvarjati zmisel odlokov in da se ne sme nobenemu narodu dajati pravice v pomanjšani meri, tega v bodoče ne bodo mogli zmirom prezirati. V tem oziru smo torej lahko brez skrbi in lahko počasi postopamo. Prišel bode čas, ko se bodemo zopet resno pečali s to zadevo.	(Dalje slidi.)
Politični pregled.
V Lju bljani, 27. junija. Notranje deiele.
Potiski klub bi rad popolnoma utajil, da je v njem bil kak razpor. Tajnik je objavil neko iz-
javo, v kateri obsoja postopanje poljskih listov, ki so marsikaj neresničnega pisali. Zaradi tega se čutijo vredništva nekaterih poljskih listov tako razžaljena, da so sklenila, da izjav poljskega kluba ne bodo več objavljala in so to že naznanila predsedniku poljskega kluba. Seveda dotičnim listom na teh izjavah ni dosti ležeče, ker imajo o dogodkih v klubu že druga poročila od nekaterih poslancev, kajti tudi v poljskem klubu so ljudje, ki ne molčd o tem, o čemur se posvetuje.
Mladočehi v zadregi. Vašaty je s svojo nepremišljenostjo spravil Mladočehe v veliko zadrego. Najljubše bi jim bilo, če bi izstopil iz kluba, ali, kakor se kaže, on jim neče napraviti tega veselja. Izbacniti iz kluba se ga pa prav ne upajo, da bi Vašaty ne začel agitacije proti njim. On se lahko sklicuje na to, da je v politiki ostal dosleden, dočim se sodrugi poprijemajo oportunizma, katerega so tako očitali Staročehom. Odgovornosti za Vašatyjeve govore pa klub tudi ue odvali od sebe s samimi izjavami svojega predsednika. Dokler je on v klubu, morajo si druge stranke misliti, da se vsi na skrivnem ujemajo ž njim, da torej pravo za pravo igrajo komedijo. Tudi to, kar pišejo „Narodni Listy" o tem govoru, ne bode Mladočehom pridobilo zaupanja drugih strank. Mladočeški list misli, da je Vašaty-jev govor bil dober, samo da ni bil govorjen o pravem času. Seveda mladočeško glasilo ne more lahko pisati zoper Vašatyja, ker je še nedavno zagovarjalo vse to, kar je Vašaty govoril. Poljaki se pa gotovo ne sprijaznijo z Mladočehi, če popolnoma ne premene svojih nazorov o vnanji politiki. — Sicer je pa Vašatyjevo modrovanje bilo prazno. Zvezo z Rusijo je lahko priporočati, ali mož ni povedal, kako bi se dosegla. Koliko se že Francija poganja za zvezo z Rusijo, pa je še ni dosegla. Ce bi Rusi dobili v roke Carigrad, ne smemo misliti, da bi bili potem že zadovoljni, temveč gledali bi, da pridobi vpliv po vsem Balkanu in zapro avstrijski trgovini vsa pota v orijentu. Ruski listi so že večkrat razpravljali vprašanje, da bi se razdelil Balkan tako, da bi se jeden del prepustil avstrijskemu, drugi pa ruskemu vplivu, ali vselej so prihajali do sklepa, da v to Rusija ne more privoliti, ker tudi v zapadnih balkanskih deželah bivajo pravoslavni, katerih ne smejo prepustiti avstrijski samovolji. Jasno je torej, da je zveza z Rusijo nemogoča, če se Avstrija ne odreče vsemu vplivu na Balkanu, kar pa že iz gospodarskih ozirov storiti ne more in zatorej je nespametno govoriti o taki zvezi, ker se s tem le po nepotrebnem begajo duhovi. Ko bi pa Rusija kedaj premenila svoje nazore o vnanji politiki v toliko, da bi bila ž njo zveza mogoča, bode pa že vnanja uprava sama brez Vašatyjevega svetovanja jo sklenila. Kalnoky sam ni poseben nasprotnik Rusiji in je oseben prijatelj mnogih ruskih državnikov, ker je bil veleposlanik v Peterburgu, ali on se mora ravnati po razmerah in iskati zaveznikov, kjer jih dobiti more.
Vnanje driar«.
TJmor ministra Belčeva. Ze dolgo ni bilo slišati, kako je s preiskavo zaradi umora ministra Belčeva. Mislili smo že, da se bodo vsa stvar pozabila, ker morilca ne morejo dobiti. Po poročilih iz Sofije je pa sodišče zadnji čas dobilo nekatere zanesljive informacije o zaroti in je dalo zapreti Ca-ceva in bivšega polkovnika Kiselova. Sodnijske obravnave bodo baje v avgustu.
Trikupis se je iz Sofije odpeljal ževMarijan-ske kopelji. V Sofiji je imel posvetovanja s Stambu-lovom, Grekovom in nekaterimi drugimi državniki. O čem da so se posvetovali, se nič ne poroča. Najbrž so tudi govorili o Makedoniji. Z vodjami opozicije se pa, kakor kaže, frikupis ni dosti razgo-varjal, iz česar bi mogli sklepati, da bivši grški ministerski predsednik ve, da vodje opozicije nemajo posebnega vpliva v deželi in da še ne pridejo tako hitro na krmilo.
Rumunska vnanja politika. Poslanec Jonescu priobčil je brošuro o vnanji politiki Ru-munije. V tej knjigi pravi, da Rumunija ne more na to misliti, da bi osvobodila Rumunce v sosednih državah, ker njen obstanek še ni dovolj utrjen. Ko bi Rumunija mislila tirati iredentsko politiko, morala bi pred vsem gledati, da si prisvoji Besara-bijo, ki je bila rumunska. Naravni sovražnik Rumu-nije je Rusija. Obstanek Rumunije se ne strinja z idealom Rusije, ki vedno teži na jug. Rusi bodo tako dolgo sovražili Rumune, da jih podjarmijo, ali pa, da so preverijo, da jih uničiti ne morejo. Rumunija loči severne in južne Slovane. Da ni Rumunije, bi bile ruske čete že davno posele Bolgarijo in se približale Dardanelam. Rusija dobro ve, da le skozi Rumunijo pelje pot do Sredozemskega morja. Ker je pa Rumunija preslaba, da bi se sama branila proti Rusiji, ne sme biti neutralna, temveč mora iskati zaveznikov. Francozi njih zavezniki biti ne morejo, ker se poganjajo za prijateljstvo z Rusi, zato pa se mora Rumunija približati srednjeevropskim državam. Pisatelj pravi, da sedaj v Rumuniji še ne marajo za zvezo s srednjeevropskimi državami. ali mladi naraščaj, ki se bolj drži narodne ideje, bode se pa poprijel take politike. Priznati moramo, da Jonescu dobro sodi o političnem položaju in da so njegovi nazori prav dobri. V Rumuniji je pa tudi druzih mož. ki odobravajo tako politiko. Narod sam je pa morda še precej vnet za Rusijo, ker političnih spletk ne pozna in ker je Ru-
sija pravoslavna. Vera pa v Rumuniji, kakor sploh v orijentu bolj vpliva na politično mišljenje, nego narodnost. Narodna zavest se povsod še le vzbuja.
Gladstone. Zdravje Gladstonovo je jako slabo, tako, da se že boje zanj, da morda ne bode več popolnoma okreval. Odkar je bil zbolel za hripo, je bil še jedenkrat prišel v zbornico, a potem pa moral ostajati doma. Zdravniki mu odsvetujejo vsako politično delovanje. Želeti je, da okreva ta veliki državnik, kajti Anglija bi ga jako pogrešala. Liberalna stranka bode težko še dobila tako dobrega vodjo. Posebno za Irce bi ga bilo škoda, če ga smrt pobere, predno se reši težavno irsko vprašanje.
Parnell. Civilna poroka Parnellova z gospo Sheo je bila te dni v Steyningu pri Brightonu. Cerkveua bode pa čez nekaj dni v Londonu. S tem, da je Parnell vzel Sheo, katera se je zaradi prepovedanega znanja ž njim, ločila od svojega moža, se je morda opral v očeh svojih protestantskih somišljenikov, ali v očeh katoliškega irskega naroda se pa ni. Sicer je pa še vprašanje, če bode Gladstone, če še okreva, sedaj maral občevati ž njim, kajti vodia angleških liberalcev je velik nasprotnik ločitve zakonov in je sploh jako strog v tacih zadevah.
Izvirni dopisi.
Iz šmarija, 20. junija. Minul je dan, v katerem smo polni radosti klicali: „To je Gospodov dan!" Ostal nam je od njega le še neizbrisljivo sladak spomin. In ta za vso šmarijsko faro presrečni dan je bila nedelja 14. rožnika, ko so prevzvišeni naš gosp. vladika obiskali našo faro ter stosedemindevetde^etim otrokom podelili zakrament svete birme, katere vže 12 let ni bilo pri nas.
Pri tej priliki je šmarijska fara dovolj jasno pokazala, kako iskreno da ljubi in časti svojega vi-šega duhovnega pastirja. Oblekla se je v nenavadno, tukaj še nepoznato, izvanredno praznično obleko, da kolikor najbolj mogoče dostojno vsprejme svojega vrhovnega gospoda. Cerkev, hiše, pota, koder so Prevzvišeni hodili, vse se je osnažilo, okrasilo in ovenčalo tako, da so mimogredoči tujci kar strmeli in povpraševali, kaj vse to pomeni? V vsaki vasi ob glavni cesti in na razpotjih stali so visoki mlaji, slavoloki nakičeni z venci in s primernimi, slavnost oznanjujočimi in povzdigujočimi napisi, katerih je bilo do 20 vseh skupaj. Zastav pa je na mlajih, po hišah in drugod na stotine vihralo, pričajoč, kako veseli da so farani, ko vsprejemajo svojega premi-| lostnega pastirja!
Precej po zorni službi božji podajo se farani v obilnem številu naproti proti Škofljici, katera je bila vsa v zastavah. Ob 7. uri že naznanja gromoviti strel, da so se Prevzvišeni pripeljali na farna tla. Tukaj so jih čakali farani s svojimi predstojniki, da jih slovesno pozdravijo in vsprejmo. Potem pa se pomika vrejen slovesen sprevod dalje proti Šmariju. Najpreje jahajo korenjaki naše požarne brambe z zastavami. Za temi se peljejo Prevzvišeni in za njimi drugi spremljevalci v obilnem številu. Glasno pritrkavanje milodonečih zvonov po cerkvah pa naznanja faranom, da so zdaj Prevzvišeni v njihovi sredi. Ob Vs je bil slovesen sprevod v cerkev, kjer se je po dokončanih predpisanih molitvah pričela služba božja in potem birmovanje. Med pridigo so Prevzvišeni s tako ganljivo lepo donečo besedo poudarjali vrednost posvečujoče milosti božje, da so se mnogi poslušalci solzili. Po dokončanem sv. opravilu so se opravile tudi molitve za verne mrtve, potem so ogledali do obeda nekoliko cerkev in njeno opravo, o čemur so izrazili svojo zadovoljnost. Po obedu pa so se v spremstvu več duhovnikov odpeljali v Šent-Jurje delit zakrament svete birme. Ko se o mraku vračajo nazaj v Šmarije, pozdravljajo jih slavnostni kresovi po hribih in veseli strel.
Izredno lepa pa je bila ob 9. uri zvečer sere-nada na dvoru pred župniščem, katera je vse presenetila. Požarno društvo pod poveljnikom gosp. V. Ogorelcem, deželnim poslancem, kateri je silno mnogo pripomogel k sijajni slovesnosti, pride z ba-kljado in vojaško godbo počastit premilostnega nam vladiko. Bengalski ogenj s svojo divno svetlobo očaral je navzoče ljudstvo nedopovedljivo. Vojaška godba svirala je prav izborno tri krasne točke in naposled avstrijsko himno. Med prestankom pa so zapeli šma-rijski pevci nekaj navdušenih pesmij. Prevzvišeni so prišli na dvor ter se vzradoščeni prav laskavo vsem zahvalili za prelepo počeščenje. Pričujoče ljudstvo pa, ki še ni videlo kaj jednakega, ob koncu kot iz jednega grla zakliče trikratni „živio" in „slavau ter bo veselo razide!
(Dalje v prilogi.)
Priloga 14=4=. štev. »Slovenca** dn6 27. junija 18©1.
■ ■ ■
Do sr^e 8p se Prevjvišeni vračali k nam na
prenočišče od birn^ovanja, pri drugih farah, Vselej pa je slovesno pritrkavanje lepo zglašenih zvonoy oznanjalo njihov pri- in odhod. V sredo pa se po-stovd od nas1;in podelivši nam svoj blagoslov odpet Ijejo se spremljani do farne meje od hvaležnih fa-ranov dalje na Dolenjsko. Mi pa zakličemo: Bog nam ohrani še mnogo let tako milega, blagega in za blagor sv<yih vernih tako goreče vnetega, pre-vzvišenega nam pastirja! Zares, to je bil dan, ki ga je Gospofl naredil! In ako še povem, da moramo za vso toliko slavnost hvaležni biti goreči požrtvovalnosti cerkvenih in obeh občinskih zastopnikov in predstojnikov, menim, da sem povedal vse, kar je vredno, da zvedo o nas tudi drugod.
Iz Zagreba, 21. junija. (Statistika mesta Zagreba. — Razstava. — Vseučilišče.) Zagreb ima po poslednjem popisu nekaj čez 40.000 duš. Prav zanimivo je, kako je prebivalstvo razdeljeno po narodnosti in po veri. Od vsega prebivalT
pravoslovnem prof. dr. Fr. Spevec in na modro-slovnem prof. dr. V. Dvofak.
Z Reke, 25. junija. Minulo je deset let, kar sem bil zadnjikrat na Reki; slučaj je nanesel, da sem ravno te dni moral tja, ko pride tudi cesar. Z istim vlakom se je peljal tudi nadvojvoda Albreht na Reko, torej sem imel čast videti tudi njega. On pa se je kmalu vkrcal v ladijo »Greif" in se od-t peljal v Pulj. Reka je v zadnjih letih velikansko napredovala. Tam, kjer je preje bilo morje, stoje zdaj velikanske palače; morje se mora umikati in na pridobljeni zemlji se dvigajo velikanske stavbe. Pristanišče je vedno večje in gibanje vedno živahnejše. Znano je, da je Reka mesto madjarsko in da se Madjari ne strašijo nobene žrtve, samo da se razcvita to njihovo edino pomorsko mesto, do katerega imajo svojo železnico z najnižjimi tarifi za osobe in tovore, samo da gre kupčija skozi njihovo mesto in po njihovih železnicah. Toda madjarski značaj, ki se mestu vsiljuje, je le na površini, liki
stva se je priznalo k hrvatskej narodnosti le 25.981,. ; politura na lesu. Prebivalstvo je v korenini hrvaško kar je gotovo najbolji dokaz, da se prebivalstvo in srce mu poka, ko vidi, da se v mestu zatira z množi najbolj vsled naseljevanja. Slovencev je v Zagrebu 5814, gotovo lepo število, ki je za Hrvate, zraven 565 Cehov, najmanje nevaren živelj, da pač
v narodnostnem pogledu celo koristen. Tem žalost-neje pa je množenje Nemcev in Magjarov. Prvih se je naštelo 3429, drugih pa 1180. Le-ti so Hrvatom nevarni v gmotnem in narodnostnem pogledu. Zraven Židov osvajajo si le-ti skoraj vsa večja podjetja ter po tem takem le tudi njim največja korist ostaje. Z druge strani P» se ta dva življa širita prav ošabno že po svojej navadi povsodi, celo tam, kjer jih ni treba. Žalostno je ali resnično, da je Zagreb, kar se tiče narodnega ponosa, zaostal za drugimi slovanskimi mesti. Priznati moram, da se v Zagrebu sliši na javnem več nemške govorice, nego hrvatske; v novejšem času je slišati tudi mnogo madjarščine, kar ni seveda nič čudnega, ker se le-ta živelj posebno podpira. Po deželnih postavah mora biti v vseh šolah na Hrvatskem učni jezik le hrvatski, ali ob svojem času sem v »Slovencu" opisal, kako so protestanti dobili čisto nemško šolo, v katero pošiljajo svoje otroke celo neki zaslepljeni Hrvati. Gotovo ne bode dolgo, da se odpre tudi madjarska šola, kajti tega življa bo čim dalje tem več, posebno ko se odpre železniška delalnica, kamor pridejo za delavce sami Madjari, kajti naših ljudij ne bodo v njo sprejemali. Le-ti bodo zahtevali svojo šolo, kakor Nemci, in vlada jim bo gotovo ustregla. Med Hrvate tudi nočejo spadati pravoslavni ter so se že potožili, da so všteti enostavno med Hrvate in ne med Srbe. Je pa vseh vkup 1204. Tudi le-ti snujejo svojo posebno pravoslavno srbsko šolo. Ce še omenim židovske šole, potem si morete misliti, kako je v Zagrebu prebivalstvo razdeljeno. V tem pogledu je Ljubljana napredneja, kajti ona šteje med 30.000 prebivalci Slovencev čez 25.000, dočim ima Zagreb od 40.000 duš komaj 24.000 Hrvatov. Pa se v resnici sliši v Ljubljani več slovenske govorice, nego v Zagrebu hrvaške, kajti tudi Hrvati, posebno pa ženski spol, imajo grdo navado, da bolj cenijo tuji jezik, nego svoj. Ni zatorej nič čudnega, da imamo vedno tujce za gospodarje.
Tudi v verskem pogledu je prebivalstvo bolj razdeljeno, nego v Ljubljani. Dočim je Ljubljana skoraj čisto katoliška, je v Zagrebu katolikov le 33.927, Židov pa 1941, pravoslavnih 1204, lutera-nov 348 in 9 mohamedancev.
Čas razstave je že blizo ; zatorej se pa tudi prostor za to vrejuje prav hitro. Večjidel paviljonov je že postavljen in tudi nasadi so že skoraj gotovi. Z druge strani pa so začeli delati tramway ter se sploh misli, da bode do 15. avgusta dogotovljen vsaj z najvažnejšimi progami. Po sedanjih pripravah obeta razstava mnogo, seveda da se s češko ne bode mogla prispodobiti. Hrvaški narod živi pa tudi v čisto drugih okolnostih ter se ne more od njega zahtevati nekaj izvanrednega. Ker se osnova plem. Štrige, da se za časa razstave dajejo opere v areni, ki bi se imela navlašč za to postaviti, ni mogla oživotvoriti, odločil se je operni pevec Kreljanovic prirediti v deželnem gledišču več narodnih oper ter je podjetje že zagotovljono, kajti najglasoviteje pev-kinje hrvatske so se odločile priti v Zagreb ter sodelovati pri teh predstavah.
Na zagrebškem vseučilišču so izbrani za bodoče leto 1891/92 za dekane: na bogoslovnem fakultetu profesor dr. Gustav Baron, na državno-
vso silo hrvaški živelj. Zaradi tega so odnošaji na Reki vedno neprijetni in tudi ob cesarjevem prihodu niso se dali zadušiti.
Stopivši s kolodvora, opazim takoj krasno de* koracijo na levo in desno; zlasti na korsu in na morskem obrežju je bilo polno zastav, seveda večjidel v ogerskih barvah. Najlepše je bilo okinčano hra-nilnično poslopje in pa lloydova poslopja. V torek je bilo vreme prekrasno, pogled na morje čaroben. Pred luko je bilo razpostavljenih osem angleških ladij, vse v gali. Točno ob tri četrt na sedem za-grome na angleških ladijah topovi in cesar se pelje v mesto. Pred korsom je bil postavljen velikansk slavolok z napisi. Ob strani tribina za nežni spol. Pred guvernerjevo palačo pa je bila postavljena častna kompanija z godbo, generaliteta in duhovenstvo. Ljudstva na tisoče, vse v praznični obleki. Ko se cesar pripelje, zaori gromoviti klic v treh jezikih, cesar pregleda vojake, potem se pa takoj obrne k škofu Posiloviču in mongr. Bediniju ter odide v palačo. Ob devetih so se pričele avdijence. Krasno je bilo gledati uniforme ogerske. Nadvojvoda Jožef ves rudeč, guverner grof Zichy v temno-rudečem baržunu, obšitem, da tako rečem, s skorjami zlatš,. Ne bodem popisoval programa, saj so vam telegrami kratko vse povedali; omenim le nekatere stvari. Čitalnica ni bila sprejeta v program. Vsled tega pravična nevolja med Hrvati! Vendar oni niso v zadregi; svojo ljubezen hočejo pokazati milemu vladarju. Čitalnica ima svojo lastno veliko hišo z obširnim balkonom, oboje je bilo prelepo okinčano. Ob eni popoldne se ima cesar mimo pripeljati iz petrolejeve rafinerije. Polkovnik je dal godbo. To postavijo na balkon, katerega posedejo narodne dame. Spodaj pa se postavijo gospodje. Ko se cesar mimo pripelje, zaigra godba himno, gospodje zakličejo gromoviti „živio", z balkona pa se vsuje na cesarski voz cvetja, da je bilo veselje gledati. Cesar, vidno razveseljen, se lepo zahvaljuje, [in še jedenkrat se nazaj ozre v znamenje zadovoljnosti. Tako so vrli Hrvati dali duška patrijotičnemu čutu, katerega ne zaduši tudi najhujša sila.
Ker sem ravno omenil rafinerijo, povem naj, da je bil pred njo postavljen velikansk slavolok iz samih zabejev in sodov — prav izvrstna ideja. Vse pa je prekosila večerna razsvetljava. Mesto je vzelo menda za 9000 gld. za ta večer v najem vso pripravo od Benečanov. Vse ladije v luki so bile razsvetljene; od enega jambora do druzega se je vlekla bliščeča nit, lampijoni itd. Angleške ladije so imele električno razsvetljavo. Ko je cesar prišel iz gledališča, jela je pa ena ladija metati umetalni ogenj. Iz raketov so se vsule mnogobrojne lučice v raznih barvah, in pok na pok je odmeval. Včasih so se naredile lepe zvezde. Sploh se to ne d& popisati, treba je le videti. Na morju pa je krasota še enkrat lepša, nego na suhem. Po mestu so korakale godbe in ljudstvo se je gnjetlo, najbolj po molih. Pripetil se je marsikak prizor. Tako na pr. se je nekemu duhovniku prav slabo godilo, ker je cesarju vskliknil »živio" I Vojaki so ga rešili iz rok barab. Drugi večer so bili škandali pred Gorjupovo palačo, ki ni zatajila narodnega prepričanja svojega gospodarja. In dasi je kamenje kvišku letelo, Gorjup ni dal umakniti narodnega prapora. Slava možu!
Drugi dan je cesar obedoval na največji ladiji angleškega brodovja »Viktoria". Topovi so ga po-
zdravljali tja ia sem. Ta obeduje bil naročen od kraljice Viktorije same. Zvečer ob osmih, se je cesar vkrealr.na ladijo »Miramare", ki je že več dni čakala v Inki. Dal se je peljati mimo vseh angleških ladij, ki so ga burno pozdravljale in potem je odplnl skozi „velika vrata" v Dalmacijo. Čea dvajset ladij ga je spremljalo iu raketi so zopet švigali kvišku. Kakor sem čut, I je cesar bil zelo zadovoljen s sprejemom, vendar se mi je zdel dragi.i dan zelo utrujen. Saj ni čuda.	(Dalje slždi.)
Iz Tržiča, dnd 24. junija 1891. »Slov. N»rod" poroča dnd 20. t. m. št. 138 med domačimi stvarmi svojim bralcem naslednje iz šentanske doline nad Tržičem: »Napredek sije tudi v našo zapuščeno dolino. Odkar se pri nas koplje srebrna ruda, dobili smo že pevsko društvo in radarsko godbo. Najpo-trebneje pa vendar še-le zdaj pride; že pred 5. leti nam je sicer vpok. vojaški duhovnik gospod Fr. Č a r m a n ustanovil šolo. A tržiški župnik g.Špendov se je bal za svoje Nemce in zaviral je, kolikor je mogel, da dobimo svojo slovensko šolo. Tako je še-le zdaj razpisana učiteljska služba z letno plačo 530 gld., kateri bode sl. družba sv. Cirila in Metoda dodala' 100 gld. Bog nam daj dobrega učitelja, — želja, s katero se strinjamo tudi mi."
Ne morem se spuščati v polemiko z dopisnikom iz šentanske doline, ker sem prepričan, da ga ni v šentanski dolini in v celi fari tržiški človeka, ki bi me v časnika tako zlobno napasti mogel ali hotel. Vzvišenost stanu, h kateremu pripadava jaz in g. ustanoviteljšentanske šole, mi braniš očitno razobesiti umazano stran vse zadeve, morem torej le strogo stvarno odvrniti zloben napad nd-me.
Gotovo bi ne bilo nič napačnega, če bi kot župnik v varstvo vzel tadi nemške svoje farmane, ce bi se jim krivica godila. Toda! do zdaj tega ni bilo treba, ker se našim Nemcem nobena krivica ne godi in se znajo tudi sami varovati. Najboljšega zagovornika pa so dobili v osebi dopisnika, kateri v narodnem listu pevsko društvo in rudarsko godbo pod vodstvom udov nemškegašulvereina imenuje — napredek. V čem? V narodnem obziru gotovo ne. Kdbr mi tega ne veruje, naj pride poslušat.
Čisto neosnovano pa je trditi, da sem kdaj zaviral slovensko šolo in sploh šentansko šolo. Kar sem v tej zadevi kdaj govoril ali storil, delal sem kot predsednik krajnega šolskega sveta izvršujoč njega sklepe.
Ker je č. g. ustanovnik v zapisniku 7. aprila 1883 bil Sentancem obljubil, da jim hoče polovico sedaj še njemu lastne hiše v napravo šole odstopiti, pa je bil že s kupnim pismom dne 27. januvarija 1885 to svojo hišo prodal v last Jakobu Kovčiču pridržaje sile pravico dosmrtnega užitka severne hišne polovice, se je li krajni šoltki svet v čem pregrešil, če je v seji 28. dec. 1885 gledd §. 4, 2 in 5 postave 9. marca 1879, oziroma § 3 odstavek 1 »navodila" enoglasno sklenil: »Slavni c. k. okr. č. svet v Kranju naj se naprosi, da preskrbi in izroči vsa dotična pisma, iz katerih je razvidno, da je šolsko poslopje lastnina občine ali da se nastanitev šole v hiši št. 18 vsaj po pismu in zemljiškoknjižno zagotoviti more". Šolske oblasti tega sklepa niso zavrnile, temveč je sl. c. kr. okr. š. svet z dopisom dnd 14. nov. 1890, št. 1532, ukazal, naj se vknjižba nastanitve izvrši, kar se Je zgodilo pri c. k. sodišču v Tržiču dnd 3. decembra 1880, št. 2405.
Velike važnosti je bila velika šolska obravnava na licu mesta dne 28. julija 1887. Pri tej obravnavi sem pod prostim nebom govoril pol ure ter očitno povedal svoje stališče. Govor sem bil priložil pisan zapisniku. Moje stališče je bilo jasno: zoper šolo v šentanski dolini sploh nisem, sem pa zoper šolo v hiši št. 18. Navedel sem bil zoper šolo v hiši št. 18 sedem vzrokov, katere sem vse podpiral s postavnimi šolskimi določili. C. k. okr. š. svet je v razglasu dne 13. avg. 1888, št. 548 uvaževal moj govor, ker se v razglasu bere: »Krajnega sveta načelnik gospod farni oskrbnik pa ni sploh zoper šolo in priznava potrebo šole za šeutansko občino glede števila otrok itd. — ali on je zoper šolo v hiši št. 18 itd". — Odlok se glasi, da zadostujejo prostori šoli za silo, šola se ima v hiši št. 18 pričeti za čas, dokler si ne napravi občina šentanska svoje vvseh obzirih postavno dodelane lastne šol«.
Zoper ta razglas se krajni šolski svet ni pritožil, pač pa je vložila ugovor občina. Vis. dež. š. svet
je zavrgel pritožbo ter potrdil razsodbo prve inštanee. Vsled tega je bila razpisana že vdrugič učiteljska služba do 20. novembra 1889. Naj bo tukaj dopisniku »Nar." povedano, da učiteljska služba ni še-le zdaj razpisana. Razpisana je bila do 20. decembra 1885 prvič, do 20 novembra 1889 drugič, do 25. novembra 1890 tretjič in zdaj je razpisana četr-tikrat. Ce ni bilo prosilcev, kaj morem jat za to ?! Odgovarjal nisem nikomur. Pač pa sem zapisal poročilo do c. k. okr. š. sveta dn£i 17. nov.1890, št. 10 nastopno: „Razpis učiteljske službe na šentanski šoli se jemlje na znanje s srčno željo: naj bi se slavnim šolskim oblastim posrečilo nastaviti na tej šoli učitelja" i. t. d.
Ker že pri prvem in drugem razpisu ni bilo prosilcev in je vsa rudniška gospoda odločno bila zoper šolo v hiši št. 18. in jo je tudi c. k. okr. š. svet le za šolo za silo odločil, se je sploh mislilo, da se bo stvar poravuala s pouudbo rudnika, ki je hotel za 5 let, da občina sezida novo šolo, prepustiti brez primere bolj pripravno hišo. Obravnava o tem je bila 27. junija 1890. Po dvadnevni obravnavi doseglo se je sporazumljenje in lahko trdim da ne na škodo narodnosti in šolstva. Kako je prišlo do tega, da ta obravnava ni prišla do pravne moči, mi je uganka; prihodnost pa bo učila, kolike važnosti je bila ta obravnava. Do odklonitve te ponudbe nemški schulverein še vedev ni za šolo, »vveil der Schulverein bis zur Stunde noch kein Wort von der hiesigen Schule horte u. um keinen Kreuzer Beitrag angegangen vvurde". Drugačen pa je postal položaj zdaj; krajnemu šolskemu svetu je bil poslan od rudnišlva prepis vloge do c. k. okr. š. sveta dne 28. nov. 1890. Ne morem ga priobčiti, dokler o njem ne razsodijo šolske oblasti. Na vsak način pa bo imela razsodba svoje posledice. Videant consules. Toliko stvarno v svojo obrambo. Kje je zavor šoli? Kolikor toliko vednosti v šolskih zadevah imam in vest mi spričuje, da nikjer nisem prestopil postavnih mej. Ce bi pa kdaj pri sv. Ani nastala schulvereinska šola, jo jaz ne bom imel na vesti. Sklenem z besedami, s katerimi sem sklenil pri veliki obravnavi 28. julija 1887: Gospoda! 21 let sem duhovnik, pa še nikoli nisem bil nasprotnik šoli, pač pa sem že veliko z4-njo storil in bom še, če Bog d4, morda ravno za šentansko, toda vselej vse pošteno! Clara pacta, boni amici!
Fr. S p e n d a 1, župnik tržiški, predsednik krajnega š. sveta pri sv. Ani nad Tržičem.
Iz Rima, dne 23. junija. (Tristoletnica sv. Alojzija v Rimu.) Širom sveta dvigajo se te dni srca katoliška v pobožnih čutilih proti nebu, časteč svetnika, ki je, nekdaj na zemlji živeč, podoben bil angelju v človeški podobi, svetnika, ki je osobito učeči se mladini vzor, za čegar krilatim vzletom naj bi si hoditi prizadevala, svetnika, ki je bogatim kakor revnim, preprostim in plemenitim enako vzgled in v posnemo, — celi katoliški svet tekmuje te dni, rekel bi, dostojno počastiti onega, ki je postal ljubljenec vseh katoliških narodov, osobito pa učeče se mladine.
V tem splošnem slavlji Rim nikakor ni smel zaostati. Kako tudi ? Ni li naš slavljenec sam obstal za svojega življenja, da mu je Rim prava domovina, ni li tu njegova čednost prav zacvetela in dozorela? Ni li uprav tu v večnem mestu izdihnil čiste svoje duše? Tu počivajo telesni njegovi ostanki, tu je soba, v kateri je ločen od sveta živel Bogu in sveti vednosti. Tu je zaslovela njegova svetost, tu naj sedaj posebno slovi njegova čast.
Ko je po novem letu izdal sv. Oče pismo, priporočajoč, naj bi se tristoletnica blažene smrti svetega Alojzija slovesno obhajala in določujoč vernikom v ta namen mnoge dušne dobrote, sostavil se je kmalu na to v Rimu posebni odbor v proslavo tristoletnice. In — čast mu — že sedaj smemo smelo izreči, da je spolnil vsestransko svojo nalogo. Predsednik odboru bil je eminencija kardinalvikarij Lu-cid Marija Parocchi. To ime že kaže, daje bilo pričakovati izrednega uspeha. In tega je slavnost tudi dosegla v popolni meri, kar bodem skušal dokazati v naslednjem dopisu.
Prej pa, ko nadaljujem, naj omenim, da se je tudi tu pokazalo, kako se na svetu hudo vedno bojuje z dobrim, kako se pod nebesi vedno reži peklo. Tukajšnji framasonski listi so se, videvši vsestransko udeleževanje Alojzijevih slovesnosti — da govorim najmilejše — strastno in umazano razjarili nad svetnikom samim, češ: čemu se praznuje tristoletnica? Voltaire, Strauss. Darwin in drugi so mlajšega spo-
mina med ljudstvom ter so toliko storili za »napre-• dek" človeštva, pa vendar se jim ne stavljajo t»ki spomeniki, ne napravljajo tako izredne slavnosti, — ta pa čez tristo let tako povzdigovan, tako češčen! — Vem, da se vam vernim Slovencem čelo guba, da vam srce svetega srda kipi, ko čujete o takih brezbožnih pojavih v središči katoliške edinosti. In po pravici. Ali to naj bode nov dokaz, da sovražniki naši nočejo ali ne morejo razumeti čutil, ki prešinjajo verno katoliško srce. Toda dovolj o takih meglenih prikaznih.
Tukajšnji časnik „La Voce" prinesel je pred par dnevi poročilo, kako se je slavnost sv. Alojzija vršila pred sto leti. Bili so takrat nemirni časi. Zloglasna francoska revolucija stresala je tečaje evropskega sveta. In vendar je bila slavnost v Rimu v cerkvi sv. Ignacija tudi takrat prav spodbudna. Kardinali Colonna, Gonzaga in drugi, zraven pa prav obilna množica vernih Rimljanov se je je udeleževala. Da je bila letos slavnost v tem večji meri iu obilnejšem udeleževanje, je silno lepo znamenje, da katoliški čut med ljudstvom ni izumrl, marveč še vedno živi in bujno cvetu. Ne samo v jedni cerkvi, reči se mora, v vseh cerkvah slavili so letos Rimljani v obilnem številu v tridnevnicah čast angelj-skega mladeniča. Omejiti pa se hočem v tem dopisu Ie na slovesnosti, ki so se godile v cerkvi sv. Ignacija, v cerkvi nekdanjega rimskega kolegija, kjer počiva pod prvim oltarjem na listovi strani truplo svetega Alojzija.
Cela slavnost razdeljena je bila nekako v tri dele. Kot priprava bila je devetdnevnica, s katero so bile sklenjene duhovne vaje. Vsaki dan so pridigo-vali trije očetje iz Jezusove družbe; ob desetih bila je slovesna maša in popoldne po govoru blagoslov. Dasi se v Rimu sicer ne manjka govorov niti prilike v duhovnih vajah zbrati in utrditi si srce za pobožno življenje, vendar moram reči, da se je po-božnosti udeleževal celi Rim. Osobito pri govorih si našel mimo duhovnikov in klerikov iz raznih zavodov vse polno ljudstva obojega spola najnižje vrste in plemenitega stanu.
Krona tristoletnice pak je bil slavnostni dan 21 junija. Na predpražnik ob šesti uri popoldne bila je cerkev natlačeno polna. Točno dospel je kardinalvikarij s svojim spremstvom, pričakovala ga je duhovščina rimskega semenišča in na to so bile ve-černice, pri katerih je sodelovalo gotovo nad 150 pevcev v treh zborih. Nisem še imel prilike slišati ! petja, ki se izvršuje na raznih krajih cerkve, pa | vendar tako točno pevci drug za drugim nastopajo, da se čuje, kakor da poje vedno isti zbor. Reči se mora, umetno petje je v Rimu pri izrednih slavno-stih jako razvito.
In kako krasno bila je okrašena cerkev I Pred velikimi vratmi krasen transparent, označujoč izredno slovesnost. Kader pa si stopil v svetišče, tedaj se je razvilo pred tvojimi očmi kakor svetlo morje, v katerem plava nebrojno lučic. Po stenah, po obokih, visoko gori pod vrhom, od vrat do velikega oltarja, povsodi lučica pri lučici, lestenec za lestencem, vmes pa med posamnimi kapelicami krasne draperije iz najdražjih raznobarvenih in zlatih sno-vij. V resnici prava podoba zmagovalne cerkve1 Da, to te mora prevzeti, ta krasota ti dovoljno označuje, da si na svetem kraju, ločenem od svetnega šuma in hrupa.
Slavnostno jutro zgodaj s svitom dneva napolnila se je cerkev pobožnih častilcev sv. Alojzija. Okrog osme ure pak so darovali sveto mašo trije kardinali (Melchers, Mazzella, Vannutelli) ter delili sveto obhajilo raznih cerkvenih zavodov gojencem, raznim družbam mladine itd. Kleriki so pristopali pred velikim oltarjem, pri oltarju sv. Alojzija pak si videl belo oblečenih deklic na stotine v spremstvu svojih samostanskih odgojiteljic. Za njimi in pred njimi so bili na vrsti verniki vseh stanov. Ob-hajanih je bilo tisti dan do 25 tisoč. To je pač slavnost in češčenje sv. Alojzija v smislu naše vere in cerkve. Vsak izmed obhajanih je prejel v spomin tudi podobico ali svetinjo.	(Konee sledi.)
Iz Prage, dne 24. junija. (Prihod Poljakov in ameriških Čehov.) Češka domovina gosti zopet v svojem srcu najdražje sine svoje, v ljubezni do nje najiskreneje sine, brate naše iz Amerike, pa — poljske brate iz Galicije in Varšave. Praga jih je radostno pozdravljala in objemala v odkritosrčni navdušenosti. To ni bila nobena de-monstrativnost, temveč prava bratska ljubezen, kojo so videle praške uliee v nedeljo zvečer in včeraj. Vse je bilo na nogah. Prišli so mili gostje k nam,
l(o vlada najkrasneje gibanje, ko izložba od dne do dni postaja močneji magnet v leska jasnega solnca.
Iz bratske Poljske «se je pripeljalo v nedeljo ob 10. uri zvečer nad sto poljskih gdstov, cvet poljskega razumništva iz Galicije, ruske Poljske, in osobito iz Varšave, a drugih čelnejših mest poljskih. Udeležniki poljskega vlaka so se zbrali pred odhodom v Prago v Marijini cerkvi v Krakovem k sv. maši, kojo je služil papežev prelat Grocholski; tudi on se je sčm pripeljal. Predsednikom izložbenega vlaka bil je izvoljen g. dr. Markiewicz, predsednik krakovske trgovinske zbornice, in častnim predsednikom prelat čast. g. Grocholski.
Med došlimi bili so pisatelji, umetniki, odvetniki, inženirji, odlične osebe iž Krakova in dame. Poljaki so bili na vseh večjih postajah Morave in Češke burno pozdravljanj, osobito v Kolinu ob Labi, kjer so bila zbrana na kolodvoru vsa društva in »Sokol* z godbo. Godba je svirala poljsko himno »Bože cos Polske", ljud je pa iz tisod grl pozdravljal poljske brate: »Na zdar!" »Niech žijaPoldci!" V tem vlaku se je vozil tudi princ Koburški, bolgarski knez Ferdinand, in ker so češke mladenke mislile, da je kak poljski brat, — podarile so njemu lep šopek!
Najkrasneje sevčda so bili vsprejeti na praškem kolodvoru. Dospeli so v Prago na večer, ko je narod po praških veltavskih otokih sijajno pokazal, da zaradi izložbe ne pozablja »Matice školske". Že be-nečanska noč na naši Veltavi predočila je Poljakom ob njih vstopu na praška tla: da je vse življenje naše taka uganka, kakor ta bajni večer. Da, Cehi smejo letos ponosni biti n&-se in na svojo deželo, in poukazajoč n&njo, pozdravljali so Poljake s stihom njih Krasinskega: »I bendzie vviellka i bendzie wspanilla!"
Na kolodvoru torej pozdravil je Poljake starosta mestni g. dr. Šole in mestni zastop, dalje dragi odličnjaki, med njimi pisatelj in gojitelj češko-poljske vzajemnosti, g. E. Je line k. Prisotno je bilo tudi odposlanstvo društva »Ognisko polskie". Peron in vse ulice bile so natlačene. Imenom Poljakov zahvali se podstarosta krakovski dr. Markiewicz. Zbrana množica je zapela „Kde domov muj" in »Jeszce Polska nezgjnula". Na poljske dame je ta iskren in odkritosrčen sprejem učinil tako globok vtis, da so plakale. Večina Poljakov bila je v paradni narodni noši. Na to so se peljali gdstje v hotel »Pri zlatem angelju", kjer je leta 1866 meseca julija imel tedanji pruski kralj Viljem I. svoj »Haupt-quartier".
Včeraj dopoldne so bili poljski gfistje pri sv. maši v tinskem hramu, kojo je služil župnik čast. g. dr. Knobloch. JPo sv. maši so šli vsi v mestno svetovalnico, okrašeno z zastavami v narodnih bojah, kjer jih je pozdravil v veliki dvo-ani župan dr. Šole na čelu mestnega starešinstva. Poljski vrednik Bar-toszevvicz se zahvali na tako iskrenem vsprejemu; starosta Šole je napil potem poljskim gfistom. Buffet je bil pripravljen za 160 gostov. Zvečer je bila slavnostna predstava v »Narodnem gledališču", v koji so nastopili češki in poljski umetniki v poljski in češki veseloigri, istotako v koncertu. Ta predstava bila je najživejši pojav češko-poljske vzajemnosti na polju dramatične umetnosti. Danes obiščejo še izložbo, kakor v ponedeljek in v torek, — kjer so bili slavnostno vsprejeti, — jutri pa odrinejo zopet domov.
V ponedeljek so pa dospeli v Prago ameriški Cehi. Vsprejeti so bili z veliko slavo in navdušenjem. Prinesli so seboj znaten dar »Matici školski". Bilo je dne 15. junija leta 1887, ko je Praga poslednji-krat pozdravljala svoje rojake. Med njimi nahajalo se je tedaj mnogo ameriških »Sokolov", kojim je osobito veljala simpatija Pražanov in splošna pozornost. Po štirih letih prišli so k nam zopet ameriški Čehi, vseh je nad 75 oseb, in da bi bilo število manjše, je že to pomenljivo, da iz take daljine obiščejo jubilejsko izložbo, da zopet vidijo staro domovino svojo in se okrepijo na njenih prsih.
Pražke ulice že davno niso videle tolike narodne navdušenosti, a pomisliti treba, da vselej, kadar se gre za ameriške Čehe, češka navdušenost vskipi do vrhunca! In to |je prirojeno. Z nemim žalom vsako leto vidimo potovati veliko število Čehov preko morja na tuje, koje nazivljejo izseljenci »drugo domovino". In ko postanejo Zjedinjene države drugo njih domovje, vendar se jim srce oglaša, da je samo jedna domovina na svetu, da je ta nad vse, kajti v nji so pustili — srce!
Ko se pripeljejo na kolodvor, zapoje poljsko pevsko društvo »Lutnja* narodno himno »Kde domov muj", a tudi vse občinstvo je pelo, ž njim pa ameriški Cehi. Ko jamejo stopati iz vozov, nastane ganljiv prizor. Pražke dame objemajo se z ameriškimi in se solzeč poljubujejv- Istotako možje. Otroke ameriških starišev dvigala so kvišku ter iskreno po-Ijubovala pražka dekleta in gospe, a tudi marsikomu možu utrnila se je solza iz očij. Na to je daljne rojake pozdravil župan dr. Šole, za njima pa poljski gdst g. dr. Oslovski, poudarjajoč češko-poljsko vzajemnost. Zahvali pa oba ameriški Čeh Matejka nekako tako-le: »Prišli smo, da se radu-jemo med Vami in da bi mogli bratsko objeti jeden druzega. Češki narod hoče pokazati svetu, da more tekmovati v narodno-gospodarskem, obrtnem in kulturnem oziru z vsemi omikanimi narodi, in zaradi tega smo radostno in koprneče hiteli k Vam, v staro domovino. Izložba je v istini dostojna; mi smo pa opustili vse, poklic svoj in rodovine, ne zmeneč se za to, da moremo na potu izgubiti — življenje! Dragi bratje! Vsprejmite odkritosrčno hvalo za vsprejem in za vse, kar bodete učinili še za nas. Pri odhodu pustili Vam bodemo tu pol srca, in vračajoč se domov, pripovedovali bodemo otrokom našim vse, da ohranijo ljubezen svojo do rodne domovine naše. In če bode usoda zahtevala, žrtvovali bomo kri svojo z Vašo krvjo v obrano domovine svoje! Na zdar!" (Burni klici. »Na zdar!" in »Slava!")
AmeriČanski gostje potem sedejo v kočije in se popeljejo v »Meščansko besedo", na to pa v svoja stanovanja. Včeraj so obiskali izložbo, danes dopoldne pa vrt »Meščanske besede".
Iz Tridenta. (Slavnosti na čast sv. Alojziju.) Tristoletnica angeljskega mladeniča sv. Alojzija se je pri nas jako lepo vršila. V vseh cerkvah so se obhajale devetdnevnice. Šolska mladina, kakor tudi stotine odraščenih pristopilo je k sv. zakramentom.
V nedeljo 21. junija na dan sv. Alojzija bila je ob desetih v stolni cerkvi pontiiikalna sv. maša, katero je daroval milostljivi knezoškof in pri kateri je svirala vojaška godba.
Popoldan ob dveh so tukajšnji bogoslovci vsta-novili podružnico za napravo katoliškega vseučilišča v Solnogradu in sicer po naslednjem programu: a) Pevci so zapeli prav navdušeno: »Le urno na delo", b) začasni predsednik olvori zborovanje in s kratkimi in jedrnatimi stavki nariše važnost družbe, c) začasni predsednik prečita one gospode, ki so se že oglasili, da hočejo postati udje. d) prvi slavnostni govor. Govoril ga je tretjeletnik g. N. Slikal je v izbornem govoru potrebo katoliškega vseučilišča in kazal na žalostne razmere sedanjih dni. Koliko na-depolnih mladeničev bodisi nemških, bodisi italijanskih ali slovanskih povrne se po dokončanju visokih šol v prav žalostnem položaju, kar se tiče verskih reči. Mesto da bi narod blažili, ga pa tirajo tje. kjer mu je neizogibljiv prepad. Kdor nima vere, ni naroden, naj si bo že Nemec ali Italijan ali Slovan! Kakor studenec izvirajoč na gori na vse strani pošilja zdrave, pitne vode, tako naj bi iz Sol-nograda vse strani, vsem narodom mile Avstrije se kmalu odprl vir prave modrosti, da bi se čvrsti mladi možje tam napili prave veda ter tako osrečili sebe in svoje rojake. Omenil je še, kako se zanimajo sv. Oče Leon XIII. za to podjetje — in trikratni živijo klic na sv. Očeta se je razlegal po dvorani. Nato so pevci zapeli Leonovo himno, e) Prečitanje društvenih pravil v nemškem in italijanskem jeziku, f) drugi slavostni govor. Gospod govornik je mojstersko pobijal tako zvano »National-hetzerei". Slednji je dolžan ljubiti svojo ožjo domovino ali tudi pravičen biti drugim rodovom, ker to je božja postava: »Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe". Ako bomo na tej podlagi delali potem bodo vsi narodi kot en mož pripravljeni do skrajnega zdiha braniti našo širjo domorino, mogočno Avstrijo. Da, na katoliški in le na katoliški podlagi je mogoče to doseči. Solnograd naj bo ono središče, kjer se bodo shajali katoliški mladeniči in kjer si bodo bratovsko podajali roke Nemec in Italijan in Slovan sploh vsi narodi mile Avstrije. Potem bomo tudi prav ljubili očeta domovine presvitlega cesarja, kateri je znan kot veren sin sv. matere katoliške cerkve. — Na to je bil trikratni živijo klic na presvitlega cesarja. Iu v dvorani je jela odmevati cesarska pesem, g) Volitev odbora, b) Novoizvoljeni predsednik se zahvali za skazano mu čast in potem prav z ganljivimi besedami priporoči podružnico in sploh vbo družbo v varstvo sv. Alojzija. Pevci so
nas razveselili še s pesmijo v čast sv. Alojziju — in prav prijetno so nam pretekle dve uri.
Popoldan ob 5. bila je sijajna procesija pri kateri so nosili sobo angeljskega mladeniča po mestu. Procesije se je udeležila učeča se mladina, razne duhovne in posvetne družbe. Sicer se je govorilo, da se je gosp. gimnazijski vodja St. tudi na slovenskem znan izrazil, da na noben način gimna-zijalcevne bo k procesiji— toda glejte čudo omenjeni gospod vodja je obračal — gospod deželni poglavar v Inomostu pa je — zaukazal — in bilo je vse v lepem, da najlepšem redu.
Zvečer je bilo mesto lepo razsvetljeno zlasti cerkve; še eelo vojašnica bila je razsvetljena. Najlepše pa je bil razsvetljen portal semeniške cerkve. Podoba sv. Alojzija — transparent — bila je z mnogoštevilnimi in mnogobrojnimi barvanimi luči-cami Čarobno razsvetljena. Tako se je vršila slovesnost v starem Tridentu na čast deviškemu mladeniču sv. Alojziju. —Take slavnosti dvigajo duha in blažijo srce.
Dnevne novice.
(Prihodnjo sredo) zboruje v Ljubljani dvoje važnih družb. Dopoldne ob 10. uri namreč ima »Katol. tiskovno društvo" svoj četrti občni zbor; popoldne ob petih pa je 26. redni veliki zbor »Matice Slovenske".
(Tiskovno društvo.) Katoliškemu tiskovnemu društvu v Ljubljani podaril je za zgradbo nove tiskarne čast. gosp. Ivan Oblak, mestni kapelan pri sv. Jakobu v Ljubljani, 100 gld. — Z zahvalnim srcem javljajoč prelepi ta dar najmlajšega dobrotnika »Katol. tiskovnega društva", želimo, da bi, kakor on i drugi pomnili besed Leona XIII o podpori katoliškega tiska, ki pravi: »Podpirajte radodarno katoliški tisk in čem boga-teji ste, tembolj zdatno ga podpirajte s svojim premoženjem!"
((ilediščna predstava in žive podobe v Marija-niščn.) V nedeljo in v ponedeljek na sv. Petra in Pavla dan se bode v Marijanišču predstavljala lepa igra »Alojzij" in kazale se bodo žive podobe in sicer ob 5. uri popoldne. Kedor je bil zadnjo nedeljo navzoč pri slavnosti v Marijanišču, bo gotovo prav iskreno priporočil Ljubljančanom, naj se v obilnem številu vdeleže te predstave, ki je vzlasti podučna in kratkočasna za mladino. — Sedež za to predstavo velja 30 kr., vstop 20 kr. — Ako omenimo, da se v Marijanišču vzgaja nad sto zapuščenih dečkov samo z milimi darovi ljubljanskih in drugih dobrotnikov, da ima torej hiša veliko stroškov in potreb, prepričani smo, da bodo prijatelji zapuščene mladine prav v obilnem številu tudi te dneve počastili Marijanišče s svojo navzočnostjo.
(Vlak na sv. Višarje.) Potovalni odbor priredi 11. julija posebni vlak po jako znižani ceni iz Trnovega, Šempetra, Postojne itd. čez Ljubljano in Gorenjsko na Trbiž-Sv. Višarje in 18. julija iz Brežic, Ormoža, Ptuja čez Zidanimost, Ljubljano, Gorenjsko, tudi na Trbiž-Sv. Višarje. — Več o tem se poizve v pisarni odbora v Ljubljani, Marijin trg št. 1 pri Jos. Paulin-u.
(Nerednosti o poslovanja okrajne bolniške blagajnice ljubljanske) napotile so preiskovalni odbor, da je natančno preiskal pisarniško in blagajniško poslovanje. Posledica tej preiskavi je bila ta, da so prijeli blagajnika Jos. Geclja, katerega so včeraj izročili deželnemu sodišču. — Gecelj je bil ob času mestnih volitev znan agitator za »Narodovo" stranko.
(Vodstvo »Družbe sv. Cirila in Metoda" v Ljubljani) je imelo dn6 24. junija XLVI. sejo. — Navzočni gg.: Tomo Zupan (prvomestnik), Matej Močnik, Ivan Murnik, Luka Svetec (podpredsednik), dr. J. Vošnjak (blagajnik), Anton Zlogar (zapisnikar). Od nadzorstva: g. Oroslav Dolenec. — Blagajnik naznanja prispevke in troške od zadnje seje. Omeniti je velikodušni dar s t o goldinarjev slavne banke »Slavije", ki ga je zopet naklonila družbi. — Tajnik poroča o prispelih dopisih in njih rešitvi, kar se odobravajo vzame na znanje. Mnogo naprošenih šolskih knjig bilo je poslanih koroškim podružnicam. — Gledš družbenih šolskih zavodov v Trstu se je potrebno ukrenilo. — Sklep šolskega leta bode 16. julija, k preskušnji pojde jeden član družbenega vodstva. — Kakor tristoletnica Alojzijeva, praznoval se bode i god družbenih zavetnikov sv. Cirila in Metoda s cerkveno in šolsko slavaostjo. — Letošnja skup-
ščina bode v Kamniku dne 2 3. julija. Ona slavna načelništva podružnična, ki še niso poslala svojih izkazov, vabijo se s tem aljndno, da naznanijo svoje zastopnike, oziroma pooblaščence, ali slednjih imenovanje prepast^ vodstvu. Zeli katera podružnica za skupščino staviti kak predlog, mora ga po pravilih pravočasno naznaniti vodstvu.
(Pevsko društvo »Slavec") ima dne 5. julija 1891 ob 2. ari popoldne v gostilnici »Pri Zvezdi" svoj poluletni občni zbor z naslednjim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajni-kovega namestnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo revizorjev. 5. Volitev tajnika in jednega revizorja. 6. Razgovor o društveni opravi. 7. Razni nasveti in interpelacije.
(Brzovlak v Prago) odrinil je včeraj točno ob polu 6. uri s tukajšnjega kolodvora z mnogimi udeležniki pražke izložbe, zlasti je bilo videti med izletniki precej naših trgovcev; »Sokolov" se je odpeljalo 20 z zastavo, na Zidanem Mostu pridružilo se je ljubljanskemu »Sokolu" nad 30 hrvatskih z zastavami. S posebnim vlakom se vozi nad 300 udeležencev. V Prago se pripeljejo danes ob 6. uri zvečer in uro pozneje poljski »Sokoli" ; južne in poljske »Sokole" bodo Pražani sijajno vsprejeli. — V četrtek opoludne brojilo je število obiskovalcev v pražki izložbi 506.358, to je, v 40. dan od otvor-jenja izložbe prekoračil je obisk izložbe nad pol milijona! Prihodnje tri dni se bode to število pomnožilo še hitreje, kajti v Prago se pripelje 42 posebnih vlakov. Izložba, koja je za Cehe vir tolike tolažbe in radosti, prekosila bode v vsakem oziru najsmeleje nade!
(Alojzijeva svečanost na ljubljanskem gimnaziji.) Lepo in spodobno so obhajali Alojz ijevo svečanost tudi ljubljanski gimnazijalci. Imeli so tri dni zapored skupaj sv. mašo, v petek in soboto v stolni, v nedeljo pa v nunski cerkvi. Kakor ste obe gimnaziji — višja s 15 in nižja s 7 razredi — doslej pod jedno streho, tako imate stara in nova nižja gimnazija tudi skupno službo božjo. Oltar je bil to nedeljo krasno opravljen, na njem gimnazijska podoba sv. Alojzija, vsa v svečavi in cvetlicah. Sveto mašo z asistenco je služil starosta na gimnaziji, profesor in častni kanonik J. M aru, slovesni ogovor pred mašo pa je imel prečastiti P. Klinkowstrom. Jako lepo so peli pri maši gimnazijci pod vodstvom svojega učitelja g. Forsterja, kateri je izvrstno spremljal petje na harmoniju profesorja dr. Požarja, kateri ga je v ta namen radovoljno posodil. Mej mašo je pristopilo 30 učencev k prvemu sv. obhajilu in pridružili so se jim nekateri še v nedeljo, mej tednom so imeli še drugi skupno spoved in sveto obhajilo, tako, da so v osmini sv. Alojzija ponujanih milosti udeležili se lahko vsi, kateri so hoteli. V hvalnem spominu pa vsem ostane prelepi ogovor, v katerem je sloveči pridigar kazal, kako mora vsakdo imeti svoj vzor, da naš vzor je Bog, in kako se trudimo dospeti do njega po vzgledu in na priprošnjo sv. Alojzija; kolike pomembe je mladostni čas za bodočnost v domovini, cerkvi, državi itd.
(Šolski sklep na tukajšnji c. kr. višji gimnaziji)
bode že dne 9. julija, in to zarad zrelostne pre-skušnje, ki se prične tistega dne.
(Cesar v Dalmaciji.) Dne 26. t. m. zvečer došel je cesar v Splet. Mesto, luka in gore na okrog bile so krasno razsvetljene. Krasen je pozdrav, kateri je objavil ob tej priliki »Narodni List" v imenu dalmatinskih Hrvatov. Med drugim pravi: »Ta svečani trenotek, ko se srečno vračaš k nam, da si ogledaš žareče ladije na viškem bojišču, kjer smo pred 25 leti s krvjo svojih sinov dokazali svetu, kako tudi mi znamo braniti Tebe in naš dom pred tujim navalom — to zvestobo, kralj slavodobitni, mi Ti danes najiskreneje ponavljamo! — S sinovsko ljubeznijo udani Tebi in Tvojem rodu, od davna v Tebe, vitežki vladar, stavimo vse svoje zaupanje. Zapuščene sirote, odtrgane od svojih bratov, nakovalo tujcem, v deželi od davna pustošeni in zanemarjam, od Tebe jedinega čakamo lečila stoletnim našim nevoljam. — Pravični kralj, daj nam naš jezik v upravo in šolo, brani nam starodavno domačo besedo v cerkvi, da bodemo svoji na svoji zemlji! — Pomagaj, plemeniti kralj, da ta naša zemlja, namočena s potoki najplemeniteje krvi, ne ostane i nadalje osamljena, kot nepristopen otok brez potov, brez obrta in trgovine 1 — Duševno in materijelno okrepljen v jedinosti hrvatski, pridobival si bo naš zvesti narod novih zaslug za krščanstvo in za omiko, razširjal bo, kralj nepozabni, nove
slave Tvojega kraljestva Sirom 6veta! — V tej trdni veri mi Ti poklanjamo svoja srca in ponavljamo svojo udanost, pripravljeni za — Te v ogenj in v vodo! Pozdravljen kralj hrvatski Fran Josip I.!*
(Obsodba.) Znani radikalni agitatov fijakar Josip T urk ml. po domače Bolčev, ki j« povodom tadnjih mestnih volitev pred mestno dvorano v istini na radikalni način agitoval in pri tem na suvot način žalil konservativnega agitatorja g. Ivana Peterce, bil je radi slednjega žaljenja obsojen od c. kr. dež. sodišča ljubljanskega na tri dni zapora. — Radovedni smo, ali bo sedaj »Narod1* še pisal, kako je klerikalni agitator Peterca pred sodiščem korenito pogorel.
(Slovensko pevsko društvo v Ptnju) naznanja, da se bode, oziraje se na razmere, koje so mu znane iz poročil poverjenikov in prijateljev „S!ov. pevskega društva", letošen koncert dne 15. avg. vršil v Ptuju v že znanih prostorih veleč. gg. oo. minoritov in da je v ta namen vojaška godba že najeta. — Ker pa je odboru v kratkem neobhodno potrebno vedeti število udeležencev-pevcev pri koncertu po glasovih, blagovolijo naj nas cenjeni poverjeniki in tudi drugi prijatelji naših udeležnikov število po glasovih naznaniti. Le tedaj nam bode mogoče na to gledati, da se ravnotežje pri zboru vzdrži. — Ob jednem blagovoli naj se nam naznaniti, koliko pevcev šteje v posameznih krajih zbor, izrazi naj se želja, ali naj in kedaj naj pride naš kapelnik k veliki vaji za dotičen kraj in okolico, ter slednjič, kako se je dosedaj v vsakem kraju za veliki koncert pripravljalo. — Blagajnik prosi, da bi se društvenina poravnala, da mu bode mogoče račune vrediti in obilne troške v tekočem letu poplačati. — Ker bodo po dovršenem programu posamezni kori (kvarteti), solisti i. t. d. nastopali, treba je, da se dotični s svojimi pesmami odboru pred sestavljanjem programa v kratkem prijavijo, da se pride neprijetnostim v okom. Veljala bodo pri izvrševanju vsporeda naslednja pravila: 1. Gostje češki in hrvatski imajo prednost. 2. V vseh drugih slučajih odločuje oddaljenost kraja, iz kojega so gostje-pevci, njih število in čas, kedaj so se prijavili. — Nadejaje se, da se bodo naše prošnje v prid našej skupnej stvari izpolnile in da dojdete dne 15. avg. vsi rešit svojo in našo skupno čast, kličemo vsem p. n. pevcem in cenjenim pevkam srčni pevski pozdrav !
(Na mestni slov. dekliški osemrazrednici pri sv. Jakobu v Ljubljani) je stalno popolniti službeno mesto sedme učiteljice v III. in osme učiteljice v IV. plačilni vrsti. Prošnje za te dve službi je do 18. julija t. 1. vložiti na podpisano okrajno šolsko odlastvo. Prosilke, ki so na podstavi tuuradnega natečaja z dne 1. oktobra 1890. 1., št. 543, že prosile za katero teh dveh služeb, naj potom šolskih vodstev tu sem naznanijo, če jih je volja, svoje prošnje tudi pod pre-menjenimi razmerami vzdržati.
(S Koroškega) objavil je poslednji „Cech" ob-širneji, a temeljiti dopis („Kaj hočejo koroški Slovenci?" — »Ljubezen Nemcev do Slovencev"), rekoč: .Koroški Slovenci imajo glede narodnostnega vprašanja dve želji pri srcu: premembo volilnega reda in osnovanje ljudskih slovenskih šol. Že pokojni A. Einspieler se je bojeval zdnje do poslednjega vzdiha. Od teh dveh zahtev ne morejo odstopiti koroški Slovenci in ne smejo, hote li, da se jim ohrani narodno življenje, in nočejo li, da jih pogoltnejo za vselej proti njim se valeči valovi sosednega nemštva.
(Kuga v gobcih in parkljih v ložkem in logaškem okraji.) Ker se je kuga v gobcih in parkljih tudi v 17 vaseh občine Bloke razširila in se tudi v občinah Cirknica in Planina prikazala, zatorej deželna vlada, dodatno k razglasih z dne 20. t. m., sodna okraja Lož in Logatec političnega okraja Logatec v celem njiju obsegu razglaša tudi za okuženo pokrajino in ukazuje tako: Promet s prežvekovalci in prašiči iz obeh teh sodnih okrajev in v oba ta sodna okraja je prepovedan; dopuščen pa je promet z omenjeno živino v mej ah teh dveh okrajev, ako se izpolnjujejo pri tem zaporne odredbe po okuženih krajih.
Telegrami.
Splet, 27. junija. Cesar je semkaj prišel včeraj zvečer ob osmih in bil navdušeno pozdravljen. Mesto in pristanišče je bilo sijajno razsvetljeno. Prišlo je ogromno število tujcev.
Trogir, 27, junija. Cesar ogledal je včeraj ladije „Cesar Franc Jožef", „Ce$ari-čina Štefanija" in »Leopard", bil je pri vajah s torpedovkami. Na predvčerajšnjem dvornem obedu bili so tudi admirali in poveljniki ladij.
Dunaj, 26. junija. Zbornica poslancev rešila je ostale naslove proračuna minister-stva notranjih zadev. Poslanec Klun se je pritoževal, kako slabe so državne ceste na Kranjskem, in zahteval, da se pri Zidanem-mostu zgradi nov most čez Savo in pa posuši ljubljansko močvirje. V interesu občinstva želi, da bi se preložila proga južne železnice, katera drži čez barje.
Dunaj, 27. junija. Občni zbor Karola Ludovika železnice pooblastil je upravni svet, da naj z vlado dožene pogodbo zaradi po-državljenja te železnice.
Dunaj, 27. junija. Pri posvetovanju o budgetu ministerstva deželne brambe omenil je poslanec Fiirnkranz, da se govori, da se hoče vojni budget povišati za 120 milijonov, da se pomnože lovci na 88.000 mož, in vprašal, kje se hočejo vzeti ogromne svote? On želi, da se odpravijo poslednji razredi vojaške takse in žandarmerija podredi ministerstvu notranjih zadev. Roser je predlagal resolucijo, da bi se dovoljevali odpusti in opuščevalo sklicevanje rezervnih deželnih brambovcev ob žetvi.
G-radeo, 26. junija. Namestništvo je razpustilo okrajni zastop, občinski zastop in liranilnični odbor v Kirchbachu zaradi nepravilnega gospodarjenja z denarji.
Praga, 26. junija. „Politik" piše: Na-glašati moramo, da poslanec Vašaty ni tolmač čuvstev češkega naroda, kateri sijajno dela avstrijske vojske tem veselejše in tem rajše priznava, ker so bili največ njegovi sinovi in sorodni bratje, ki so na neštevilnih bojiščih krvaveli za čast in veličje domovine in v venec slave Avstriji vpleli najlepše liste.
Buenos-Ayres, 26. junija. V pokrajini Cabamarki buknil je ustanek. Več osob je bilo ubitih in ranjenih. Guvernerja so ubili.
Trga. — Mladinec, trgovec, iz Sanja. — Maline s soprogo iz Tržiča. — Košar, župnik, z Dobrove. — Losar, urar, iz Trsta. Tantechitz iz Šmarija.
Pri avstrijskem caru: Kalan, slikar, ln Žolo, trgovski pomočnik, iz Idrije. — Bartl iz Trsta. 1 1 111 ' "■' .....i11 ■ ' .i ' .....
Umrli »o:
25.	junija. Ana Zabukovic, pogestnikova hči, 11 mesecev, Opekarska cesta 43, rachitis.
V bolniinici: 24. junija. Marija Vizjak, gostija, 74 let, marasmus.
26.	junija. Antonija Verbovsek, gostija, 67 let, emphys.
pulm.
Vremensko sporočilo.
Cm
opazovanja
26
77u. zjut. 2. a. pop. 9. u. zvee.
Stanje
trmkonun » mm
T3~25~ 7322 73 37
toplom.r* po Caliijn
20*Ž 24-6 18-6
V.ter
brežv. si. svzh.
Vreme
jasno del. jasn.
O I*
III
o" 39 " * a
1-90
Piccoli-jeva tinktura za želodec
Srednja temperatura 211°, za 2-3° nad normalom.
Dunajska borza.
(Telegraflčno poročilo.) 27. junija.
Papirna renta 5* po 100 gl. (s 16* davka) 92 gld. 30 kr Srebrna „ 5<& . 100 _ . 16* . 92 AH
»rna „ 5% ~„ 100 „ „ 16* „ 92 5 % avstr. zlata renta, davka prosta . . .111
Papirna renta, davka prosta......102
Akcije avstr.-ogerske banke.....1020
Kreditne akcije......... 298
London.............117
Srebro ............. _
Francoski napoleond.........'j
Cesarski cekini...........5
Nemške marke ......... 57
35
05	,
30	,
50	;
15	,
29	!
55	,
46»/..
3Z5T
aKg-	immum *„ i,ylwlu#V
afcŠT"	je rahlo delujoče, vspešno učinkujoče, prebavne **g1X
Bar	onrane vrejujoče zdravilno sredstvo. — Gena
SSUT	steklenici 10 kr.	(300—124)
Tujci.
24. junija.
Pri Maliču-. Klemene, zasebnik, in vitez Steinberg, računski preglednik, iz Gradca. — vitez Hauška, c. in kr. general v pok., iz Celja. — Hirsch, vodja; Hamerl in Kaiser, zasebnika; Falk, Glass, Koppstein, trgovci, z Dunaja. — Pochledal, tovarnar, iz Št. Vida. — Cinkel, Zimer z rodbino, iz Kočevja. — Bratkovič, c. kr. notar, iz Trebnjega. — Eibel, trgovec, iz Zagreba. — Buzdon, vojaški kapelan, iz Zadra. — Šebesta, kooperator, iz Laniša. — Beindl, c. in kr. nadporočnik, iz Zagreba. — Schink, Grašeak, iz Zagorja.
Pri Slonu: Vitez Kropatschek, generalmajor; Miiller, nadporočnik, in Frank, iz Gradca. — Rievvel, potovalec; Schwarz, tovarnar; Wenzl, Wirth, Austerlitz, Hedenig, trgovci; Winter, slikar; Deroka, z Dunaja. — Murnik iz Idrije. — Wierschlagski iz Galicije. — Pirker s soprogo iz Kostanjevice. — Mali, tovarnar, iz Tržiča. — Mlekuš, trgovec, iz Starega
Zalivala.
Udano podpisana izrekata v imenu šolske mladine vipavske in slapenske najtoplejšo zahvalo bla-gorodnima gospema: K. Nosan, soprogi c. kr. okr. sodnika in A. M ayer, soprogi veleposestnika in župana v Vipavi, kateri sta se o priliki tristoletnice Alojzijeve s pobiranjem milodarov v.svrho pogošcenja navedene mladine v Logu mnogo trudili in s svojo avtoriteto pripomogli, da je ta slovesnost svojo ne-presežnost dosegla Ob enem izrekata iskreno zahvalo na obilnem trudu gospicama M. in A. Lo-žarjevi, ki sta ga imeli pri blagem podjetju.
Št. Tomšič, Frančišek Punčuh,
nadučitelj v Vipavi.	učitelj na Slapu.
Košnja treh travnikov
v mestnem logu se odda za vse tri
travnike vkupe ali posamezno. — Natančneje pove upravništvo tega lista.	(3_3)
Največja zaloga
šivalnih strojev
JAN. JAX,
LJUBLJANA,
Najnižje cene. Ugodni vplačilni obroki se dovoljujejo. (30-7)
Zamenjuje stare stroje.
Poprave vr.se se točno trajno iti ceno.
KAVARNA FTSCHER
Za mnogobrojni obisk v kavarni v prvem nadstropju na Prešernovem trgu presrčno se zahvaljujoč, usojam se svojim častitim vsakdanjim gostom in slavnemu občinstvu naznanjati, da sem prevzel starozn&no, a sedaj popolnem prenov Ijeno ter z vsem potreb-nim oskrbljeno	V
in vabim slavno občinstvo k mnogobrojnem obisku. Stregel bodem z dobrimi, pristnimi pijačami, vsako jutro ob 5. uri bode pripravljena sveže skuhana kava; tudi mnogo časnikov bode na izber slav. občinstvu.
Fran Krapeš,, kavamar.
Vsak slovenski gospodar,
ki še ni naročen na ilustrovan gospodarski list „Kmet0vale0" s prilogo „Vrtnar", pošlje naj svoj naslov c. kr. kmetijski družbi v Ljubljano, katera mu dopošlje prvo številko brezplačno, in iz katere more izprevideti, da je list neobhodno potreben za vsakega naprednega slovenskega gospodarja. (33)
Tinktura
za želodec.
(Tinctura Rhei Comp.)
iekarja Plccolijii v Ljubljani, narejena z večine iz samega pristnega kineškega revnja, je ukusno in izdatno zdravilo, katero ureja funkcije prebavnih organov. Razpošilja jo izdelovatelj v zabojčkih po 12 steklenic.
Jedna steklenica velja 10 kr.
_[60-16) (60-42)
JJnio catholica",
zavod za vzajemno zavarovanje proti škodi
—EE na Dunaju, EE^—
«p> sr -C sm m w JL <JL.
■ - , Bštc
Dopuščen z odlokom visocega ministerstva z dne 28. februvarija 1889, št. 2933.
Kipi Matere Božje turške
v umetno izdelani skalni jami, solidno in trdno narejeni.	(6—2)
Cena podobi z jamo vred:
Velikost	podobi
100	cm
75	„
63	„
56	.
45	„
35	„
26	.,
od gipsa gld. 76"— „ 40-» 30-» 20-.. 10-„ 7-80 „ 5-50
od lesa gld. 90 — „ 58-„ 42--„ 35--„ 25--„ 18-50 „ 14--
Jamo brez podobe računam po velikosti.
JANEZ FRAIDEN,
kipar, Waidhofen ob Ybb-au, Dolenja Avstrija.
V moji zalogi je ter priporočam: drugo knjigo
Nazornega nanka,
ki bode izvestno dobro rabila slovenskim ljudskim šolam in obsega
150 barvanih podob za prvi pouk najvažnejših strupenih in pitomih rastlin.
Slovensko izdajo prired.l Ivan Tomšič, učitelj na c. kr. vadniei in okrajni šolski nn.lzornik v Ljubljani. — Cena 3 gld. 50 kr.
Opozarjam tudi na knjigo	(3—2)
Naše domače živali,
napeto na trden nepretržen popil-, obsezajočo naše domače živali v podobah brez pojasnjujočega teksta. — Cena samo 70 kr., po pošti 85 kr.
Končno opozarjam na nedavno izšlo knjižico
Tiun Ling, kitajski morski razbojnik,
cena 20 kr., po pošti 23 kr. in na knjižico
Kako je izginil g-ozd.
Povest. Spisal H. Hopfen, preložil Anton Funtek. — Cena 20 kr., po pošti 23 kr.
Janez Giontini v Ljubljani.
Zavod zavaruje:
Premično in nepremično premežsnjs proti škodi po ognju, streli in razletu.
Pri tej stroki zavarovanja sojamčijo prve vzajemne zavarovaluice za primeren del vsprejete rizike; dalje zavaruje
ce rk r ene z tono ve
proti prelomu ali razpoku, ter vabi k vdeležbi velečast. župnijske predstojnike in župane. Konečno posreduje zavod tudi pri prvih vzajemnih zavarovalnicah
zavarovanje na življenje in proti nezgodam.
V vseh zavarovaluih zadevah blagovolijo naj se dotični vdeležniki obrniti do osrednjega ravnateljstva ali pa do podpisanega generalnega zastopa, katera radovoljno pojasnjujeta in na vprašanje točno odgovarjata.
Po deželi oddajemo zastopništva proti priporočilu dotičnega gospoda župnika. Kdor želi prevzeti zastopništvo naše zavarovalnice, naj se obrne z omenjenim priporočilom do podpisanega generalnega zastopa v LJubljani.
"R m v nate 1 j s li i Predsednik:
Leopold Stoger, stolni kustos sv. Štefana, infulovani prelat, Nj. Svet. hišni preli I. avstrijske hranilnice itd.
Ravnateljstva sovetniki:
sovet:
Paletz Emanuel. Njegove Svetosti hišni prelat, dekan in župnik v Hiitteldorfu itd. _ .	Porzer Josip, dr., odvetnik,
prelat, Nj. Svet. hišni prelat, namestnik nadkuratorja : Seidl Karol, kanonik, tajni komornik Njegove Svetosti itd.
j Stern Karol, knezonadškofijski sovetnik, župnik na Du-1 naju v Schottenfeldu.
Czjzek Anton, imajitelj menjačniee, borzni svetnik itd Detoma A., veleposestnik.
Egger Berthold Anton, korar v Klosterneuburgu, glavni
Osrednji ravnatelj: Edmund baron Kalbermatten.
Nadzoroval ni sovet za generalni zastoj) v
vrednik lista „Correspondenzblatt fiir den kathol.	j	Ljubljani:
Clerus".	j	Klun Karol, kanonik in državni poslanec v Ljubljani.
Grazer Josip, meščan in trgovec na Dunaji.	j	Kolar Matija, stolni vikar itd. v Ljubljani.
Hostnig Florijan, upravitelj imetja metropolitanske cerkve,	Glančnik Jarnej, dr., odvetnik v Mariboru,
veleposestnik itd.	;	Mlakar Ivan, dr., semeniški profesor v Mariboru.
Mrazek Josip, generalni tajnik ,,Krakovske vzajemne	'	Vošnjak Miha, deželni in državni poslanec v Celji (Mali
zavarovalnice .	Stajer).
(12-6)
Generalni zastopnik v Ljubijani:
Josip Prosenc.

Grlavua ageutura
za Ljubljano in okolico
ima od 1. junija t. 1.
gosp. Feliks Urbane
-mr	(3-2)
v hiši štev. 2 Pod Tranoo in na Mestnem trgu.
Premija na svetovni razstavi v Londonu 1862, Parizu 1867. Dunaji 1873, Parizu 1878.
Klavirji na obroke za na deželo,
salonski kri lasti klavir, pianine,
iz tovarne svetovno znane tvrdke (Gottfried Cramer) — Wilh. Mayer na Dunaji za 380 gld., 400 gld., 4b0 gld., 500 gld., 550 gld., 600 gld., 650 gld., pianine za 350 gld. do 600"gld. Klavirji druzih tvrdk za 280 do 350 gld. Izposojllo klavirjev za na deželo pod najugodnejšimi pogoji	(12—6)
Prodajalnica in posojilnica klavirjev A. TMerMder, Dunaj, VII. Burggasse 71.
Posojilnica v Ribnici,
registrovana zadruga z omejeno zavezo, vabi svoje gospode zadružnike k
III. občnemu zboru,
kateri bode
v nedeljo, dne 28. junija t. I., ob 4. uri popoldne
v zadružnej pisarni.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelništva za leto 1890.
2.	Volitev načelnistva.
3.	Slučajni predlogi.
Mačelni&tvo.

Andr. Druškovič,
trgovec z železnino, Mestni tra 10, LJUBLJANA, Mestni tra 10,
priporoča svojo bogato zalogo
štedilnikov, nagrobnih kri/ev. kuhinjskega in vsakovrstnega poljedelskega orodja, kovanje za okna in vrata, cementa itd., sploh vsega v to stroko upadajočega blaga.	(8)
Fine vodne žage in pile,
za kojih dobroto se jamči, po najnižji ceni.

k
K
Veda, umetnost, obrt, zemlje-delstvo, slovesnosti, začasne razstave, sveteč vodomet, shodi, loterija itd.
liOl.
Občna deželna razstava
v proslavo stoletnice prve obrtne razstave 1.1791 v Pragi
pod pokroviteljstvom Njegovega ces. in kralj. Veličanstva
(16-13)
od dne 15. maja do 15. oktobra 1891.
-c a
v; P x .
ta
trn
a
IZl
Nepresegljivo za zobe
.i«
H 3 » o
cs -i -T —
I.	salicilna iituvolt
aromatižna, upliva okrepčevajoče, zabranjuje gnjilobo zob ter odstranjuje i/, ust neprijetni duh. Jedna velika steklenica 50 kr.
II.	salicilni zobni prašek
splošno priljubljen, upliva jako okrepčevajoče terohranuje zobe svetlo-bele, a 30 kr.
Navedeni sredstvi, o katerih je došlo mnogo zahvalnih pisem, ima vedno sveži v zalogi ter vsak dan po pošti pošilja
lekarna
Ubald pl. Trnkoczy
diplomovani posestnik lekarne in kemik, poleg; mestne hiše v Ljubljani.
Z5ST Zunanja naročila se s prvo pošto ršujejo.
w
V najem se <><l<la dne 5. julija 1891 popoldne kalccmu kamnoseku
kamenolom

ar
pr-
MT
na tri leta počenši z dnem I. novembra 1891.
Prostor je v Podutiku nad Vodnikom, : lastnina podružne cerkve sv. Antona na Grlinici. |
w s
Zobozdravnik II
fSchweiger
K:-!	staimje
t: hotel „Stadt Wien" (pri Maliču)
_ ^ štev. 25 in 26. II. nadstropje.
IOrdinira vsaki dan od 9. do 12. ure dopoldne, od 2. do 5. ure popoldne, p. j Ob nedeljah in praznikih od 9. fjl.ure.
Jajnovejše iznajdbe in sredstva v zobo-l j zdravništvu. Najboljše plombe, po barvi '"^m prikladne.	(46)
Za vsa dela se jamči. "•B
»i

Ravnokar je izšel prvi zvezek lične knjižice z naslovom:
Povesti
slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo.
Sestavil in uredil
A. Kalan,
urednik »Domoljuba«. —o Ponatis Iz ,,Domoljuba'! o—
I. zvezek. — Cena 20 kr.

wm
Obseg :
Zlati lasje. — Dedščlna. — V zametih pokopan. — Veronika. — Sama smola! — Trojni sveti večer. — Božič na sr. Gotliardu. — V valovih življenja. — Lovski tat. — Luč na oknu.
—	Po viharju svetlo solnce. — Požar.
—	Lepi pirhi. — Marušnik. — Ob-
hajilo v ječi.
ŽES* Dobiva se v „Katol. Bukvami" in pri H. Ničmanu v Ljubljani.
************
(3-3)
Cerkveno predstojništvo.
(Gr. Malovrh.)
Po c. kr. priv. občni zavarovalnici v Trstu
ustanovljena
Ogrska akcijska zavarovalnica za zavarovanja proti škodam po toči in za pozavarovanja v Budimpešti
prevzema zavarovanja
. proti škodam po toči
po trdno določenih premijah brez doplačilnih zavez po dovršeni škodi.
Vplačanega je 1 milijon goldinarjev a. v.
Škode se hitro in popolnoma izplačajo. — Zavarovalnino je še le po žetvi, t. je 30. septembra, in sieer na menjieo plačati. — Posestnikom, kateri so bili lansko leto pri tej družbi zavarovani, in niso nobene škodo naznanili, dovoli družba, ako letos zopet pridelke pri njej zavarujejo, 10% odpusta od lanske premije.
F. n. članom c. kr. kmetijske družbe kranjske se zniža zavarovalnina za 5 % od normalne premije.
Natančneja pojasnila d;\je glavni zastop v Ljubljani za Kranjsko v Gradišči št. 4, v vseh diugih krajih pa okrajni in lokalni zastopniki.	(H—8)
C. kr. priv.
.ASSICURAZIONI GENERALI'
(Občno zavarovalno društvo v Trstu.)
(Ustanovljeno l. 1831.)
gld. 40,758.23842 227,378.631-43
MAgarAnriijo.
: lilamlm ©igli
Jamstveni zaklad družbe Izza ust. je plačala družba škod za Zavarovalno stanje v oddelku zavarovanj življenja 31. dec. 1881) » 166,904.648-39 Premijski listi in premije, ki se bodo v poznejših letih pobrale v odd. zavarovanja zoper požar » 23,544.053 22 Družba zavaruje:
1.	na človeško življenje v vseh mogočih sostavah.
2.	Zoper škode po požaru na cerkvena, graščinska in kmetska posestva, stanovanja in gospodarska poslopja in njihovo vsebino, raznovrstno blago, žetve, les in oglje na prostem, kakor tudi zoper škode vsled podiranja in spravljanja, vsled strele, plino-vega razpoka in onega pri parnih kotlih.
Občinam, cerkvam, samostanom, pobožnim ustanovam in graščinam dovoljuje Assicurazioni Generali 20°/0 odpust normalne premije.
3.	Zoper škode vsled prevažanja na blago, pridelke, ladije in druga prevaževalna sredstva mej prevažanjem na morji, rekah, prekopih, jezerih in po suhem s poštnimi vednostnimi pošiljatvami vred.
4.	Zoper škode vsled razbitja zrcalnih oken in ogledal.
5.	Zoper telesne nezgode na račun prve splošnje zavarovalne družbe zoper nezgode na Dunaji.
6.	Zoper škodo po toči na poljske pridelke na račun »Ogerske zavarovalne družbe po toči in p rotiza varovalne delniške družbe v Budapešti«.
Pri zavarovalni stroki na življenje jamčijo zavarovalni pogoji zavarovancu razven drugih prednostij:
veljavnost polic v slučaji samoumora, dvoboja itd. po petletnem obstanku;
nezastavljene police ne morejo ugasniti po triletnem obstanku;
pravica do obnovljenja (tekom 3 mesecev) polic, ki so ugasnile zaradi neplačevanja zavarovalnin, popolnoma neodvisno od zdravja že živečega zavarovanca;
omejitev ničnostih razlogov za slučaj nameravane in dokazane goljufije;
polica dobi brezplačno čez 6 mesecev tudi veljavo ob slučaju, če je zavarovanec poklican zvršiti svojo črnovojniško dolžnost in sicer do 15.000 gld.;
ravno tako tudi, če je brambovec ali reservist poklican na vojsko in sicer do 5000 gld.
Zavarovalni oddelek na življenje je popolnoma samostojen. Ima lastno premoženje in je od drugih strok tako ločen in neodvisen, da tudi slučajna zguba pri zavarovanju zoper požar ali škode pri prevažanju ne more vplivati na to stroko.
Družba jamči za olajšave, ki se strinjajo z zdravim trgovinskim poslovanjem, tako pri odmerjanji zavarovalnin, kakor tudi pri likvidaciji škod, katere vedno točno izplačuje.	(6)
Glavni zastop v Ljubljani: J. C. Mayer,
Gradišče št. 4.
i
Izdeljujeva

nove cerkvene orgije
vsake veličine po najnovejšem in naj-solidnejšem ustroju. Obode izdelujeva po načrtih v kateremkoli zlogu.
Večletno jamstvo, nizke cene, plačilni pogoji po dogovoru.
Vsakovrstna popravila izvršujeva hitro in vestno; kratko, moreva se meriti z vsako drugo podobno, delavnico.	(12—11)
M. Heferer-a udoya insin.