TRGOVINA NOVOTEKS
NOVOTEKS 50 LET
V TRGOVINAH NOVOTEKS OB JUBILEJU POSEBNA ZNIŽANJA IN UGODNI POPUSTI
ISSN 0416-
9 770416
22« Po toči pomagati ni prepozno
224000
Po prvih ocenah je po katastrofalnem neurju s točo v občini TVebnje škode za okrog 110 milijonov tolarjev, največ v kmetijstvu - Računajo na pomoč občine in države
vaš četrtkov prijatelj
DOLEN JSKI LIST
TREBNJE - Neurje s točo, ki seje 20. julija po 15. uri razbesnelo v trebanjski občini, je, kot smo že poročali, povzročilo veliko gmotno škodo na kmetijskih površinah, pridelkih in v gozdovih pa tudi na krajevnih in regionalnih cestah, dovoznih poteh, na gospoarskih in drugih objektih.
Ujma na območju krajevnih skupnosti Knežja vas, Sela Sum-berk, Veliki Gaber, Sentlovrenc in Velika Loka je sprožila tudi plazove, močni nalivi pa so zalili ro-
Martin Strel premagal Rokav
V Dovru je v Rokavski preliv zaplaval v nedeljo popoldne - Mrzla voda, vetrovi, valovi - 512. v 122 letih
Martinu Strelu je uspel najbrž največji podvig v njegovi dolgoletni karieri plavalca na izjemno dolge razdalje. V ponedeljek ob 8.21 je priplaval v Calais in tako v natanko v 16 urah in pol preplaval 33 km morja med Anglijo in Francijo.
Razmere mu tokrat niso bile naklonjene, saj je moral predvideni start v nedeljo ob 4. uri zjutraj zaradi slabega vremena in večmetrskih valov preložiti za 12. ur. Ob 15.51 so mu angleški sodniki le dali znak za štart in zaplaval je v Rokavski preliv ter se pridružil 6212 plavalcem, ki so se do sedaj lotili tega podviga. V 122 letih je uspelo le redkim - pred Martinom je ožino med Dovrom in Calai-som premagalo le 511 junakov iz 50 držav. Med njimi ni bilo nikogar iz Slovenije.
Kljub odloženemu startu Martinu Rokavski preliv ni bil najbolj naklonjen: voda je imela komaj 14 stopinj, kar je, kljub temu da Strelu hladna voda sicer bolj ustreza od toplejše, le premrzlo. Poleg tega so ga med plavanjem ovirali močni bočni vetrovi in dvometrski valovi, a vse to 42-letnega Mok-ronožana ni zmotilo, da ne bi kot že tolikokrat doslej trmasto dosegel zastavljenega cilja. Pred odhodom v Dover, je sicer še razmišljal, da bi, če mu uspe Rokavski preliv premagati enkrat, v Calaisu takoj obrnil in odplaval nazaj proti Dovru, a
po noči v hudičevo mrzli vodi so se ohladile tudi njegove želje.
Vse to ne zmanjšuje njegovega uspeha, saj se je kot prvi Slovenec vpisal na uradni seznam junakov, ki so Rokavski preliv premagali po pravilih strogih angleških sodnikov. S tem uspehom je Martin utišal tudi zadnje dvomljivce, ki niso verjeli v težo njegovih dosedanjih podvigov. Rokavski preliv je po vsem svetu znan kot najtrši preizkus vzdržljivostnih plavalcev. Martin ga je prestal.
I. V.
TUDI ROKA V JE MARTINOV - Mokronožan Martin Strel se kljub 42 letom ne da, številnim podvigom, na katerih se je ponavadi boril le z vodo in premagoval le samega sebe, je dodal med maratonskimi plavalci najbolj cenjen dosežek in se pridružil redkim izbrancem, ki so bili dovolj močni, vzdržljivi in trmasti, da jim je uspelo premagati za plavalca vedno neprijazni Rokavski preliv. (Foto: I. V.)

“Popravni” iz turizma
Tisti, ki so se v soboto odpravili v najmanjše mesto na Slovenskem, v Dolenjske Benetke, so bili nemalo presenečeni. Prireditve Kostanjeviška noč ni bilo, čeprav je bilo prej v javnosti veliko napovedi in govora o tej uveljavljeni prireditvi, ki je že zdavnaj presegla krajevne meje in je v najstarejše mesto na Dolenjskem vsako leto privabljala veliko ljudi od vsepovsod. Tistim, ki so pred leti prireditvi očitali enoličnost, so šelmarji odgovorili s popestritvijo - s srečanjem pustnih skupin Slovenije, tako da je bilo v Kostanjevici kljub poletju in običaju nekaterih mask, da se izven svojega kraja ne kažejo, mogoče videti pisano paleto slovenskih pustnih šem, Kostanjeviška noč pa je tako dobila tudi etnološki značaj.
In od vsega tega letos ni bilo nič. Prireditev je bila odpovedana tik pred zdajci, v petek popoldne, kar je bilo objavljeno le na eni regionalni radijski postaji. In tako je prišlo v soboto zvečer v Kostanjevico precej ljudi, ki so lahko občudovali v temo zavita kostanjeviški otok in prireditveni prostor ter jasno zvezdnato nebo le zato, ker je organizator Kostanjeviške noči Prforcenhavs zaupal gostinski del nekomu, ki očitno takšni prireditvi ni bil kos, čeprav je iskal razloge za odpoved v možnih vremenskih nevšečnostih, ki jih na (ne)srečo ni bilo.
In ob tem se nehote vsiljuje vprašanje, kako se gremo turizma in zakaj ne daje učinkov, ki bi jih sicer lahko dal. Pa ne mislimo le na odpovedano prireditev, za katero se bodo morali organizatorji v naslednjih letih precej potruditi, da bodo dosegli že doseženi ugled, pač pa na prvi pogled sicer ne tako pomembne stvari: od turističnih pisarn, kjer bi turist dobil informacije, turističnih vodičev in urejenih smerokazov do urejenih javnih stranišč. Sicer pa lahko v naših krajih marsikje le opazujemo turiste s tujimi registrskimi tablicami, ki ustavljajo na parkiriščih in malicajo.
TANJA GAZVODA
dovitne kraške dolne in vrtače. Občinska komisija je ocenila, da je škode za okrog 110 milijonov tolarjev, končna škoda pa bo znana v dveh tednih, ko bodo prispele še posamične prijave škode.
Ponekod celo kot oreh debela toča, na srečo je bila pomešana z dežjem nekoliko, je, kot nam je povedal trebanjski župan Lojze Metelko, klestila v 10 km dolgem in poltretji kilometer širokem pasu. Prizadetih je približno 2500 ha kmetijskih in gozdnih površin v 33 vaseh: Občine, Luža, Knežja vas, Gornje in Dolnje Kamenje, Roženpelj, Gornje in Dolnje Selce, Babna Gora, Stehanja vas, Krušni Vrh, Velike in Male Dole, Zagorica, Bič, Veliki Gaber, Medvedjek, Martinja vas, Cesta, Mali Gaber, Pristavica in Dobra-vica, Pluska, Korenitka, Stranje, Sentlovrenc, Gorenji in Dolenji Podšumberk, Sela pri Šumberku, Gombišče, Log in Arčelca.
Po prvih ocenah je škode količinsko in vrednostno največ na posevkih s pšenico, ki je bila ravno zrela za žetev, saj je bila požeta kvečjemu na dobri desetini površin, in na silažni koruzi ter v zrnju. Procentualno pa je škode največ, tudi do 100 odstotkov, na vrtninah, na sadnem drevju, nekoliko manj pa na krmnih rastlinah in v vinogradih. Samo na pridelkih je škode vsaj za 97 milijonov tolarjev.
Občinska komisija za oceno škode zaradi neurja s točo pričakuje, da bodo oškodovancem na občini pomagali nekoliko omiliti škodo tudi s sredstvi rezervnega sklada in občinskega proračuna. Občinskemu svetu pa predlaga, naj regresira nabavo dušičnih gnojil in semen krmnih dosevkov v višini do 3,5 odstotka ugotovljene skupno ocenjene škode, ki se izračuna na podlagi veljavnega Navodila o enotni metodologiji za cenitev škode, ki so jo povzročile elementarne nesreče, in cenika ter povprečnih pridelkov v občini Trebnje, ki jih je ugotovilo Mini-
MOPEDIST V DROG
ČRNOMELJ - V ponedeljek, 28. julija, ob 16.40 je 53-letni S. Z. iz Črnomlja vozil kolo z motorjem po lokalni cesti s Stražnjega Vrha proti Črnomlju. Ko je pripeljal pred križišče za Jelševnik, je zapeljal na desno bankino, po njej peljal nekaj metrov, nato pa trčil v električni drog. V nesreči se je voznik hudo poškodoval in je v torek aJutrtO zaradi poškodb umrl. To je letos že tretja smrt voznika motorja oziroma mopeda na območju UNZ Novo mesto.
Paic
Krška vas ® 0608/59-059 Novo mesto ® 068/21-123
VREME
Ob koncu tedna bo deloma jasno, v soboto pa so možne krajevne padavine, s plohami ali nevihtami.
strstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za leto 1996, ter na osnovi individualnih prijav. Ta regres bodo morali upravičenci izkoristiti v letošnjem avgustu v tr-
• Župan Metelko nam je v ponedeljek povedal, da mu je minister za kmetijstvo Čiril Smrkolj zagotovil pomoč v višini desetine ocenjene škode na kmetijskih površinah, to pa je 10 milijonov tolarjev, po kriteriju, na osnovi katerega se je vlada odločila, da pomaga v katastrofalnem neurju s točo prizadetim Prekmurcem s 100 milijoni tolarjev.
govinah trebanjske kmetijske zadruge.
Za sanacijo plazov na območju vasi Krušni Vrh in Luža, predlaga občinska komisija občinskemu svetu, naj vsaj s 300.000 tolarji pomaga poravnati stroške nakladanja in planiranja zemlje na zasutih dovoznih poteh.
P. P.
TRAKTORIST UMRL
PIŠECE - V ponedeljek, 28. jul|ja, popoldne se je 45-letni F. T. peljal s traktorjem do soseda, da sta skupaj odšla na travnik. Peljala sta se po travnati poti, ki vodi strmo navzdol, približno 170 metrov od stanovanjske hiše pa je traktorist zapeljal na desni rob travnate poti. Sopotnik je opazil, da traktorist izgublja oblast nad traktorjem, zato je takoj skočil z voza, traktorist pa je zapeljal preko roba poti in se peljal naprej po travniku navzdol ter po 40 metrih pripeljal do konca sadovnjaka. Ih je zapeljal preko dva metra visoke terase in po petih metrih trčil ob tla. Ob močnem trku je traktorist padel s traktorja na travnik in se poškodoval. Prepeljali so ga v brežiško bolnišnico, Iger je zaradi hudih poškodb v torek zjutraj umrl.
Ce ste ogroženi ali potrebujete pomoč policije
Berite danes
stran 2:
•Za zavarovanje gozdov nič, proti gozdovom pa veliko!
stran 3:
•Letos plin na Grmu in na Cikavi
stran 4:
•	Cesta do Jugorja končno državna?
stran 7:
•	Zaradi elektrike naj bi odstopil
stran 8:
•	Tudi v Viziji naj bi delili dividende
stran 11:
•	Čakajoč na severno obvoznico Novega mesta
stran 12:
•Dolenjce so v Lizboni gledali v hrbet
Krka še naprej uspešno posluje
V prvem polletju so prodali za več kot 153 milijonov dolarjev, od tega za 114 milijonov v tujini - Uspešna tudi družba Krka Zdravilišča - Največji trg je Rusija
NOVO MESTO - Krkini delničarji so že dobili dividende za leta 1993, 1994 in 1995, in sicer so za to namenili 26 odst. dobička iz teh let oziroma 1,77 milijarde tolarjev, kar znese 500 tolarjev bruto na delnico. O delitvi dobička najuspešnejšega slovenskega podjetja v preteklem letu, ki znaša 3,1 milijarde, pa bodo odločali na 2. skupščini konec leta.
S poslovnimi rezultati v prvi polovici letošnjega leta so v Krki lahko zadovoljni, saj so prodali za 153,1 milijona dolarjev oziroma za 23,7 milijarde tolarjev zdravil, zelenih zdravil, veterinarskih in kozmetičnih izdelkov, kar je v dolarjih za 3 odst., v tolarjih pa za 18 odst. več kot v enakem lanskem obdobju. Najbolj se je povečala prodaja zdravil na recept in zelenih zdravil.
Tudi družba Krka Zdravilišča posluje uspešno, saj so v letošnjem prvem polletju prodali za skoraj 10 milijonov dolarjev svojih storitev, tako da je matično podjetje skupaj s svojimi zdravilišči iztržilo blizu 163 milijonov dolarjev. V prvi polovici leta so imela Krkina Zdravilišča skoraj 140.000 nočitev, kar je 5 odst. več kot v enakem lanskem obdobju. Zasedenost Krkinih zdravilišč, se pravi Dolenjskih in Šmarjeških Toplic ter
Strunjana, je več kot 80-odstotna.
V tem obodobju, se pravi v prvi polovici letošnjega leta, je Krka izvozila za 114 milijonov dolarjev svojih izdelkov, največ v Rusijo, ki tako ostaja njeno najpomembnejše izvozno tržišče. Pomemben delež v celotni Krkini prodaji odpade še na trge Hrvaške, Poljske, Češke in drugih držav Čefte. Na Poljskem je Krka v letošnjem prvem polletju prodala za 12 odst. več kot v enakem lanskem obdobju, v državah nekdanje Sovjetske
zveze pa celo za 15 oust. več; na domačem trgu pa se je Krkina prodaja v primerjavi s prvim polletjem lanskega leta povečala za 3 odst.oz. je bila 2 odst. večja, kot so načrtovali. Tako so na domačem trgu prodali 24 odst. celotne prodaje v letošnjem prvem polletju, toliko kot v državah nekdanje Sovjetske zveze.
Vsekakor velja, da je kljub vse večji konkurenci in zaščiti domače farmacevtske proizvodnje na vseh tradicionalnih in največjih Krkinih trgih ta izvrstna novomeška firma v prvem polletju letošnjega leta poslovala v skladu z zastavljenimi cilji.
A. B.

u
n
BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d.o.o. PE NOVO MESTO
* Posredujemo pri trgovanju z vrednostnimi papirji na Ljubljanski borzi
*	Upravljamo s finančnim premoženjem
*	BPH, Trdinova 1 (bivši hotel Kandija)
® 068/342-410
KRKA ŠE VEDNO VABI - V Krki je sicer nekoč mrgolelo kopalcev, a tudi danes ne sameva, saj si v njej, kljub temu da ni več takšna, kot je bila nekoč, poišče poletni hlad še vedno precej kopalcev. Tudi v Kostanjevici, kjer je bila posneta naša fotografija. Voda resda ni ravno vzorno čista, je pa kopanje mnogo cenejše kot na primer v toplicah ali na morju. (Foto: T. G.)
Zaposlovanje na črno
Če je delo na črno bič po Sloveniji, verjetno drži, da bi se Slovenci že zdavnaj oddahnili, ko bi bilo delo na črno samo to, da kdo komu popoldne zamenja vodovodno pipo ali da prijatelj prijatelju pomaga v nedeljo zjutraj zabetonirati ploščo na stanovanjski hiši. Omenjene drobne storitve so žal tisto, kar je najlažje ukiniti in kar še zdaleč ne bi postavilo zadev na njihovo pravo mesto. Resnično delo na črno, ki ga z nekaterimi
ijnovejšimi potezami želi pregnati in omejiti tudi vlada, je krito navadnim očem ali se - v najboljšem primeru - o njem govori kot o javni skrivnosti. Delo na črno po slovensko se pojavlja v raznih oblikah, o katerih so oškodovanci poročali, sicer poredko, tudi uredništvu Dolenjskega lista. Zelo pogosti so primeri, da najpodjetnejši zaposlujejo v svojih delavnicah, “marketih”, gostilnicah in še kje na čmo in ne plačujejo zanje dajatev. Tako zaposleni je vesel, da ima delo, delodajalec je vesel, da ima poceni delavca, in na koncu je obema prav. Pristojne službe poznajo primere črnega zaposlovanja, vendar običajno pogledajo vstran, ko naj bi delo na črno videle in ga onemogočile. Kaj menite o delu na Črno? Je ta način zaposlovanja prava rešitev za socialne stiske najrevnejših Slovencev? Bi delo na črno prepovedali? Z nekaj odgovori na to temo postreže današnja anketa Dolenjskega lista.
MARGARETA ANDRIŠEVIČ, socialna delavka z Griča pri Črnomlju: “Polovica tistih, ki delajo na črno, bi raje delala redno, če bi jih delodajalci zaposlili. Če ima kdo majhno plačo, je prisiljen še kaj zaslužiti na črno, čeprav je po drugi strani res, da bi imela država več denarja, če bi od vseh pobirala prispevke in bi lahko pomagala socialno ogroženim. Morali bi narediti nekakšen red.”
SILVO HUTAR, samostojni podjetnik z Gradnika pri Semiču: “Z delom na črno si poskušajo ljudje izboljšati standard. Marsikdo pa na ta način izkorišča naš sistem. Na tem področju bi morali narediti red, a tudi kje drugje. Ni prav, da so “šušmarji” nelojalna konkurenca tistim, ki poslujejo po predpisih, pa še plačo za svoje delo dobijo prvi takoj, drugi morda celo nikoli.”
VILI ŠEGA, finomehanik i&Nove-ga mesta: “Delo na črno je treba onemogočati. Nimam v mislih drobnega popoldanskega fuša, če kdo komu zamenja pipo ali meša malto. Odkrivati in kaznovati je treba tiste, ki v raznih novih trgovinicah, gostinskih lokalih in drugje ljudi zaposlujejo na črno, izkoriščajo njihovo stisko, jih slabo plačujejo in ne plačujejo zanje prispevkov.”
BORIS POLOVIC, ekonomist iz Kostanjevice: “Deta na črno je pri nas veliko, saj si mnogi s tem dopolnjujejo zaslužek, pa tudi zato, ker dela na črno država še vedno ne preganja dovolj. Zato bi bila za zmanjšanje tega pojava potrebna večja kontrola. Hkrati pa se ob tem odpira še en problem: mnogim ljudem namreč prav delo na čmo omogoča preživetje.” FRANC VRANETIČ, občinski svet v Brežicah, doma iz Kapel: “Ljudje delajo na čmo, da si izboljšajo standard. Vprašanje je, kako bi živeli, če ne bi bilo dela na črno. Po drugi strani je res, daje marsikatero delo zaradi tega opravljeno slabo, prihaja do nesreč pri delu. Država dopušča delo na čmo. Z odpravljanjem tega dela se ne mudi. Reda ne bo, dokler bo tranzicija.”
Dr. PAVEL ZAGODE, zobozdravnik specialist z zasebno ordinacijo v Sevnici: “Ne vidim, da bi bile pri nas razmere, kar zadeva delo na črno, alarmantne. Gre pač za dolgotrajen proces, ko ne moremo pričakovati, da bi se v tem tranzicijskem obdobju tudi razmere na tem področju uredile čez noč. O tem smo se že pogovaijali na naši sekciji v Ljubljani in smo podobnih misli.”
JOŽE MIKLIČ, delavec v Akripolu TVebnje, doma iz Lukovka pri Trebnjem. “Mislim, da pristojne službe preveč gledajo skozi prste tistim, ki zaposlujejo na čmo, kajti zaradi tega so v neenakopravnem položaju podjetja, ki tega ne počno in redno odvajajo dajatve državi. Poleg tega z delom na črno zapirajo vrata in možnosti številnim mladim iskalcem zaposlitve.”
TANJA SVETLIČIČ, uslužbenka iz Kočevja: “Na tem področju je bilo narejenega premalo in narediti je treba vse, da se delo na črno spravi na najmanjšo možno mero. Če bo država znala to narediti, bo pridobila ona in delavci, brezposelnost pa se zato tudi ne bo povečala. Delodajalci, pri katerih se delali delavci na črno, so delavce potrebovali in jih bodo tudi v bodoče."
MARTA ČAMPA, prodajalka iz Nemške vasi pri Ribnici: “Povsod po svetu delo na čmo preganjajo, saj od tega nima nihče ničesar razen redkih posameznikov, ki na ta način bogatijo. Gre za goljufanje države, zato je že skrajni čas, da tudi naša država glede tega nekaj ukrene. Nekateri bodo zaradi tega prizadeti, vendar pa delo na čmo za nikogar ni rešitev.”
*
-
Streljali so in zmagovali
Belokranjci Burazer, Švajger in Babič so na 6. strelskem državnem prvenstvu osvojili kar 8 pokalov
19. julija je bilo v Kazljah pri Senožečah 6. slovensko strelsko državno prvenstvo, na katerem je nastopilo 16 ekip z 81 posamezniki. Strelci so tekmovali v streljanju na glinaste golobe, na srnjaka in v kombinaciji, in sicer ekipno in posamično. Med najuspešnejšimi stelci so bili trije Belokranjci, ki so zastopali Zvezo lovskih družin Bele krajine, saj so osvojili kar 8 pokalov.
Člani belokranjskih lovskih družin so se letos pomerili med seboj v streljanju na štirih tekmah, trije najboljši strelci pa so odšli na državno prvenstvo. To so bili Tadej Burazer, Andrej Švajger in Marjan Babič. Da so izkušeni strelci, pove tudi to, da nihče od njih ni bil letos prvič na državnem prvenstvu, Burazer pa je bil celo na vseh šestih slovenskih državnih prvenstvih doslej. Vsako leto je belokranjska ekipa prinesla domov tudi kakšen pokal, še nikoli pa toliko kot letos. Strelci pravijo, daje razlog za uspeh zagotovo tudi v tem, da so letos resneje in načrtneje trenirali.
Priznajo pa, daje v Beli krajini še več dobrih strelcev, vendar pogrešajo primerno olimpijsko strelišče, na kakršnih se odvijajo državna prvenstva in na kakršnih bi se lahko izkazali. “Sedaj je takšnih strelišč v Sloveniji le nekaj, za Belokranjce pa je najbližje v Ljubljani. To pa je zanje predaleč, razen če bi jim uspelo dobiti veliko sponzorjev, ki bi jim pomagali kriti ne tako majhne stroške treningov v glavnem mestu. Doslej jim je namreč pri treningih pomagala le Zveza lovskih družin Bele krajine, veliko denarja pa so prispevali iz lastnih žepov.
In s kakšnimi pokali so prišli domov Burazer, Švajger in Babič? Ekipno so osvojili prehodne pokale Lovske zveze Šlovenije za 1. mesti v streljanju z malokalibrsko puško in v kombinaciji; prav tako v streljanju z malokalibrsko puško
in v kombinaciji pa so ekipno prejeli za osvojeni 1. mesti prehodna pokala v trajno last. Tadej Burazer pa je prejel v trajno last prehodna pokala za 1. mesti v streljanju z malokalirska puško in v kombinaciji, pa prehodni pokal za 1. mesto v streljanju v tarčo srnjaka ter prehodni pokal za 1. mesto v kombinaciji.
M. BEZEK-JAKŠE
PROSPEKT O TURISTIČNI POTI OD OTOČCA DO GORJANCEV
NOVO MESTO - Samostojni podjetniki, obrtniki, gostinci in turistični delavci Jože Mrak in Slavko Šeruga s Sel pri Ratežu, Tone Vovko z Rateža, Vesna Kralj iz Brusnic, Franc Hudoklin iz Gabrja, Jože Ivanež z Gabrske Gore in Vojko Mrhar z Gospodične na Gorjancih so pred kratkim izdali izredno lep in zanimiv turistični prospekt, ki obiskovalca Dolenjske pelje od Otočca do Trdinovega vrha. Svojo dejavnost, ki je izredno pestra, so predstavili z lepimi barvnimi slikami, hkrati pa tudi s posebno legendo, ki nazorno kaže, kaj vse gostinci nudijo svojim gostom. Založniki prospekta tudi niso pozabili na krajevne posebnosti teh krajev pod Gorjanci, pa naj gre za nastop harmonikarjev na Ratežu, razstavo češenj v Brusnicah za znamenito Aza-leo Pontico (rdeči sleč), kije posebna značilnost tega dela dolenjskega Podgorja. Spremno besedo k prospektu je napisal literat Ivan Perhaj iz Brusnic.
Za zavarovanje gozdov nič, proti gozdovom pa veliko!
Ponovni poziv za zavarovanje gozdov - Za okoljskimi nevladnimi organizacijami še Černač
KOČEVJE - Potem ko so okoljske nevladne organizacije na tematski delavnici z naslovom Ogroženost slovenskih gozdov sprejele javni poziv vladi RS, naj bodo sestavni del naše zaščitne zakonodaje ob pripravah na vključevanje v evropske integracije tudi potrebni zakoni za ustanavljanje naravnih parkov v Sloveniji in da naj vlada takoj začne zakonodajni postopek za ustanovitev Kočevskega naravnega parka, je podoben poziv vladi posredoval tudi pobudnik predhodnega zakonodajnega referenduma “Zavarujmo naše gozdove” mag. Janez Černač iz Kočevja.
Mag. Černač je v svojem pozivu, ki gaje naslovil na vlado RS po sklepu, sprejetem na rednem let-
IMETNIK RAČUNA V ŠVICARSKI BANKI TUDI JURO ADLEŠIČ
ADLEŠIČl - Zveza švicarskih bankirjev je sredi preteklega tedna sporočila, da so pri zadnjem pregledu računov, odprtih pred letom 1945, med imetniki odkrili tudi dva Slovenca in sicer Feliksa Moskoviča in Jura Adlešiča. Sodita namreč v skupino tujih državljanov, ki so odprli račun pred letom 1945, a se potem niso oglasili najmanj deset let. Juro Adle-šič je bil leta 1884 rojen v belokranjskih Adlešičih, bil pa je ljubljanski odvetnik, član banovinskega sveta in od leta 1935 ljubljanski župan. Leta 1942 je odstopil in se odselil v ZDA, se leta 1965 vrnil v Slovenijo in čez tri leta umrl. Pokopan je na adlešiškem pokopališču, njegovi daljnji sorodniki pa še vedno živijo v Adlešičih.
nem zboru društva Kočevski naravni park, ponovil predlog nevladnih organizacij, naj bodo ob spremembah ustave sestavni del zaščitne zakonodaje tudi zakoni o napovedanih regijskih parkih: Kočevskem naravnem parku, Notranjskem, Pohorskem, Kraškem parku s Škocjanskimi jamami in Karavanško-Kamniško-Savinjskem parku. Zapisal je, da so omenjeni parki sestavni del strategije varstva narave v Sloveniji in dodal, da bi na ta način
* Glede Kočevskega naravnega parka je Černač zanikal, da se v šestih letih, odkar so začeli s pripravami na njegovo ustanovitev, ni nič zgodilo. “Za zavarovanje gozdov se res ni nič zgodilo, toda proti gozdovom seje skrivaj dogajalo vseskozi veliko,” je dejal Černač. Ponovljen poziv vladi za zaščito gozdov je zaključil z besedami, da ne smemo dopustiti, da nas oropajo še zadnjih javnih dobrin, ki smo jih vsi deležni.
večino javnih gozdov zavarovali pred prodajo tujcem po evropskih standardih, obenem pa izpolnili tudi določene normative s področja naravovarstva, ki zahtevajo nad 20 odstotkov zavarovanega naravnega prostora.
“Gozdnega referenduma ne bo, ker so pot do takega odločanja vo-lilcev zapeljale politične stranke v slepo ulico,” je zapisal Černač in v nadaljevanju dodal, da pa imajo stranke, ki “so zakockale pot do referenduma", z realizacijo omenjenih predlogov za zaščito gozdov možnost, da si povrnejo zaupanje volilcev. “To je tudi najkrajša in najracionalnejša pot za dosego realnih ciljev, objektivno pa je to tudi njihova moralna obveza,” je še zapisal Černač.
M. LESKOVŠEK-SVETE
TRIJE STRELCI IN OSEM POKALOV - Andrej Švajger iz LD Gradac, j Tadej Burazer iz LD Loka in Marjan Babič iz LD Dragatuš (od leve proti j desni) so bili na strelskem državnem prvenstvu med najuspešnejšimi. Na I fotografiji s sedmimi od osmih pokalov, ki so jih osvojili v enem dnevu. \ Enega od prehodnih pokalov bodo zaradi pozabljivosti tistih, ki so ga os- j vojili lani, prejeli pozneje po pošti. (Loto: M. B.-J.)
KANADČANI V METLIKI
METLIKA - Metliške poletne kulturne prireditve Pridi zečer na grad so se prevesile v drugo polovico. Do konca avgusta si bo moč ogledati še več nastopov, posebna poslastica pa čaka obiskovalce ta petek. Iz Kanade prihaja v Metliko Musič Express Premier Show Band, 42-članski revijski orkester, ki bo skupaj z zborom izvajal filmske glasbene uspešnice. Skupino vodi gospod Ernest Gerenda, glasbeniki in pevci pa so Kanadčani iz VVindsorja pri ameriškem Detroitu. Skupina je na turneji po Evropi (Nemčija, Avstrija, Poljska), v Sloveniji pa bo nastopila samo v Metliki. V Belo krajino jo je povabil Toni Gašperič, ki si je letos maja ogledal njihovo predstavo, ko je bil z ansamblom Tonija Verderberja na turneji po Kanadi in Ameriki. Musič Express Premier Show Band sodi med boljše kanadske izvajalce revijske glasbe, zato bo brez dvoma navdušil jutrišnje obiskovalce, ki bodo prišli ob 21. uri na grajsko dvorišče.
ZA ŽIVLJENJE
LJUBLJANA - Pred kratkim je bilo v Ljubljani ustanovljeno društvo darovalcev organov v hu-manitarne namene, ZA ŽIVLJENJE. Cilj članov društva je, da pridobijo čimveč tistih, ki so po svoji smrti pripravljeni darovati svoje organe in tkiva ljudem s hudimi zdravstvenimi težavami. Če vas ta oblika humanitarne dejavnosti zanima, lahko za nadaljnje informacije pokličete (061) 316-519 (dop.) ali (061) 1251-428 (pop.). Darovalci dobijo posebno kartico darovalca organov, ki jo vsakdo izpolni sam in jo nosi pri sebi, ne da bi okolica vedela za to.
ZA SPOMINSKO OBELEŽJE
STUDENEC - KO Društva izgnancev Studenec želi tistim izgnancem, ki so umrli v nemških taboriščih, postaviti spominsko obeležje, zato vabi vse svojce, znance in prijatelje preminulih, naj pri svojem poverjeniku (odborniku) najkasneje do 10. avgusta izpolnijo prijavo “Vprašalnik”. Tako bodo lahko dostojno počastili umrle, hkrati pa jim bo ta prijava tudi koristila pri prijavi vojne škode.
Ljubljaido ]Bj
[j_________________:j
Popravljanje
krivic
Država enim mati, drugim mačeha
LJUBLJANA - Vse bolj jasno postaja, da sta se pred leti sestavljalca novega stanovanjskega zakona M. Becele in M. Jazbinšek lotila urejanja stanovanjskih razmerij kar po domače. Pred očmi naj bi imela zgolj trenutne koristi države, da se reši dotrajanega stanovanjskega sklada in poskrbi za pritok svežega kapitala v izpraznjeno državno blagajno. Po mnenju Združenja najemnikov po vojni nacionaliziranih stanovanj je bil to z ustavnega in civilnopravnega stališča pravi škandal, za kar da je veliko dokazov, saj nastajajo nove in vedno hujše krivice. V Sloveniji je zaradi denacionalizacije stanovanj prizadetih 40.000 državljanov, ki zdaj terjajo jasen odgovor, zakaj so najemniki denacionaliziranih stanovanj veliko na slabšem kot vsi drugi nekdanji “imetniki" stanovanjske pravice.
V javnem pozivu (za pomoč in razumevanje), ki so ga naslovili na najvišje predstavnike države in tudi na varuha človekovih pravic, so zapisali, da so bivši nosilci stanovanjske pravice v stanovanjih, ki so bila vrnjena bivšim lastnikom, povsem odvisni od vsakokratnih lastnikov stanovanj ter pogosto nezaščiteni, kar vsekakor ni vzorec obnašanja v drugih evropskih državah. Ugotavljajo še, da “ta kategorija” državljanov države ne zanima. Le-ta v šestih letih uresničevanje stanovanjskega
zakona ni poskrbela za zaščitno zakonodajo, čeprav gre za pretežno starejše ljudi. Tako ni ustanovila svetov za varstvo pravic najemnikov, kar je obveza, ki si jo je s stanovanjskim zakonom sama naložila. Bivši imetniki stanovanjske pravice v stanovanjih, ki jih država vrača lastnikom, so izločeni iz denacionalizacijskih postopkov, medtem ko država v zapuščinskih postopkih širom po svetu išče dediče - vse do nerazpoznavnih sorodstvenih vezi - ki jim ni bila storjena nikakršna krivica.
Če že govorimo o enakosti državljanov pred stanovanjskim zakonom (iz naslova zakonito pridobljenih pravic), bi morali upoštevati, da so imeli vsi državljani na dan uveljavitve novega zakona kakovostno povsem enako stanovanjsko pravico ne glede na to, v katerih družbenih stanovanjih so stanovali. To, da so po volji države stanovali v takih stanovanjih, ki jih je prejšnja država prisilno odvzela, sedanja pa se je odločila, da jih vrne bivšim lastnikom, je odločitev, ki res ne more iti v škodo in breme stanovalcev, temveč bi morala odgovornost za tako odločitev prevzeti država. Zato je država tudi dolžna poskrbeti za takšne spremembe stanovanjskega zakona, ki bo omogočil najemnikom v denacionaliziranih stanovanjih rešitev stanovanjskega problema na način, kot je bil zagotovljen vsem drugim nosilcem stanovanjske pravice v letu 1991.
Tako najemniki denacionaliziranih stanovanj! Nihče pa države javno ne vpraša, kje je denar tistih, ki so jim ga za stanovanjsko gradnjo dolga desetletja vsak mesec odtegovali od plač, pa niso nikoli postali “imetniki” stanovanjske pravice in jih zato tudi ni bilo (moglo biti) na razprodaji družbenih stanovanj.
VINKO BLATNIK
[Novomeška Kronika
OGRAJA - Že pred letom dni je umetnostni kovač Jernej Zorko iz Župeče vasi pri Brežicah vestno in kvalitetno naredil ograjo pred novomeško osnovno šolo in gimnazijo, kot mu je naročilo zasebno gradbeno podjetje iz Črnomlja. To podjetje je to ograjo dobilo plačano, mojster Zorko pa do danes še ni videl niti tolarja. Očitno pri nas velja narobe obrnjen svetopisemski izrek: Zadnji bodo prvi in tako so prvi (pri delu) zadnji (pri plačilu).
NOVOMAŠNIK - V pozdrav Novomeščanu, ki je pred časom pel novo mašo v frančiškanski cerkvi, so že na Glavnem trgu, med hišama, v katerih sta knjigarna in SKB banka, postavili dve smrekici in med njima razpeli napis z dobrodošlico. Potem pa očitno nanj pozabili. Srtirekici sta se medtem posušili in porjaveli, transparent pa najbrž čaka že na novega novomašnika.
STEKLO - Čaka pa tudi prepolni zabojnik za steklo pri Mercatorejevi trgovini v blokovskem naselju Plava laguna, da se ga bo kdo usmilil in izpraznil. Ker je na tako dejanje očitno treba dolgo čakati, seje nabralo toliko steklenic, daje v zabojniku zmanjkalo prostora in sojih ljudje začeli odlagati ob njem. Kot nalašč za objestno blokovsko mularijo, ki svoj poletni dolgčas preganja tudi z junaškim razbijanje steklenic. Pred dnevi je eden teh junakov s steklenico le za malo zgrešil spodaj vozeči avtomobil. Bo pa drugič roka bolj mirna in sreča bolj mila!
G£40J - V Šmarjeti se pospešeno pripravljajo na ustanovitev svoje občine. Ža občinsko središče pa se spodobi, da ima tudi urejene pločnike. Tako so se odločili, da bodo imeli pločnik tudi ob cesti proti pokopališču. Se preden pa so delavci pločnik asfaltirali, je nekdo na “traso” ponoči pripeljal več kupov gnoja. Očitno gre za nekakšno simboliko, vprašanje je le, na koga se nanaša: ali na one, ki naj bi gazili po njem, ali na tistega, ki je novi pločnik tako “trasiral”.
Ena gospa je'rekla, da so se v Novo mesto vrnili rdeči časi. Strokovnjakom je po daljšem mukotrpnem delu le uspelo se-mafore pred Dolenjsko in A banko, pred občino in na koncu Kandijskega mostu nastaviti tako, da vozniki z nobene strani nimajo zelenega vala in vsi pri naslednjem obstanejo pred rdečo lučjo.
PRENOS MAŠE
ŠENTJERNEJ - V nedeljo, 3. avgusta, ob 10. uri bo TV Slovenija neposredno prenašala sveto mašo iz župnijske cerkve v Šentjerneju.
Stihokranjski drobiž
PRIZNANJE - Priznanje, ki gaje dobil Jaka Jakubovič, sicer zaposlen v invalidskem podjetju Novoles dvor, za požrtvovalno in vestno delo v Društvu invalidov, je vsekakor dokaz, da ljudje nis(m)o pozabili tistih, ki radi naredijo nekaj dobrega tudi za druge.
PIKNIK NA VALOVIH KR-j KE - Gasilci z Dvora obveščajo,
J da tradicionalni piknik na valovih Krke tudi letos ne bo izostal. Letos ga priredijo 2. avgusta, pričetek ob 20. uri. Kot ponavadi bodo organizirali tudi bogat srečelov, žrebanje vstopnic, za razpoloženje bo skrbel ansambel Zasavci, poskrbljeno , pa bo tudi za lačne in žejne, saj gasilci obljubljajo, da hrane in pijače ne bo zmanjkalo.
NOVE RAZGLEDNICE -Da so lepote Suhe Krajine vsekakor vredne tega, da se jih ovekoveči tudi na razglednicah, so ugotovili v KS Hinje, ki zajema vasi Prevole, Hinje, Hrib, Sela in Lopato. Tako je Osnovna šola Prevola postala založnik razglednic, fotografije zanje je posnel Stane Maver in Ks Hinje se že lahko pohvali z novimi razglednicami.
MŠŠ IZ NAŠIH O 3 Čl M MŠŠ
PLIN NA GRMU - Brž ko bodo končali dela pri napeljavi plinovoda na Grmu, bodo začeli delati na Cikavi. Letos bo Komunala za napeljavo plina dala 60 milijonov tolarjev, ob tem pa 18 milijonov tolarjev še za obnovo vodovoda. Za dokončno plinifikacijo mesta - ta naj bi bila končana leta 2002 - bodo potrebovali še okoli 3 milijone mark. (Foto: A. B.)
TOPLIŠKA NOČ - Tridnevne prireditve, ki so konec tedna potekale v Dolenjskih Tolicah pod imenom Topliška noč, si je ogledalo več tisoč ljudi. To so bile do sedaj največje in najuspešnejše prireditve, kijih že tretje leto zapored pripravlja Turistično društvo Dolenjske Toplice. Topliška noč, ki so jo letos z jase preselili na prizorišča sredi Dolenjskih Toplic, postaja pravi praznik Topliške doline, kjer sc ljudje vse bolj zavedajo, da je turizem njihova prava prihodnost. Letos so Topliško noč zaznamovale zlasti gostujoče skupine iz Šentjerneja, Osilnice in Adlešičev (na sliki). Prizadevni člani topliškega turističnega društva si prizadevajo, da bi v kraju odprli turistično pisarno. (Foto: A. B.)
Letos plin na Grmu in na Cikavi
Plinifikacija mesta se je začela 1992, končana pa naj bi bila leta 2002 - Drugo leto plin v starem mestnem jedru - Priključek stane 120 tisočakov - Ceneje kot kurilno olje
NOVO MESTO - Te dni novomeška Komunala oziroma njeni izvajalci končujejo dela pri plinifikaciji dela novomeškega naselja Grm. Brž ko bodo končali dela na Grmu, se bodo preselili na Cikavo. Vsa dela seveda potekajo v okviru plinifikacije Novega mesta, ki jo je Komunala začela leta 1992, končana pa naj bi bila leta 2002, ko se naj bi večina prebivalcev Novega mesta in seveda vsi večji odjemalci lahko priključili na mestni plinovod.
Darko Bauer
Sedaj imajo plinovod v KS Center, razen starega mestnega jedra, na Mestnih njivah, v Bršljinu vključno s tamkajšnjo vojašnico, na Drski, v Ločni; v okviru plinifikacije Ločne je vse pripravljeno tudi za priključitev blokovskega naselja ob Seidlovi, znanega pod imenom Plava laguna; plinovod imajo tudi v blokovskem naselju Nad mlini, na Smrečnikovi, v Jakčevi pa na Kandijski in od TPV do Cikave.
Za plinifikacijo tega dela Grma, kjer dela potekajo sedaj, so se na Komunali odločili zato, ker je Revoz bloke v Mušičevi ulici odklopil od njihove kotlovnice. “Tako, kot je sicer v navadi, tudi tokrat hkrati z napeljavo plinovoda obnavljamo še vodovod,” je povedal inž. Darko Bauer, vodja sektorja oskrbe s plinom pri novomeški Komunali. “Teče že postopek za pridobitev projektne dokumentacije za plinovod v starem delu mesta; dokumentacijo naj bi
pridobili letos, drugo leto pa naj bi, če bo denar, stekla dela v mestnem jedru.”
Z denarjem imajo nasploh največ težav, saj v glavnem delajo s svojim denarjem oziroma za ta dela najemajo kredite. Občina bo letos po dolgem času sofinancirala plinifikacijo Cikave. V interesu Komunale je, da bi plinsko omrežje v mestu kar se da hitro širili, vendar se stvari v glavnem zatikajo pri denarju. Tako ima v prihodnjem letu prednost plinifikacija kotlovnice na Ulici Slavka Gruma, v kateri še vedno kurijo s premogom in je tako velik onesnaževalec zraka. Tudi zgornja kotlovnica v tem blokovskem naselju še vedno kuri s premogom, čeprav je tam plinska mreža že razpeljana.
Sedaj je v Novem mestu okoli 600 odjemalcev mestnega plina, od tega okoli 20 večjih. Lani so prodali 1,5 milijona m3 plina, letos računajo na okoli 2,2 milijona kubikov. Ko pa bo plinificirano celo mesto, naj bi letna poraba znašala okoli 7 milijonov kubikov plina, zmogljivosti omrežja pa bodo do 10 milijonov kubikov plina na leto. Priključek stane okoli 120 tisočakov, kubični meter plina pa okoli 39 tolarjev, tako da je uporaba plina malo cenejša od kurilnega olja. Prednosti uporabe plina so znane: čistejši zrak, prihranek prostora (ni potrebna cisterna), nemotena dobava, plačilo za nazaj, enostavna uporaba itd. “Zanimanje za napeljavo plinovoda je veliko, vse pa se, kot rečeno, ustavi pri denarju. Za dokončno plinifikacijo mesta bi potrebovali kakšne 3 milijone mark,” pravi
inž. Bauer. Samo letos bodo za plinifikacijo dela Grma in Cikave porabili 60 milijonov tolarjev, poleg tega pa še 18 milijonov za obnovo vodovodnega omrežja ob gradnji plinskega. Največji odjemalci, kot so Krka, Revoz pa tudi Novoterm, Opekarna Zalog, bolnica, ne dobivajo plina preko Komunale, ampak neposredno od distributerja Geoplina.
Do sedaj v Novem mestu nesreč s plinom ni bilo, prav tako ne redukcij, tudi manjše poškodbe so zelo redke, in še te nastanejo izključno zaradi gradenj. “Letos smo imeli v sklopu investicije eno samo popravilo in še to smo opravili v dveh urah,” je povedal Bauer. Doslej še niso zabeležili uhajanja plina. V kratkem bodo prešli na nove račune in bodo potrošniki plin plačevali skupaj z ostalimi komunalnimi storitvami.
A. BARTELJ
I DOLENJSKI UST I
DO KREDITA S PONAREJANJEM
NOVO MESTO - 25-letni R. B. iz Birčne vasi je utemeljeno osumljen kaznivega dejanja poskusa goljufije, ker je v juniju ponaredil zneske prilivov na obrazcu za pridobitev kredita v Krekovi banki v Novem mestu. Ker so v banki posumili, daje dokumentacija ponarejena, so mladeniča prijavili policistom.
POKLIČITE
i. 10( Ce ste ogroženi l\l I 4// ali potrebujete pomoč policije
Za martinovo napovedana otvoritev črne gradnje
V Zalogu pri Novem mestu, v zavarovanem območju Temenice, Jožko Ostanek iz IVebnjega brez potrebnih dovoljenj in le na podlagi priglasitve obnovitvenih del starega mlina gradi velik objekt, v katerem namerava urediti kmečki turizem - Inšpektor zahteva odstranitev
Konec junija je novomeški Zavod za varstvo naravne dediščine urbanistično inšpekcijo obvestil, da v Zalogu raste velika gradnja, in to na mestu, kjer je nekoč stal Mišičev mlin. V prijavi piše, da je objekt v zavarovanem območju reke Temenice, ki je razglašena kot naravni spomenik.
“Že pred 78 leti so na tem mestu stali mlin, stanovanjska hiša, hlev za 10 glav goveje živine in svinjaki za 100 prašičev,” pravi Jožko Ostanek iz Trebnjega, ki je ves čas gradnje zraven, čeprav je formalni lastnik te posesti njegov oče Emilijan. “Oče je stari in porušeni mlin in zemljišče ob njem kupil od nekega Ljubljančana, jaz pa vodim in nadziram dela.” Ta dela pa Ostanek opravlja na podlagi priglasitve obnovitvenih del. “Hkrati smo zaprosili tudi za vsa potrebna dovoljenja in postopek v zvezi s tem teče. Na občini so vsa potrebna zaprosi-
la, državi in občini smo seveda pripravljeni plačati vse, kar jima gre,” pravi Jožko.
V šestih tednih, kar je Ostanek začel delati, je tako na mestu nekdanjega mlina v Zalogu zrasla velika stavba. Prejšnji teden so dokončevali streho, vzidana so okna, razpeljane inštalacije. Te dni pa je najbrž narejena tudi že fasada, tako vsaj je Jožko Ostanek napovedal prejšnji teden. In kaj si je Ostanek tam zamislil?
“V prvi vrsti bo tu kmečki turizem s 14 sobami, vsaka s straniščem in kopalnico. V gostinski sobi bo prostora za najmanj 100 ljudi, to bo za ohceti in take večje stvari. V načrtuje tudi mala elektrarna, obnovil bom mlin, tu se bodo spet vrtela mlinska kolesa; urediti nameravamo ribogojnico, zgradil bom bazen s kopališčem. Predvsem pa bo tu dobra in poceni domača hrana. Otvoritev objekta bo na martinovo, 11. novem-
STARI MLIN - Tak je bil stari Mišičev mlin v Zalogu, preden je začel graditi Ostanek.
bra, ob enajstih, Martini in Martine bodo tisti dan zastonj jedli in pili,” napoveduje Ostanek. Hkrati pravi, da so od starega mlina pustili vse, kar je bilo uporabnega, to pa so temelji in kleti ter del zidu. “Pri vseh delih sem zraven, saj drugače ne gre, delamo pa cele dneve, tudi ob sobotah in nedeljah. Zase lahko rečem, da ne poznam počitka. Pri delu me je celo zasulo in so med odpeljali na pregled v bolnico, a sem še isti dan popoldne s karjolo speljal 15 kubikov betona. Vsak dan sem prvi na gradbišču in zadnji odidem. Če sam ne delaš, tudi delavci zabuša-vajo,” pravi.
Ostanek je prepričan, da so mu nekateri ljude zavistni, ker mu gre delo hitro in dobro od rok. “Ce kaj narediš, so ti nekateri ljudje “fovš“, če gre slabo, ti pa privoščijo! Kje so pa taki bili, ko je bila tukaj razvalina, podrtija? Tri leta je na starem mlinu visela tabla, da je naprodaj, pa ni bilo nikjer nikogar. Moram pa reči, da so okoliški ljudje zadovoljni, ko vidijo, da se tukaj končno nekaj dela in da ne bodo več gledali podrtije.”
Ni pa tako zadovoljen inšpektor inž. Tonček Žigante, ki je že pred prijavo Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, ko je sam videl, kaj se v Zalogu dogaja, sredi junija opravil inšpekcijski ogled in 18. junija tudi zaslišal Jožka Ostanka. Ugotovil je, da ima Emilijan Ostanek odločbo, s katero so dovoljena priglašena vzdrževalna dela na stanovanjski hiši in gospodarskem poslopju, hkrati pa seje izkazalo tudi to, da po katastrskih podatkih lastnik posesti sploh ni Ostanek, ampak Rašo Sitar iz Ljubljane. “Na zaslišanju je Jože Ostanek potrdil
moje ugotovitve o sedanjem stanju in izjavil, da nima potrebnih dovoljenj za gradnjo,” je povedal inž. Zigante. “Sicer pa Ostanek gradi tako hitro, da se stanje iz dneva v dan spreminja.”
14. julija je inšpektor Žigante napisal odločbo o odstranitvi na črno zgrajenega objekta, vendar je Ostanku niso mogli vročiti. Prav prejšnji četrtek jo je inšpektor dobil nazaj in dejal, da mu jo bo še isti dan skušal osebno vročiti na gradbišču. Po odločbi bi moral lastnik odstraniti na črno zgrajeni objekt do srede septembra.
Miloš Dular, sekretar občinskega sekretariata za varstvo narave in urejanje prostora, ki se vsak dan v službo vozi skozi Zalog, je dejal, da na občini v zvezi s to zadevo nimajo vloge za lokacijsko dokumentacijo, ki je osnova za izdajo ostalih potrebnih dokumentov in dovoljenj. V prostor-
JOŽKO OSTANEK - ‘Tl. 11. ob enajstih bo otvoritev. ”
skem delu občinskega srednjeročnega družbenega plana pa je zemljišče, na katerem je zrasel Ostankov objekt, opredeljeno kot 1. območje varovanja kmetijskih zemljišč. “Tako bi lahko, z vsemi potrebnimi dovoljenji seveda, lastnik objekt obnovil v enakih gabaritih in za isto dejavnost, za katero je nekdaj služil,” pravi Dular.
A. BARTELJ
NOVA GRADNJA - To, kar je videti na sliki, je na podlagi priglasitve obnovitvenih del zraslo v slabih šestih tednih. Inšpektor zahteva odstranitev črne gradnje do srede septembra. (Foto: A. B.)
tttjl I Z_____N ASIH OB Čl N M&Š
V Kolpi gredo v korak s časom
Zaradi vse številnejših naročil v metliški Kolpi že nekaj časa delajo v treh izmenah in vse sobote - Posodobljena oprema in novosti v sicer že doslej pestri ponudbi
METLIKA - Metliško podjetje Kolpa, d.d., se je sredi letošnjega aprila olastninilo, lastniki pa so postali s 56 odst. zaposleni, z ostalimi 44 odst. pa skladi in Nacionalna Finančna družba. Do skupščine, ki bo predvidoma konec oktobra, vodita podjetje začasna uprava s predsednikom Mirjanom Kulovcem na čelu ter nadzorni svet, katerega predsednik je Peter Drenik, člana pa Jože Kostelec in Andrej Beličič. “Glede na to, da je Kolpa iz
objektivnih in subjektivnih razlogov zadnjih pet let poslovala z izgubo, za leta od 1993 do 1996 ne bomo izplačevali dividend. V tem letu pa smo zastavili novo strategijo, tako da poslujemo z dobičkom. Če bomo imeli toliko naročil kot doslej, bomo sanirali izgubo za vsa leta nazaj in predvidevamo tudi, da bomo za letošnje leto delili dividende,” je povedal Kulovec. Kolpa izvozi približno 70 odst. izdelkov, njeni najpomembnejši trgi pa so poleg slovenskega še nemški, države Beneluksa, Hrvaška, Poljska. Sicer pa izdelke, kot so tuš kadi in kopalne kadi z masažo ali brez nje, pohištvo za kopalnice, plošče in izdelki iz ker-rocka ter kuhinjska korita, proda-jejo v vse evropske države.
Ker je po Kulovčevih besedah oprema že precej iztrošena, saj v
m
VELIKO NAROČIL - V metliškem podjetju Kolpa, kjer je 260 zaposlenih, zaradi številnih naročil delajo v treh izmenah, zadnje čase pa tudi vse sobote. Na fotografiji: delavec nanaša poliester (armiranje) na kopalne kadi. (Foto: M.B.-J.)
NATAKARICI GROZIL
GRIBLJE - V nedeljo, 27. julija, okoli 13. ure je občan obvestil policiste, da je v bifeju v Gribljah nekdo grozil natakarici z nožem in od nje zahteval pijačo. Policisti so takoj odšli v Griblje in pri kopališču pod naseljem opazili več ljudi, med njimi tudi neznanca, kije ustrezal opisu. Ko so prišli do njih, je 19-letni S. H. s Coklovce začel kričati in groziti policistom, ki so ga poskušali umiriti, tedaj pa seje nad policiste spravil še 48-letni S. B. s Coklovce. Ko so policisti skušali vkleniti v lisice S. H., sta prišla še dva občana in hotela policistom to preprečiti, vendar so možje v modrem obvladali S. H. in so ga odpeljali na policijsko postajo Črnomelj, kjer so ga pridržali. Med postopkom je S. H. udaril policista in ga lažje poškodoval.
DVE PRIREDITVI
METLIKA - V okviru mednarodnih poletnih kulturnih prireditev “Pridi zvežer na grad” bosta konec tega tedna v Metliki dve prireditvi. V petek, 1. avgusta, bo koncert 42-članskega kanadskega orkestra Musič Express Canada Premier Show Band. Orkester, ki izvaja filmsko glasbo, bo v Sloveniji nastopil samo v Metliki. V soboto, 2. avgusta, pa bo na grajskem dvorišču pel Ljubljanski oktet. Obe prireditvi se bosta pričeli ob 21. uri.
zadnjih letih zaradi negativnih poslovnih rezultatov ni bilo veliko vlaganj, se je uprava odločila posodobiti del proizvodnje v kol-pasanu. Nabavili so najsodobnejši termoformirni stroj za izdelova-hje kopalnih in tuš kadi, ki jih sedaj na mesec izdelajo po 10 do
* Del Kolpine proizvodnje poteka tudi v hrvaških Radatovičih, kjer pa še vedno ni urejen status. “S fondom za privatizacijo Hrvaške smo dosegli kompromis, da bi bila Kolpa 55-odst. lastnik obrata v Radatovičih, medtem ko bi 45 odst. ostalo odprto za poravnavo medsebojnih obveznosti med Slovenijo in Hrvaško. V Kolpi želimo, da bi prišlo do podpisa dokumenta še letos, a to ni odvisno od nas, ampak od medsebojnih odnosov med obema državama. Če bo prišlo do podpisa v doglednem času, bomo v Radatovičih zopet oživili proizvodnjo, pripravljeni pa smo tudi investirati,” je Kulovec dejal o težavah, kijih imajo z Radatoviči, kjer je sedaj na plačilnem seznamu 30 delavcev, vendar jih del že dela v metliških obratih.
12 tisoč. Proizvodnja kerrocka pa je bogatejša za novo prešo za izdelavo plošč iz tega materiala. Ker pa so se v primerjavi z lanskim letom letos kar za 40 odst. povečala naročila in s tem tudi
proizvodnja, bodo septembra postavili še 200 kv. metrov veliko skladiščno halo.
V Kolpi se dobro zavedajo, da morajo glede na to, da sodijo med vodilne proizvajalce sanitarne opreme v Evropi, iti v korak z razvojnimi tokovi. Tako v programu kolpasan razvijajo nove linije kopalnih kadi, dva dizajna kopalniškega pohištva, novo družino tuš kabin in masažne kabine za turško kopel. V programu kerrock razvijajo nove modele umivalnikov, v programu kolpaker pa maso za korita, ki so jo doslej kupovali v Angliji. Po zagotovilih Mirjana Kulovca bodo vsi ti izdelki konec letošnjega ali v začetku prihodnjega leta na domačem in tujih trgih.
M. BEZEK-JAKŠE
TRIO LORENZ - Minulo soboto je na mednarodnih metliških kulturnih prireditvah v okviru projekta Imago Sloveniae - Podoba Slovenije nastopil trio Lorenz. Bratje violinist Tomaž, pianist Primoč in čelist Matija so izvrstni glasbeniki, ki so v Sloveniji dodobra zaznamovali drugo polovico 20. stoletja. Letošnjega septembra se bo pričelo njihovo jubilejno štirideseto leto, odkar so imeli prvi celovečerni koncert. Sicer pa so bratje Lorenz že stari znanci metliškega odra, saj so zdaj nastopili že tretjič. Tokrat so izvajali dela Haydna, Rahmaninova, Benjamina Ipavca, Griega in Dvoraka. (Foto: M. B.-J.)
Prijeten kulturni večer na trgu
V soboto se bodo s koncertom slovenske ljudske glasbe, ki jo bo izvajala glasbena skupina Tolovaj Mataj, pričele kulturne prireditve “Poletje v Črnomlju”
ČRNOMELJ - Lani je Zveza kulturnih organizacij Črnomelj ob pomoči gasilskega društva Črnomelj in KUD Hip-hop pripravila prve kulturne prireditve z naslovom “Poletje v Črnomlju”, ki so bite dobro sprejete. Zato so se v ZKO odločili, da letos nadaljujejo s tovrstnimi večeri, s tem prebudijo iz dremeža poletni Črnomelj in popestrijo življenje v mestu ob Lahipji.
SREČANJE “SEVER-JUG-VZHOD-ZAHOD”
DAMELJ - V soboto, 2. avgusta, bo ob 15. uri v Damlju pod naslovom “Spoznajmo se” tradicionalno srečanje prebivalcev najsevernejšega, najjužnejšega, najvzhodnejšega in najzahodnej-šega slovenskega kraja, ki se je pred leti pričelo v Vinici. Slavnostni govornik bo dr. Janez Podobnik, predsednik državnega zbora, vaščani Bu-dincev, Damlja, Pinc in Robi-dišča pa se bodo predstavili s kulinariko in folkloro, seveda bo tudi obilo priložnosti se sklepanje novih prijateljstev.
Večina lanskih prireditev, ki so bile sicer del širšega projekta, imenovanega “Črnomelj - moje mesto”, je bilo na trgu pred cerkvijo sv. Duha in Špeličevo hišo, ki je že dobro poznana po pestrem kulturnem dogajanju. S tem so lani želeli organizatorji opozoriti na neizkoriščene možnosti, ki jih ima mesto. Letos so se odločili, da bodo tri od štirih prireditev v gra-* jskem atriju. Tako želijo opozoriti na neizkoriščen prostor ter hkrati na prostor, ki bi ga bilo potrebno lepše urediti. Gradu želijo vdahniti kulturni utrip, saj se z otvoritvijo mestne muzejske zbirke ponujajo nove možnosti. Ob tem ne gre prezreti tudi enkratne lege in funkcionalnosti gradu sredi starega mestnega jedra.
Letošnje poletne prireditve se bodo pričele v soboto, 2. avgusta, ob 21. uri v atriju gradu s koncertom glasbene skupine Tolovaj Mataj, ki izvaja ljudsko glasbo celotnega slovenskega etničnega območja. Gradivo za svoj repertoar zajemajo iz arhivskih virov, terenskih posnetkov in muziciranja z ljudskimi godci, zvesti pa ostajajo ljudskim glasbilom, kot so gosli, mandola, klarinet, mih, bajs,
šurle, dude, sopele, orglice in okarina.
Do konca avgusta se bodo zvrstile še tri prireditve. Tako bo v
OPOREČNOST
ČRNOMELJ - V lanskem letu je bilo oporečnih približno 16 odst. vzorcev pitne vode, s katero oskrbuje potrošnike črnomaljska Komunala. Vendar s temi rezultati komunalci niso zadovoljni, čeprav kvaliteta vode ni pod dolenjskim povprečjem. Glavni razlogi, daje voda pač takšna, so starost vodovodnega sistema in okvare na njem ter premajhne zmogljivosti vodohranov, zaradi česar ne pride do razkuženja pitne vode v rezervoarjih. Direktor Komunale Bojan Košir pa opozarja tudi, da ni dovolj varovati vodne vire zgolj z odloki. Prav tako je iluzorno pričakovati, da bodo ljudje upoštevali le prepoved škropljenja poljščin z različnimi škropivi ter razvažanja gnojnice po poljih. Če bi jim namreč obljubili, da bodo dobili, če ne bodo uporabljali teh sredstev, odškodnino, bi gotovo upoštevali navodila.
Cesta do Jugoija končno državna?
Semiški župan je napovedal, da bo cesta od Ručetne vasi do Jugorja postala kmalu državna - Bo država asfaltirala odsek ceste, ki je bil za občino prevelik zalogaj?
SEMIČ - V semiški občini bo v letošnjem letu urejenih kar precej cest, pa naj gre za vaške, gozdne, lokalne ali državne. Kot je nedavno zagotovil semiški župan Janko Bukovec, bo namreč konec julija približno 15 km dolga cesta, ki vodi od Ručetne vasi skozi Semič in Strekljevec proti Jugorju in povezuje regionalno in magistralno cesto, postala državna. To pa pomeni, da bo država razbremenila občinski proračun pri dokončanju omenjene ceste.
Gre namreč za poltretji kilome- ostalo pa v metliški občini. Za
ter dolg makadamski odsek ceste, od katerega ga je 1,6 km v semiški,
KONČNO MODERNIZACIJA - V začetku preteklega tedna so pričeli z razširitvijo skoraj 3 km dolge ceste od Goliša do Gradnika. Končana naj bi bila do konca avgusta, s tem pa bodo dobile asfaltno povezavo štiri vasi, in sicer Omota, Gradnik, Sodji Vrh in Praproče. Če bo občini uspelo dobiti še 10 milijonov tolarjev, pa bodo asfaltirali tudi cesto od Goliša do Strek-Ijevca. (Foto: M. B.-J.)
razširitev in asfaltiranje bi bilo potrebnih 140 milijonov tolarjev. Bukovec je povedal, da so z ministrstva za promet in zveze zagotovili, da bodo v letošnjem letu za to cesto prispevali 35 milijonov tolarjev, preostalo pa v prihodnjem letu. Vendar pa bo cesta namesto najprej predvidenih 6 široka le 5 metrov. Po županovih zagotovilih bo, ko bo cesta posodobljena, to velika pridobitev za občino. Računajo namreč, da bo potem od Semiča proti Jugorju in Novemu mestu stekla tudi avtobusna proga, saj sedaj pelje iz Semiča proti Ljubljani le en avtobus na dan in še ta po partizanski magistrali. Z dograditvijo ceste se bo za 10 km zmanjšala tudi pot od Semiča do Novega mesta, saj morajo sedaj Semičani skozi Čr-mošnjice do Novega mesta prevoziti 35 km. Ne nazadnje pa bo ta cesta tudi dobrodošla poveza-
va za Iskro in novo industrijsko-obrtno cono na Vrtači.
V ponedeljek pretekli teden so pričeli tudi z razširitvijo 2,9 km ceste od Goliša do Gradnika. Gre za največjo letošnjo naložbo v semiški občini, saj naj bi ureditev in asfaltiranje te ceste veljalo 28 milijonov tolarjev. Še vedno pa v občini iščejo 10 milijonov tolarjev za asfaltiranje ceste od Štrekljev-ca do Goliša. Prav sedaj pa zaključujejo tudi gozdno vlako, ki jo bodo prekategorizirali v gozdno cesto. Gre za cesto, ki bo povezala gozdne ceste, ki so za Smukom in Peščenkom, in s tem razbremenila asfaltirane vaške poti, ki niso utrjene za tovornjake s težkim tovorom. Ta naložba, ki jo financira občinski proračun, bo veljala 12 milijonov tolarjev, zaključena pa naj bi bila sredi avgusta. Nedavno pa so že delno razširili cesto od Semiča do železniške postaje, od železniške postaje do Gabra pa so jo preplastili in uredili odvodnjavanje. Sicer pa naj bi letos v semiški občini uredili in asfaltirali še okrog 3 km vaških poti.
M. B.-J.
petek, 8. avgusta, nastopila skupina Huun-Huur-Tu, ki goji bogato glasbeno izročilo Tuvancev, prebivalcev južnosibirske avtonomne pokrajine Tuva. Njihov program obsega kratke vokalne in daljše lirične pesmi z bogato vokalno ornamentiko in osupljivim razponom glasu. V četrtek, 21. avgusta, se bo predstavil vokalno-inštrumentalni kvartet študentov glasbe iz Bele krajine, v katerem nastopajo saksofonistka Kristina Oberžan, jazz kitarist Peter Jakša ter študenta glasbene pedagogike Judita Ilenič in Tone Grahek. Za
• Pokrovitelj letošnjega “Poletja v Črnomlju”, ki ga pripravja Zveza kulturnih organizacij Črnomelj, je občina Črnomelj. Sponzorji pa so Dolenjska banka Novo mesto, Gostinstvo Bela krajina Črnomelj, Grafika Novo mesto, Tiskarstvo Opara Novo mesto, Vizija Črnomelj in VVeiss avto Črnomelj.
Poletje v Črnomlju so pripravili izbor različnih zvrsti glasbe: popevke izpred dvajsetih, tridesetih let, jazz standarde, zabavne skladbe, prirejene za štiri vokale, a tudi slovenske popevke in belokranjske ljudske pesmi. V petek, 29. avgusta, pa bo v črnomaljski župnijski cerkvi gostoval kitarist Andrej Grafenauer, ki nastopa solistično in v manjših komornih skupinah v Sloveniji in tujini ter poučuje kitaro na Akademiji za glasbo in na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani.
M. B.-J.
NALOŽBE KOMUNALE
ČRNOMELJ, SEMIČ - Črnomaljska Komunala načrtuje v letošnjem letu za 63,9 milijonov tolarjev amortizacije, ki jo bo v celoti namenila za opremo in rekonstrukcije, in sicer za prvo 26,4 milijona tolarjev ter za drugo 37,5 milijonov tolarjev. Od tega namerava Komunala v semiški občini rekonstruirati 1.200 metrov vodovoda od Vrtače proti Podrebru. To je sicer precej nov vodovod, ki pa pušča na vseh koncih, zato so prav na Štrekljevcu največje težave pri oskrbi s pitno vodo. Cevi, ki jih bodo položili, bodo imele večji profil prav zaradi boljše oskrbe Strekljevca in načrtovane gradnje vodovoda skozi Kal na Osojnik, kjer je predviden vodohran. Asfaltirali bodo pot do semiške čistilne naprave, opremili in opravili meritve PH 02 na iztoku iz čistilne naprave ter nabavili enofazno potopno črpalko za omenjeno črpalko. Letošnje naložbe Komunale v semiški občini bodo tako značale 16,24 milijona tolarjev.
DOLENJSKI UST
uaš četrtkov prijatelj
Sprehod po Metliki
V METLIKI JE NEKDAJ obstajal foto - kino klub Fokus, ki je pripravljal fotografske razstave ter snemal kratkometražne filme. Slednje si bo moč ogledati 9. avgusta ob 21. uri na grajskem dvorišču v okviru poletnih kulturnih prireditev Pridi zvečer na grad. Gradivo montira in ga pripravlja za predvajanje na velikem platnu Matjaž Rus. Med filmčki, ki sodijo že v zgodovino, bosta predvajani tudi humorističnČGrobarji ter dokumentarec Vrvarji, posnet v Bu-šinji vasi v šestdesetih letih. Največ zaslug za nastanek obeh imajo Zoran Hočevar, Janez Dular in Tone Pezdirc. Na večeru metliškega amaterskega filma ne bodo manjkale tudi uspešnice Matjaža Rusa in Danila Orlica z glavnim igralcem Janezom Vraničarjem - Luigijem (operacija Griblje).
DANES JE ODPOTOVALA NA DEBELI RTIČ skupina tridesetih otrok, ki bo tam letovala pod okriljem Območne organizacije Rdečega križa Metlika. Brezskrbno preživljanje dela počitnic so jim omogočili pokrovitelji, metliška občina, del sredstev pa je bil zbran tudi s prireditvijo Sonce za vse. Le osem staršev je prispevalo po 10.000 tolarjev, drugi pa bodo uživali morje in sonce brezplačaijo.
SKUPINA METLIŠKIH MOZ V SREDNJIH LETIH se je letos že devetnajstič spustila s čolni iz Osilnice do Metlike. Od prvega spusta pred devetnajstimi leti do letošnjega so fantje opazili predvsem naslednje: Kolpa je veliko bolj onesnažena, na njej je vedno več čolnarjev, tako da ni več pravega miru, domačini, živeči ob reki, že pri postavljanju šotorov na travniku vprašujejo, kdo bo plačal povaljano travo. Skratka, ni vec prave romantike in gostoljubja.
Črnomaljski drobir
IGRALA - Na nekaterih črnomaljskih otroških igriščih so z živimi barvami prebarvali kovinske dele igral. Zares pohvalno, žal pa ima noviteta veliko lepotno in še kakšno napako. Pri številnih igralih manjkajo leseni deli, kamor bi otroci lahko pojožili svoje zadnjice. Prav tako Črnomaljci ne morejo biti ponosni niti j na peskovnike na omenjenih igriščih, kjer je namesto peska ali mivke blato in kamenje. Iz ust nekaterih razočaranih staršev je sličati celo, da bodo kar sami ! naredili, kar je na igriščih potrebno urediti, čeprav to ni v starševskem “razvidu del in nalog”.
DREVO - V parku na Kalu pri Sinjem Vrhu, kjer je mnogo učencev in tudi precej pomembnih ljudi spomladi zasadilo različna drevesca, v glavnem vse zasajeno dobro uspeva. Še naj-slabse seje prijelo drevo načelnika črnomaljske Upravne enote Antona Horvata. Pa ne, da to pomeni, da Horvat, doma z ob-murskih ravnic, še ni dobro pognal korenin v težki in s kamenjem posejani semiški zemlji, pa gre zato po njegovih stopinjah tudi
njegovo drevo.
ODNOSI - Čeprav naj Di Din medsosedski odnosi med prebi-
valci na obeh bregovih mejne Kolpe praviloma dobri, pa imajo zlasti ribiči tudi drugačne izkušnje. Slovenski ribiči vedo povedati, da spoštujejo režim ob reki in v njej, kar pa za hrvaške ne velja vedno. Tako se je zgodilo celo, da je hrvaški ribič naščuval psa na slovenskega ribiškega čuvaja, ki je hotel pri na sredi Kolpe stoječem Hrvatu preveriti, ali ima za ribolov veljavno ribiško dovolilnico. Še sreča, da je bil pes kopenski in da v rekah ne živijo sorodniki morskih psov!
Semiške tropine
PRVI KORAK - Ko se konča ozka in razdrapana makadamska cesta, ki vodi od Jugorja proti Semiču, stoji ob cesti prometni znak, ki dovoljuje najveejo hitrost 40 km na uro. Vendar je cesta, kjer naj bi se smelo voziti najhitreje z omenjeno hitrostjo in kije bila že pripravljena za asfaltiranje, tako uničena, da je težko doseči omejeno hitrost. Ali pa so morda prometni znak postavili že za takrat, ko bo tam zares asfalt? No, potem pa lahko Semičani le rečejo, da se pri težko pričakovani modernizaciji jugorske ceste končno nekaj premika in da je prvi korak že narejen.
GRADNIČANI - Ekipa Gradnika je častno zastopala semiško občino na kmečkih igrah na Jugorju. Res so se fantje in dekleta iz semiške občine zbrali zadnji trenutek, zato pase niso nič manj zagrizeno borili in na koncu dosegli odlično 4. mesto. No ja, ekipe so bile le štiri. Je pa za letošnje jugorske kmečke igre značilno še nekaj. Čeprav je bila žaga amerikanka, s katero so tekmovalci žagali hlod, po zagotovilih napovedovalca nazadnje na-brušena pred 50 leti, se je nekomu očitno zdela še kako uporabna. V trenutku je izginila kot kafra! Mogoče jo bo Jugorčanom uspelo najti s pomočjo prebiranja malih oglasov, v katerih bo od-tujitelj žage iskal delavce, ki bi bili pripravljeni ročno žagati drva.
Drobne iz Kočevja
ODSTOP-Petljati se z Romi je bržkone nekaj, česar si nihče ne želi. Temu neprijetnemu opravilu pa se je odpovedal tudi donedavni predsednik občinske komisije za romska vprašanja Borut Hočevar. Razlogov za njegov nepreklicni odstop s predsedniške funkcije ne poznamo, dejstvo, da komisija lani (letos pa ni nič bolje!) ni imela na voljo dovolj denarja niti za pesek za nasutje poti do romskih naselij in nabavo kontejnerjev, kakor tudi Hočevarjevi očitku županu, da “do njega ne more priti” tudi po več kot mesec dni, pa ima lahko kaj pri tem ali pa tudi ne!
ZGODOVINSKE RESNICE - V novi zloženki Mercator - Kmetijskega gospodarstva Kočevje, ki je vredna vse pohvale že zato, ker takšnih propagandnih materialov, namenjenih turistom, v Kočevju primanjkuje, sta po mnenju nekaterih vsaj dve napaki. Ce bi se za eno še lahko izgovorili na tiskarskega škrata, češ da bi moralo namesto letnice 1943 kot označitve leta, do katerega so se Kočevski Nemci izselili iz Kočevske, pisati februar 1942, pa za zapisano, kot menijo nekateri, daje leta 1993 postavljeno božje Ztiamenje na Kmečkem trgu v Kočevju, prvo božje znamenje postavljeno na Kočevskem po letu 1945, to ne more veljati. Božje znamenje naj bi bila menda tudi stavba s križem, ki sojo postavili konec 60-ih let na takrat novem kočevskem pokopališču, pa tudi križ z lesenim kipom Kristusa, ki gaje izdelal akademski kipar Stane Jarm in so ga že pred več kot 20 leti postavili na Brigi. Zato pravijo, da se v zloženki ne navaja zgodovinska resnicae, kar pa se spet drugim ob dejstvu, da se sicer z zgodovisnko resnico o božjih obeležjih na Kočevskem, ne gre hvaliti, niti ne zdi tako pomembno.
Ribniški zobotrebci
v
tOUSTUS “SESTOPIL' S KRIŽA - Na križišču stare ceste Briga -Banjaloka in gozdne ceste do Žage ob Kolpi je bilo po izjavah domačinov že pred prvo svetovno vojno postavljeno božje znamenje: skrbno čuvan za železno ograjo na križu razpet Kristus (na posnetku). “Kristus” je tu preživel vihre dveh svetovnih vojn in bil priča formiranju kar nekaj držav: SHS, Kraljevine Jugoslavije, SFRJ in Republike Slovenije. Preživel je tudi skoraj po stoletja njemu nenaklonjenega socializma - in to na nekdanjem strogo varovanem zaprtem območju Kočevske Reke! - pa blizu 20 strelnih ran, ki mu jih je v tem času prizadejal nekdo z zračno puško, in nato še rojstvo in prve korake demokratične ureditve Slovenije. Prejšnji teden pa je nenadoma “sestopil” s križa in odšel neznano kam. Domačini so njegovo izginutje prijavili policiji, ki sedaj poizveduje za storilcem. Ta je, kot menijo domačini, približno 80 centimetrov velik kipec, razpoznaven po svetlomodro pobarvanem trupu, izdelanem iz enega kosa lesa, z dodanimi rokami in rumeno pobarvano glavo, moral dobro poznati in vedeti, da ga je mogoče zlahkoto razstaviti in sneti s križa. Vedeti pa je moral tudi, da bo lahko za kipec, ki je starejši od 80 let in izredno kvalitetno delo, v tujini dobil lepe denarce - če ga seveda ni zajela le privatizacijska histerija in se ni za svoje sicer kaznivo dejanje odtočil le zato, da bi kipcu, za katerega se ne ve, čigav je, končno našel lastnika...
«**
MŠŠ I 2 N A Š LH O B Č J N
Neurejeno jezero še vedno vabi ?^ W
TUdi po več kot 20 letih kočevsko jezero razen vode nima kaj ponuditi - Razhajanja med občinskimi in zasebnimi interesi - Atomske toplice so možnost
KOČEVJE - Okolica kočevskega jezera, ki se razprostira na 25 hektarjih opuščenega dnevnega kopa nekdanjega rudnika rjavega premoga v Kočevju, je še vedno domala takšna kot pred leti. Čeprav so imeli v Kočevju veliko zamisli o tem, kaj z jezerom, ki so ga dobili v začetku 70-ih let povsem nepričakovano in nenačrtno, pa tudi po več kot 20 letih od njegovega nastanka ni narejenega še nič.
MMht
MrM CT - # ..,4»	, S
■ w ms pm
Prvi resen projekt za ureditev jezera je nastal leta 1987. V njem je bilo predvideno na eni strani zavarovanje obsežnega obvodnega močvirnega območja zaradi posebnih habitatov, trstičevja in grezdišč ter postajališč in prezimovališč kar 99 vrst ptic, na drugi pa izgradnja športno-rekreativne-ga in turističnega središča. Ker kočevska občina ni imela denarja za uresničitev tako velikopoteznega načrta, ki je predvideval ureditev kopališč in čolnarne ter vse spremljajoče infrastrukture, postavitev bungalovov in šotorišč za turiste in ureditev sprehajalne poti okoli jezera, kolesarske steze in še česa, projekt ni zaživel. Razmišljanja, da je treba jezero turistično celovito urediti, pa so ponovno oživela po osamosvojitvi Slovenije, saj so zaradi vojne na Hrvaškem tedaj mogi domačini jezero sprejeli kot dobrodošel nadomestek za morje.
Kočevski občinski svet je zato pred dvema letoma sprejel dopolnjen in nekoliko spremenjen program za ureditev jezera, vendar se zaradi nerešenih lastninskih odnosov ponovno ni naredilo nič. Občina je pri tem potegnila krajši konec, saj je v tem času večino jezerskega kompleksa od Itasa v stečaju odkupil zasebnik iz Grosupljega, katerega interesi pa se le deloma pokrivajo z občinskimi.
Največja razhajanja zadevajo gradnje individualnih hiš in ureditev prometnega režima in dostavnih poti do zdraviliškega kompleksa, ki naj bi po zasebnikovi zamisli nastal ob jezeru.
V občini temu ne nasprotujejo, saj, kot pravijo, ideja zdraviliškega kompleksa ni skregana z zdravo pametjo, ker bi se dalo urediti atomske toplice, vendar pa, kot pravi kočevski župan Janko Veber, so se zaradi potrjenega povečanega radioaktivnega sevanja na območju jezera v občini lotili celovite analize stanja. Ta naj bi namreč pokazala tudi, kakšne so možnosti za sanacijo območja jezera, kjer je nakopičenih na milijone ton jalovine in premogovega pepela, za katerega so ugotovili, da vsebuje tudi do desetkrat večje količine urana kot drugi slovenski premogi. Medtem ko ima zasebnik svoje interese, pa v občini opozarjajo, da zato, ker gre za tako obsežno območje in ne nazadnje zato, ker je povečano sevanje rezultat skoraj 200-letne-ga izkoriščanja premoga, sanaciji sami ne bodo kos. S predstavniki ministrstva za okolje in prostor se bodo zato ravno v teh dneh pogo-varjali o možnosti za pridobitev državne pomoči.
Medtem ko bodo ti in podobni pogovori potekali in se bodo že
Manj udeležencev, a višji zneski
Z izjemo januarja je bila uspešno pobota slabša kot lani
KOČEVJE - Po podatkih kočevske podružnice agencije za
Sramotni zneski za posojila
Razpis posojil za letos
LOŠKI POTOK - Namen dodeljevanja dolgoročnih in kratkoročnih posojil je pospeševanje obrti, podjetništva in seveda zaposlovanja, ki je v občini Loški Potok nujno, saj nezaposlenost močno presega državno povprečje. Osnova za posojilo so sredstva, ki jih za to namenja občinski proračun, banka (NLB, podružnica Kočevje) pa proračunski znesek (ta znaša okoli 2 milijona tolarjev) oplemeniti s svojimi sredstvi. Tako je za letos zbranih 7,5 milijona tolarjev.
Za posojilo lahko zaprosijo samostojni podjetniki, podjetja v zasebni lasti in občani, ki imajo popolno vlogo za izdajo odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti in so pri pristojnem sodišču priglašeni za vpis v sodni register z vsemi dokumenti, ki so potrebni za ustanovitev podjetja ali obratovalnice.
Seveda imajo prednost tisti prosilci, ki se ukvarjajo ali se bodo ukvarjali s perspektivno ali deficitarno dejavnostjo, z dejavnostmi, naravnanimi k izvozu, ekološko nespornimi in takimi, ki zagotavljajo zaposlovanje.
Prav tako je občina razpisala kratkoročna posojila za dobo enega leta v višini 7,5 milijonov tolarjev, posameznik pa lahko iz tega naslova dobi največ 800 tisočakov.
V celi občini je nekaj več kot trideset podjetnikov in obrtnikov. Če upoštevamo skupaj oba zneska, ki sta jim na voljo, je torej jasno, da bodo zneski posojil več kot skromni, še posebej za tiste, ki že načrtujejo večmilijonske naložbe, ki hkrati zagotavljajo večje zaposlovanje. Mnogi veliko stavijo na sredstva državnega sklada za regionalni razvoj in ohranjanje naseljenosti podeželja, ki deluje v Ribnici. Kaže pa - tako vsaj trdijo potencionalni uporabniki - da prosilci težko kaj izprosijo.
A. KOSMERL
plačilni promet je v prvih šestih mesecih letošnjega leta v pobotih sodelovalo manj pravnih oseb kot v enakem obdobju lani, vendar pa z višjimi zneski prijavljenih obveznosti. Uspešnost pobota je bila le januarja nad nivojem prejšnjega leta, v preostalih petih mesecih pa je bil odstotek pobotanih obveznosti nižji.
V	prvih šestih krogih pobotanj obveznosti in tejatev so udeleženci z območja občin Kočevje, Ribnica, Osilnica in Loški Potok v pobotanje prijavili skupaj 3,4 milijarde tolarjev obveznosti ali povprečno 567 milijonov tolarjev na mesec, kar je za 36 odst. več kot v enakem obdobju lani in več kot v celotnem lanskem in tudi predlanskem letu. Najvišji znesek obveznosti so dolžniki prijavili maja, in sicer 642 milijonov tolarjev, najuspešnejši pobot pa je bil izveden v januarju, ko je bilo pobotanih 23,1 odst. vseh prijavljenih obveznosti.
V	pobotih je v povprečju sodelovalo 53 pravnih oseb, kar je za dve manj kot v enakem obdobju lani oziroma kot je v povprečju v pobotih sodelovalo pravnih oseb v celotnem lanskem letu. V vseh šestih krogih je bilo pobotano skupaj 535 milijonov tolarjev ali 15,7 odst. vseh prijavljenih obveznosti, zaradi česar pa je bila uspešnost pobotanj v letošnjih prvih šestih mesecih za 11 odstotkov slabša kot v enakem obdobju lani.
M. L.-S.
MI IN NAŠI ZMAZKI
Novinarski krožek Osnovne šole Ob Rinži Kočevje je izdal šolsko glasilo Mi in naši zmazki, v katerem se predstavljata tudi podružnični šoli Livold in Kočevska Reka. V ospredju je tema o novi šoli, ki si jo želijo. Veliko
prostora so namenili najmlajšim, ki so strani napolnili s pesmicami,
i orisali še njihovo šolo v naravi, pisali o ljubezni, njihovih živalcah, predstavil pa se je tudi novinarski krožek. Humoreski sledi tema List iz moje izletniške spominske knjige, zatem pa so se razpisali še o družini, domu in prijateljstvu.
sedaj velike gore popisanega papirja za ureditev jezera še povečevale, pa kočevsko jezero razen vode in neurejenih bregov še naprej ne bo imelo kaj ponuditi niti domačinom, kaj šele turistom. Skoraj edino, kar kaže na to, da so v občini začeli uresničevati projekt ureditve jezera, namreč opravljajo le ornitologi, ki po bolj ali manj nedostopnem močvirnem področju jezera pripravljajo učno pot. Neurejeno jezero pa zato še vedno “vabi” - manj kopalce, bolj pa pristojne, da bi ga končno vendarle uredili.
M. LESKOVŠEK-SVETE
NEDELJSKI KOPALCI - Med tednom kočevsko jezero nima veliko kopalcev, to nedeljo popoldan pa se jih je ob lepem sončnem vremenu na sicer neurejeni plaži zbralo okoli 80. “Pogumni” so bili predvsem otroci, ki se z razliko odprenekaterih v kočevski občini ne obremenjujejo z razmišljanjem o tem, ali je kopanje v jezeru zdravo ali škodljivo. (Foto: M. L.-S.)
Vami že z novim šolskim letom
V Dolenji vasi bodo pričeli s sanacijo šolske stavbe • Vzroka za povečano radioaktivno sevanje sta kraško zemljišče in neprimerno izdelana tla šole
DOLENJA VAS - V teh dneh so strokovnjaki Inštituta Jožef Stefan v podružnični osnovni šoli v Dolenji vasi zaključili dodatna kontinuirana merjenja, ki jih je zahteval Zdravstveni inšpektorat RS na podlagi opravljenih meritev koncentracij radona v šolskih prostorih in vrtcih v ribniški občini. Prve meritve, ki sojih opravili na pobudo ministrstev za zdravstvo in za znanost in tehnologijo v vseh slovenskih šolah in vrtcih, so namreč v dolenjevaški šoli pokazale na povišano raven radioaktivnega sevanja.
Trenutne koncentracije radona, ki so jih izmerili strokovnjaki Inštituta Jožef Stefan, so znašale 3.600 bq/m3, nadaljnje kontinuirane pa od še sprejemljivih 500 do izjemno povečanih 6.000 bq/m3. Te meritve so pokazale, da so obsevalne doze okoli 130 otrok in zaposlenih v dolenjevaški šoli zaradi radona in njegovih razpadlih produktov zaskrbljujoče visoke, medtem ko so doze sevanja gama sicer povečane, vendar pa ne ogrožajo. S pogostim odpiranjem oken oziroma prezračevanjem prostorov, ki pa za zmanjšanje povečanih koncentracij radona ni najprimernejša rešitev v zimskem času, so sicer koncentracije
DOLENJSKI UST
uaš četrtkov prijatelj
TRGALCEM PLAKATOV
DOBREPOLJE - Koncert in proslava Kome 750 za dan mladosti še vedno odmeva. Zdaj pri Komi pravijo: Nekoč ste dejali, da na mladih svet stoji, zdaj pa mladi stojimo pred borzo dela ali pa moramo sprejemati delo, za katero se nismo šolali. In še tistim, ki so trgali plakate za njihov koncert in jim grozili po telefonu: “V naši družbi naj bi, menda, veljala demokracija in svoboda odločanja,” pravijo pri Komi.
tega radioaktivnega plina precej zmanjšali vendar pa bo, kot so ocenili strokovnjaki, potrebna tudi sanacija. ,
Konec maja so strokovnjaki ugotovili, da sta vzroka za povečane koncentracije radona v šolskem poslopju kraško zemljišče, na katerem stoji šola, in nepri-
• Ker se ne ve, kaj vse bo potrebno storiti, da bo šola varna pred povečanimi učinki naravnega sevanja, stroškov sanacije še ni možno ovrednostiti. Vendar pa v ribniški občini pravijo, da gre v bistvu za sanacijo izrednih razmer ter da zato v vsakem primeru računajo tudi na pomoč države oziroma ministrstva za šolstvo.
merno izdelana tla stavbe. Zavod za gradbeništvo Slovenije je zato pripravil tri možne sanacijske ukrepe, ki jih bodo začeli izvajati že v teh dneh, tako da bo stavba do naslednjega šolskega leta varna pred tem za zdravje ljudi ne nedolžnim plinom, ki mu stokov-njaki pripisujejo od 10 do 15 odstotkov pljučnega raka v svetu.
Tehnično najbolj enostavna in kot prvi ukrep bo vzpostavitev povezave obstoječega dimnika in jaškov za prisilno prezračevanje. Ce to ne bo zadostovalo, bodo poskusili z zatesnjevanjem tal s podložno peno in kaširano alu-
minijasto folijo ter laminatom, ki ga bodo položili, ko bo ovrednoten učinek folije. Če tudi to ne bo učinkovalo - kar bodo pokazale meritve, kijih bodo opravljali med sanacijo - pa se bodo lotili tretje, najzahtevnejše faze sanacije. Ta predvideva prezračevanje nasutja pod slepim podom šole, za kar pa bo potrebno odpreti tla, zamenjati nasutje in izdelati novo temeljno ploščo.
M. LESKOVŠEK-SVETE
KONCERT V STRMCI
SODRAŽICA - V počastitev 100-letnice rojstva akademskega kiparja Franceta Goršeta, ki je bil v nedeljo v cerkvi Žalostne Matere božje na Strmci nad Sodražico koncert, na katerem so nastopili Martina Ruch na flavti, Apolonija Gantar na orglah, Ksenija Abramovič na violini in Brane Košir na orglah.
TABOR MKD V IZOLI
RIBNICA - Od L do 8. avgusta bo v prostorih OŠ Izola potekal že peti vzgojno-izobraževalni tabor, ki ga tudi letos (skupaj s skavti) za otroke iz socialno ogroženih družin iz Slovenije pripravljajo mladi slovenski krščanski demokrati. V okviru programa bodo pripravili več športnih dejavnosti in ustvarjalnih delavnic. Največ zanimanja je za likovno in literarno delavnico, za kar bodo pomoč prispevala nekatera slovenska podjeta. Po besedah vodje tabora Tomaža Rusa, sicer tajnika OO SKD Ribnica, se bo tabora udeležilo 50 otrok in 10 spremljevalcev.
Ni več vprašanje kje, ampak kako
Izdelana je Karta krovnih plasti Kočevskega polja - Hidrološki bodo sledile še druge raziskave, ki bodo podlaga za določitev načina varstva okolja na Kočevskem
KOČEVJE - Kočevska občina je naročila, Hidroconsulting iz Ljubljane pa izdelal Karto krovnih plasti Kočevskega polja in Goteniško-Reške doline, kije prva iz niza nadaljnih raziskav, na podlagi katerih bodo v kočevski občini določili načine varstva okolja. Že z izdelano hidrološko karto pa sedaj ni več vprašanje, kje se lahko nekaj počne oziroma se ne sme početi, ampak pravzaprav le še vprašanje, kako doseči, da bi se izognili onesnažei\ju, ki bi lahko na najbolj poroznih območjih občutljivega kraškega terena kočevske občine prizadelo ne le prebivalce Kočevja, ampak tudi občin Ribnica, Osilnica in Novo mesto.
Danilo Mencej iz Hidroconsul-tinga je glede na hidrološke lastnosti raziskano področje razdelil v tri skupine. V prvi so območja, ki imajo debelino plasti do 0,5 metra in bi morala spadati v ožji varstveni pas, saj bi ob izlitju nevarnih snovi zaradi velike pretočnosti ne bilo mogoče pravočasno ukrepanje, onesnaženje podzemnih voda pa bi bilo dolgotrajno. Ta območja so predvsem na območju severno od prelomnice Kočevskega polja, ki gre mimo Gornjih Ložin, Stare Cerkve in opuščenega rudnika premoga v Kočevju proti Mačkovcu, prav tako pa tudi obrobjeGoteniškega polja zahodno od ceste Grčarice - Kočevska Reka. Ker teče voda z območja
severno od prelomnice Kočevskega polja proti izvirom Krke in vodnim zajetjem Tominčev izvir in Podturn, bi lahko imelo onesnaženje tega območja enako katastrofalne posledice kot onesnaženje obrobja Goteniškega polja, od koder vode odtekajo v vsa pomembnejša vodna zajetja, iz katerih se s pitno vodo oskrbuje več kot 30 tisoč prebivalcev kočevske, ribniške in osilniške občine.
V drugo skupino sodi leva stran prelomnice Kočevskega polja, ki je sestavljena iz plasti debeline od pol do enega metra. Ob izlitju bi nevarne snovi počasi odtekale v notranjost, vendar pa bi bilo tudi tu, kot pravi Mencej, potrebno hitro ukrepanje, saj bi onesnaže-
nje ogrožalo predvsem vodo-zbirno območje zajetja pitne vode Podturn in izvirov ob Krki. Tretjo skupino pa tvori osrednji del Kočevskega polja, ki ima krovne plasti debelejše od enega metra. Padavinske vode in možna one-
• Na podlagi opravljene hidrološke raziskave Danilo Mencej meni, da lokacija v bližini Gotenice nikakor ni primerna za strelišče, da bi v občini morali odstraniti vsa divja odlagališča ter da bi morali karto krovnih plasti upoštevati tudi pri gnojenju. Prav to pa so pomembni, vendar še ne vsi, odgovori na vprašanja, zaradi katerih so se v občini odločili za obširne raziskave, na podlagi katerih se bodo odločili za zavarovanje okolja in v prihodnje določali tudi vse posege v prostor.
snaženja zato tu večinoma odtečejo po površini, vendar se od tod stekajo v bližnje potoke in jarke in po njih v Rinžo in naprej v Kolpo.
M. LESKOVŠEK-SVETE
MŠŠ I z M A Š I H 0 3
C I
MŠŠ
Telefoni v Višnji Gori že septembra
Pri gradnji novega telefonskega omrežja v krajevni skupnosti sodeluje že 255 krajanov, še letos pa jih pričakujejo še okrog 100 ■ Kdor ne bo sodeloval, mu bo “odzvonilo”
VIŠNJA GORA - Potem ko je Telekom po 10 letih čakanja leta 1995 na novo priključil telefon 60 naročnikom, letos pa še 34, je v celoti izpolnjen dolg iz leta 1985. Zavoljo tega je bilo nekdanje za zastoj pri izgradnji telefonskega omrežja nič krivo vodstvo krajevne skupnosti Višnje Gore, pod vodstvom Pavla Groznika, popljuvano.
Precej nezaupanja seje zatorej gradnje,” pravi Jevnikar.
oprijelo sleherne nove akcije v višnjanski krajevni skupnosti. Še dobro, da so se našli ljudje, ki so bili sploh pripravljeni sprejeti na svoja pleča kakršnokoli funkcijo, kaj šele nehvaležno funkcijo predsednika gradbenega odbora za “telefonijo”, katero si je naložil prof. Milan Jevnikar, ki je tudi podpredsednik sveta KS Višnja Gora in ivanški občinski svetnik.
H koncu gredo dela na glavnem omrežju v Kriški vasi, Veliki Dobravi in na Leskovški planoti, kjer so največje bele lise, kar zadeva gostoto telefonije v ivanški občini.
Akciji sofinanciranja se je pridružilo 255 krajanov, ki so doslej zvečine spoštovali dogovorjene roke, daje KS lahko do srede julija poravnala polovico pogodbene obveznosti Telekomu, drugi del pa morajo zbrati do konca gradnje, predvidoma do konca avgusta. Jevnikar pravi, da pričakujejo letos še okrog 100 interesentov za telefonski priključek, in poziva tiste, ki bi radi, da jim bi še letos zazvonil v hiši telefon, naj svoj (že omenjeni) delež sofinanciranja poravnajo najpozneje do 10. avgusta, da bodo do srede avgusta lahko Telekomu posredovali natan-
čen in dokončen spisek. Vse soinvestitorje bodo priklopili na omrežje po tehničnem prevzemu, predvidoma v septembru.
Predsednik Jevnikar opozarja, da je omenjeni spisek še toliko bolj pomemben, ker nekateri posestniki nasprotujejo prekopom zemljišča ali postavitvi novih drogov. Telekom se ne bo prepiral s takimi lastniki zemljišč, ampak jih bo preprosto obšel. Veliko vprašanje pa je, kdaj bodo taki prišli do telefona, če se jim bo kdaj to zahotelo. Pa še to: staro omrežje bodo ob koncu gradnje novega omrežja preprosto porušili, zato zgornje opozorilo velja tudi za stare naročnike, ki bi jeseni lahko ostali brez telefona, če, denimo, ne bi dovolili prekopa zemljišča za izvedbo zemeljskega priključka.
ŠTATENBERK PRAZNOVAL DVOJNI JUBILEJ - Pokroviteljica slovesnosti ob 70-letnici PGD Štatenberk je bila trebanjska občina, zbrane gasilce pa je pozdravil tudi trebanjski župan Lojze Metelko, ki je odkril relief zavetnika gasilcev sv. Florjana. Tega je blagoslovil župnik Janez Novak s Trebelnega. Gasilcem so podelili številna priznanja in odlikovanja, ker pa je bila to hkrati 10-letnica pobratenja PGD Štatenberk in PGD Tomačevo-Jarše, za katero sta si najbolj prizadevala Alojz Dragan in že pokojni Drago Gorenc, sta si predsednika obeh društev: štatenberški - Stane Muhič (na desni) in Franc Babnik (s kipcem gasilca na levi) izmenjala darili. (Foto: P. Perc)
Štatenberški gasilci tesno s krajani
70-letnica prostovoljnega gasilskega društva Štatenberk - Vrhunec dosežkov prav zadnje desetletje - Vzorno urejena gasilski dom in oprema • Zmagovalna članska desetina
Milan Jevnikar
Razvodno omrežje bodo delavci PAP Telematika kot Telekomovi podizvajalci napeljali predvidoma do vseh hiš v višnjanski KS ne glede na to, ali posamezniki za zdaj še morda niso zainteresirani za nov priključek. “Tak način izgradnje omrežja bo pozneje zelo poenostavil priključevanje novih interesentov za telefonski priključek, seveda če bodo poravnali svojo obveznost v znesku 62.500 tolarjev kot vsi tisti, ki že sedaj sodelujejo kot soinvestitorji letošnje
ŠTATENBERK - Preteklo soboto so številni gasilci in gostje praznovali 70-letnico prostovoljnega gasilskega društva Štatenberk. Vodstvo gasilske zveze Trebnje je navdušeno nad društvom, ki se prizadeva in zaveda svojega humanega poslanstva, ki zna ceniti delo ustanovnih članov in nadaljevati tradicijo društva, je dejal predsednik GZ TVeb-nje, Anton Strah.
Uspešno delovanje štatenber-ških gasilcev je gotovo tudi odraz podpore in posluha krajanov za gasilstvo. Skrbno delo s podmladkom je prispevalo, da nikoli niso občutili resnih generacijskih sprememb. Gasilski tovariši od vsepovsod priznavajo Štatenberča-nom, da so v zadnjem desetletju gotovo dosegli enega vrhuifcev, saj so razvili gasilski prapor mladine, lani nabavili drugo vozilo Mercedes 100 D in popolnoma obnovili gasilski dom, ki so ga
zgradili že tri leta po ustanovitvi društva. Ko človek prestopi prag orodjarne doma, dobi občutek doslednega dela.
Ker posvečajo veliko pozornost izobraževanju in usposabljanju članstva nimajo večjih težav pri zagotavljanju požarne varnosti, še manj pa na številnih občinskih in državnih tekmovanjih. Članska desetina pod vodstvom Alojza Dragana je kar 11-krat zmagala na občinskih tekmovanjih, 4-krat pa za memorial Jožeta Smodeja.
PGD Štatenberk je leta 1927 ustanovil kmet Franc Piškur s
svojimi prijatelji. Ker je bil Piškur doma v Štatenberku so društvo poimenovali po njegovem rojstnem kraju. Takoj po ustanovitvi so nabavili motorno brizgalno znamke Rosenbauer in drugo nujno potrebno opremo, vse to pa shranili pri Antonu Stariču v Ornuški vasi. Zemljišče za gasilski doma je podaril Martin Brajer. Tri leta po ustanovitvi so se štatenberški gasilci že sestajali pod streho novega doma in predano delovali do 2. svetovne vojne. Tedaj je društvo zamrlo, vaščani so poskrili opremo, po vojni pa je spet oživelo. Konjsko vprego in voz je zamenjal avto, odslužila pa je tudi brizgalna. Za te posodobitve opreme so morali povečati in obnoviti dom.
P. P.
BRV ZA PEŠCE OB MOSTU NA MIRNI?
TREBNJE - Oddelek za okolje in prostor ter trebanjski'župan Alojzij Metelko sta občinskemu svetniku Janezu A. Kovačiču (DeSUS) na vprašanje glede posodobitve regionalne ceste R-326 in spomeniško zavarovanega kamnitega mostu čez reko Mirno na Mirni odgovorila, da so ob obisku v Ljubljani na ministrstvu za promet in zveze zvedeli, da je za letošnje leto načrtovano nadaljevanje del pri rekonstrukciji ceste R-326 v dolžini do 1,6 km. Na direkciji za ceste pripravljajo tudi rešitev varnejšega prehoda pešcev čez most na Mirni. Ker spomeniško varstvo ne dopušča večjih posegov na kamnitem mostu, so se odločili za postavitev brvi za pešce, ki bi bila od tega mostu približno 10 metrov proč. Trenutno že vodijo postopke za pridobitev ustreznih zemljišč.
Radio Sevnica še išče direktorja
Na izredni seji sevniškega občinskega sveta so razrešili obolelega v. d. direktorja radia, zavrnili pa imenovanje večini neznane kandidatke - Ob polletju ima radio izgubo
JERNEJ KLINC, NAJSTAREJŠI SEMIČAN - Predsednica območne organizacije Rdečega križa Sevnica Simona Jakš in sekretar OO RK Zdravko Stopar sta preteklo soboto obiskala najstarejšega prebivalca v sevniški občini, 98-letnega Jerneja Klinca na njegovem domu na Orehovem pri Sevnici dan pred njegovim rojstnim dnevom. Še zelo čilega Klinca sta našla pod domačijo na vrtu, kjer je sedel v senci beličnika, mu izročila priložnostno darilo (na posnetku) in mu zaželela trdnega zdravja. Klincu so že umrli oba sinova in žena; od 14 otrok, rojenih na kmetiji na Vačah pri Litiji, živi le še 87-letna sestara Roza. Štirje Jernejevi bratci in sestrice so umrli kmalu po rojstvu. Klinc je leta 1920 preživel tifus, sicer pa ni bil kdove kako bolan. 23 let je delal na železnici, 14 let rudaril v Franciji, 2 leti pa je delal v tovarni Aluminija v Nemčiji. (Foto: P. Perc)
SEVNICA - Občinski svetniki so na izrednem zasedanju sevniškega občinskega sveta razpravljali pretežno o kadrovskih zagatah sevniškega radia, predvsem o direktorju radia, ki bi znal temu pomembnemu informativnemu mediju za prebivalce te občine in okolice zagotoviti zadosti denarcev za nemoteno delo. Kot je na seji povedala Branka Dernovšek, kije bila okroglih 5 let vršilka dolžnosti direktorja radia, to njej ni uspelo in da se za to ne počuti dovolj sposobne, zato je zaprosila sevniškega župana Jožeta Peternela za pomoč pri iskanju direktorja in denarja.
PGD TRNOVEC OTVORILO DOM - Maloštevilnim krajanom zaselkov Trnovec, Podvrh, Stržišče in Vranje je, kot je na slovesnosti preteklo soboto povedal predsednik PGD Trnovec Alojz Pajk, ob pomoči KS Zabukovje, sponzorjev sevniške občine in njenega župana Jožeta Peternela, po desetih letih, le uspelo dokončati gradnjo gasilskega doma v Trnovcu. Dom je blagoslovil zabukovški župnik Ignac Kustec, trak pa je prerezal Vlado Kobal (na posnetku), najbolj zaslužni gasilec v teh krajih in izročil ključe doma v hrambo Zvonetu Kranjcu (na desni), gospodarju PGD Trnovec. (Foto: P. P.)
Občinski svetniki so najprej razrešili na zadnji redni seji imenovanega v.d. direktorja radia Sevnica Kamila Krošlja, kije zaradi skrhanega zdravja že naslednji dan po imenovanju dal pisno odstopno izjavo. Svetniku Jožetu Roštohaiju (ZLSD) si je takojšnji odstop v. d. direktorja in za izredno sejo ponujeni predlog, da se imenuje za v. d. direktorice radia 42-letna diplomirana ekonomistka Lilijana Počinka s Pokleka nad Blanco, razlagal, kot da gre verjetno za neko ozadje. “Bil sem dolga leta predsednik sveta KS Blanca, a za to žensko še nisem slišal. Vidim, daje že marsikaj počela in da je zdaj brezposelna,” je dejal Roštohar. Svetnik Janez Valant (LDS) je v luči težnje svetnika Branka Kelemine (SDS), da bi proračun razbremenili, na pol hudomušno predlagal, naj bi breme direktoričine plače prevalili na zavod za zaposlovanje, če je ta gospa, ki “jo nekdo pa mora poznati”, tam prijavljena. Kelemina, ki je tudi poslanec državnega zbora in predsednik sveta KS Blanca, je povedal, da jo je iskal na Pokleku, a so mu rekli, da se bo šele preselila semkaj iz Celja, da pa je po nacionalnosti - Slavonka!
Svetnik Jože Kunšek (SLS) je pojasnil, da se je gospa Počinka odločila, da zapusti Celje iz oseb-
nih razlogov, na Pokleku pa je kupila hišo bivše učiteljice v Za-bukovju. V Kunškovi komisiji za volitve in imenovanja so ocenili, da kandidatka z dosedanjimi izkušnjami ustreza, podoben vtis je dobil tudi župan Peternel, ko se je z njo pogovarjal. Peternel je opozoril, da se za to delo na radiu nihče ne tepe. Ko je Dernovškova omenila, da so radijci sami zbrali okrog 40.000 mark za posodobitev opreme, ki jo je treba nenehno posodobljati, in da so ob letošnjem poletju imeli okrog 1,3 milijona tolarjev izgube, je župan dejal, da je njemu jasno, da radio ne more delati z dobičkom, občina kot ustanovitelj in 100-odstotni lastnik pa je zainteresirana za njegov obstoj in razvoj.
Svetniki Boris Pernovšek (SDS), Albin Ješelnik (LDS) in Jože Im-perl (SKD) so podprli predlog svetnika Marjana Zidariča (LDS), naj bi umaknili predlog za imenovanje njim neznane kandidatke za v.d. direktorice, ker bi bilo bolje (in predvsem ceneje), če bi spet imenovali za v. d. direktorice Der-novškovo, saj je potrebno le zagotoviti finančne vire za pravnika, ki bi pripravil vse potrebne listine radia, začenši od statuta. Te naj bi, kot so se dogovorili na občini - je spomnila Dernovškova - že pred
časom pripravil odvetnik Franc Pipan. In ker radio aktov ni imel, seje znašel povsem nepripravljen
* Občinski svet je naposled s 15 glasovi “za” (vzdržal seje le predsednik kadrovske komisije Jože Kunšek) sklenil, da se Branka Dernovšek imenuje za v.d. direktorice radia Sevnica za 4 mesece, v 3 mesecih poskrbi, da bodo na voljo vsi pravni akti za registrsko sodišče, da se bo radio konstituiral skladno s predpisi (to delo naj bi zaupali sevniškemu odvetniku Branku Derstvenšku!), za občinski svet pa mora Dernovškova pripraviti posnetek realnega stanja. Potem bodo razpisali delovno mesto direktorja radia, kandidati pa bodo morali pripraviti tudi svojo vizijo razvoja radia.
tudi tedaj, ko se je celo ponudila možnost zainteresiranih za lastninjenje oziroma dokapitaliziranje.
P. PERC
SANACIJA CESTE VELIKI GABER - BIČ
TREBNJE - Odgovor Občinarjev je dočakal tudi svetnik Franc Kozlevčar (SKD), ki ga je zanimalo, kdaj bodo pričeli s popravljati lokalno cesto od Velikega Gabra do Biča. Ta odsek je v. sramoto občini, zato je njegovo popravilo prednostna naloga občine, ureditev tega odseka pa je uvrščena tudi med prednostne iz republiških sredstev. Na klancu bodo cesto delno prestavili, še v letošnjem avgustu pa naj bi jo novomeški cestarji preplastili z asfaltom v dolžini 1600 metrov.
Krjavljeve iskrice
Trebanjske iveri
Sevniški paberki
, SLOVENŠČINA IN KRATICE -Živahna razprava na izredni seji sevniškega občinskega sveta o kadrovskih zat rad
Jože Peternel ca, ki bi znal zvrtati denarce za normalno poslovanje, se je nemalokrat nagibala že k povsem vsebinskim, programskim kritikam in pomislekom. Oster je bil zlasti svetnik Albin Ješelnik (LDS), ki je poudaril, da bi moral biti radio Sevnica tudi za izobražene poslušalce in da bi moral predsem več pozornosti posvetiti slovenščini. “Napovedovalci so grozni! Kratico LDS so prebrali kot ljudsko demokratsko stranko. Isto minuto sem interveniral in so to popravili... Ene imate take, da drdrajo, druge spet, ki ne poznajo kratic, te pa itak niso za kmečkega človeka,” se je jezil Ješelnik in dodal, da po njegovem ne bi bilo potrebno, da bi bil novi direktor radia ekonomist, pravnik, astronavt, ampak - slavist! Novinarka radia in dolgoletna v.d. direktorice Branka Dernovšek je pojasnila, daje pač problem, ker ne plačujejo honorarnih sodelavcev in dobijo, kar dobijo...
MIŠKE - Pred gala predstavitvijo penine Valentina v grajskem atriju je med koncertom Mihe Dovžana in Jožice Kališnik veliko pozornost vzbujala majhna, očitno hudo lačna miška (nekateri so prisegali, da sta bili celo dve, tako naglo je zverinica tekala od odra do mize s prigrizki), ki celo na dveh nogah ni plesala, ampak le poželjivo obvohavala nedosegljive dobrote. Nekatere damice v prvih vrstah so panično stiskale dolge obleke med noge. da ne bi miška kam splezala. Muce pa od nikoder...
82 OTROK ODLONJENIH!-Namesto da bi jeseni ali malo [ pozneje v prizidku v vrtcu Polžek j v Višnji Gori našlo prostor še 24 otrok, od tega le šest “domačih”, | višnjanskih, žal, zaradi 13 mili- j jonov tolarjev, kolikor bi veljala naložba v ta prizidek, in nera- j zumevanja resnosti prostorske stiske v vodstvu vrtca in občine Ivančna Gorica nihče ne ve, kdaj se bo “zgodila” ta naložba. Viš-njanskim občinskim svetnikom Francu Godeši (LDS), Pavlu Grozniku (SKD), Milanu Jevni-karju (SLS) in Jožetu Mihelčiču (SDS) navzlic vztrajnemu prepričevanju kolegov in Občinarjev ni uspelo, kvečjemu so dobili pod nos, da pri njih že tako poteka daleč največja naložba v ivanški občini - v izgradnjo nove osnovne šole! Zdaj, ko je znano, da je v celotni občini v vrtcih zmanjkalo prostora kar za 82 otrok - to je izjemno veliko za občino z okrog 13.000 prebivalci - prizadeti starši upajo, da bo poleg osnovnega šolstva urejena otroško prednostna naloga občine. Sicer bodo tiste besede o otrocih kot našem največjem bogastvu izzvenele zgolj kot neživljenjske puhlice in najboljše ogledalo omike odgovornih...
PETICIJA - Nezadovoljstvo ivanških krajanov glede izpustov dima in prahu iz dimnikov IMP Livarja je tolikšno, da prizadeti, nekoliko “podkurjeni” z ambicioznimi okoljevarstveniki, razmišljajo o peticiji za omejitev okolju neprijazne proizvod nje!
OBČINSKEGA PRAZNIKA NI (VEČ)! - Predsednik Dolenjske turistične zveze iz Novega mesta Alojz Serini je trebanjski občini skušal pojasniti, kako je nastal Koledar prireditev Dolenjske in Bele krajine za leto 1997, v katerem je občinski svetnik Jože Vencelj (SDS) zasledil, da so v njem napačno zapisali, daje trebanjski občinski praznik Baragov dan. Vencelj je zahteval, naj se razišče, kdo je odgovoren za tako zavajanje oz napačne informacije, ko pa je znano, da občina Trebnje po novem statutu pozna le še dva spominska dneva: Baragovega in Golievega. Kot kaže Serinijev odgovor, je očitno napačno informacijojiosredovalo TUristično društvo Trebnje. Malo je verjetno, da tam ne bi vedeli, da ni več občinskega prazhika, potem ko je občinski svet, kjer imajo večini “pomladniki”, ukinil dotedanji oočinski praznik v spomin na ustanovitev Gubčeve brigade na Trebelnem in so svetniki SKD in SLS, brez podpore obeh svetnikov SDS, zaman skušali vriniti v statut taisti Baragov dan, kot občinski praznik...
(SAMO)NADZOR - Namesto noyega župana Lojzeta Metelka so pomladniški svetniki za nadomestnega člana v nadzornem svetu občine s 14 glasovi za izvolili Majdo Trunkelj iz Vrtač pri Žužemberku. Opozicijski svetniki se ob tej potezi sprašujejo, ali ne bi bilo bolj pošteno, če bi imeli v tem organu kakšnega svojega človeka tudi oni, saj naj bi zdaj vladajoči pomladniki nadzirali sami sebe, da o predvolilni obljubi župana Metelka, da bo skušal graditi mostove sodelovanja in zaupanja v trebanjskem občinskem svetu, niti ne govorimo...
,
Krške novice
KOGA BI?! - Čeprav so v Krškem zelo dolgo organizirali protičarovniške procese in sežige, zdaj že dolgo niso prižgali grmade in na njej sežgali nikogar. Da teh svetlih tradicij iz svoje zgodovine še ne nadaljujejo, je razlog tudi v tem, da niti krška vladajoča strankarska koalicija niti opozicija ne premore toliko enotnosti, da bi evidentirali možne kandidate za omenjene postopke.
KDO BI LAHKO? - Kritiki krškega župana in njegovega gospodarjenja s proračunskim denarjem pravijo, da bi morala občina Krško preživeti tudi brez nuklearke. (Berite: brez denarja, ki ga Nuklearna elektrarna Krško daje v proračun občine Krško.) Ali bi lahko krška občina preživela brez nuklearke, je sicer vprašanje. Vsekakor pa bi lahko nuklearka preživela brez občine Krško.
NA KRŠKIH ŽULJIH - Nekoč je Mitja Gaspari v Krškem vprašal domačine: “Krčani, kako so vam lahko iz Krškega v Ljubljano odnesli ves ta kapital?” Mislil, je na podjetje SOP Krško, ki je v Krškem ugasnilo, v Ljubljani pa se je bohotilo z veliko poslovno stavbo, mislil je še na kaj drugega. V zadnjem času, ko so Krčani že nekako pozabili razpad Šopa in druge ravbarske podvige, je na vidiku nova podobna zgodba. V obmorskem počitniškem naselju v enkratnih Nerezinah, ki ga je delala Zveza prijateljev mladine Krško, se že šopirijo nekateri ljubljanski funkcionarji in zlasti funkcionarke. Vsekakor bo še vroče, in to ne le zaradi jadranskega sonca.
Novo v Brežicah
LE KAKO BI - Dr. Alojzij Slavko Sušin, direktor brežiškega zdravstvenega doma, je na seji občinskega sveta rekel, da zasebni zdravnik na Bizeljskem v času dopusta dela samo dve Uri na dan. Povedal je tudi, da omenjeni zdravnik že dolgo časa ni plačal elektrike, ki jo porabi v zdravstveni postaji na Bizeljskem. Če ni plačal elektrike, je to razumljivo. Kako naj bi plačal, če dela samo “dve uri”, tudi malo zasluži. Vsekakor smo zaskrbljeni za zdravnika. Še bolj pa za paciente.
MUDI SE - V Brežicah vlada prava panika. Neki zasebnik J bi rad zidal trgovino. Ker še nima vse ustrezne dokumentacije, naj bi te papirje pristojna občinska telesa zagotovila po najkrajšem možnem postopku. Tako se mudi, da se menda ni tako mudilo niti takrat, ko so morali v “najkrajšem možnem času” zbrati vse potrebne papirje za javno srednjo ekonomsko šolo, ki jo prav zdaj zidajo v Brežicah. Zasebnikovi, zgroženi nad počasnostjo uprave, zdaj ne marajo pogledati prekaljenih novinarskih peres iz Brežic.
OBČINSKI SVET - Občinski svet je kot pe- oziroma nepečen kruh. Naraste in se zmanjša. Tako je na zadnji seji pri neki točki sedelo v dvorani 25 svetnikov, od teh jih je 14 j glasovalo za in 13 proti. Pozneje je skupno število glasovalcev Upadlo, čeprav ni nihče odšel Ven, kar pomeni, da se je svet skrivnostno zmanjšal. Ni lahko tistim, ki štejejo svetniške roke.
V času od 14. julija do 24. julija so v brežiški porodnišnici rodile: Marjanca Gajski iz Tre-beža - Karmen, Breda Pleterski iz Kremena - Marka, Andreja Klenovšek iz Loke - Špelo, Melita Germovšek z Bizeljskega - Danijela, Lidija Lubšina iz Dobove - Kajo, Magdalena Krošelj iz Krškega - Ano, Dragica Gorjup iz Koprivnice -Žigo, Matejka Milovanovič iz Brežic - Aleksandra, Irena Stergar z Jesenic na Dol. - Gregorja, Melita Lekše iz Krške vasi -Boka, Natalija Šeler iz Krškega ■ Luka, Simona Travnikar z Bizeljskega - Nejca, Biserka Kovačič iz Krškega - Mateja in Milena Špec iz Sevnice - Ines.
ČESTITAMO!
MŠŠ I z N ASIH O 8 Č I N MŠj
Centru ne bi smelo zmanjkati dela
V Posavskem centru za permanentno izobraževanje Krško v preteklem šolskem letu 34 šolskih programov, tečajev in seminarjev ■ Krško po izobrazbi za slovenskim povprečjem
KRŠKO - V Posavskem centru za permanentno izobraževanje (CPI) Krško, kjer že vrsto let organizirajo in izvajajo izobraževanje odraslih in mladine, so imeli v preteklem šolskem letu 34 različnih šolskih programov ter različnih tečajev in seminarjev. Tako so imeli v 103 različnih oddelkih vpisanih 1.890 slušatelje«
“Zanimanje za izobraževanje na poklicni, srednji in visoki šoli se je v zadnjem obdobju zelo povečalo. Interes za dokončanje osnovne šole ni nič večji, kot je bil, čeprav je v občini Krško 56 odst. prebivalcev nešolanih, kar pomeni, da imajo nedokončano ali končano osnovno šolo. Od tega jih je vsaj petina, kar pomeni okrog 1.400 ljudi, starih manj kot 35 let,” je povedala Monika Novšak, direktorica CPI Krško.
Občina Krško po izobrazbi prebivalcev zelo zaostaja za slovenskim povprečjem. Medtem ko ima približno toliko nešolanih kot drugi dve posavski, Sevnica in Brežice, jih ima veliko več od povprečja Slovenije. Krška občina je lahko posebej zaskrbljena, ker po številu višje- in visokoizobra-ženih zaostaja za skoraj polovico za slovenskim povprečjem.
“Čeprav naš center organizira in spodbuja izobraževanje odraslih in s tem pomaga k zmanjševanju števila nešolanega prebival-
stva, v okolju, žal, ni deležen prave podpore ne s strani lokalne skupnosti ne s strani gospodarstva. Zato ni naključje, da je v našem centru največ samoplačnikov in da imamo malo programov, ki jih plačuje država ali občina. Iz državnega proračuna sofinancirajo javne programe za pridobitev prvega poklica, usposabljanje za delo in izobraževanje, izobraževanje za demokracijo in ekološko osveščanje in programe tujih jezikov, predvsem višje stopnje. Občina trenutno zagotavlja izobraževanje v programu šola za starše, ki se je je doslej udeležilo okrog 400 staršev po vseh osnovnih šolah v občini Krško,” je nanizala nekaj podatkov direktorica.
• Letni promet CPI Krško za leto 1996je dosegel 66 milijonov tolarjev, letošnja 6-mesečna realizacija znaša 40 milijonov tolarjev. Več kot 70 odst. tega zneska je center zaslužil s prodajo svojih storitev na trgu.
CPI Krško ima 6 zaposlenih, od tega 3 strokovne delavce. Pri oblikovanju in izvedbi izobraževalnih programov sodeluje z obema slovenskima univerzama, Zvezo ljudskih univerz Slovenije, z Andragoškim centrom Slovenije, z različnimi ministrstvi, predvsem z ministrstvom za šolstvo in šport, ter z različnimi združenji in organizacijami. -
L. M.
ŠAHOVSKI TURNIR
KOSTANJEVICA NA KRKI - Občinski odbor SKD Krško in krajevni odbor Kostanjevica pripravljata v nedeljo, 3. avgusta, ob 9. uri v gostišču Pod Gorjanci v Kostanjevici 3. tradicionalni hitropotezni šahovski turnir za amaterje in kategornike. Prijave bodo zbirali do pol ure pred pričetkom tekmovanja. Dodatne informacije lahko dobite na telefon 0608 22 744.
'
Monika Novšak
OSVOBOJENI - Krški občinski svet je znan po tem, da občasno poskrbi za kakšno politično zdraho, vse bolj pa se tovrstne razprtije tako ali drugače odražajo tudi izven občinskih zidov. Na primerna stavbi, ki je le nekaj deset metrov od občinske. Sicer ne vemo, pristaši katere od strank so na delu in kakšen je pravzaprav pomen napisa na njej, upamo pa le, da se bo uresničilo dejstvo, ki sledi že napisanemu. Torej - svoboda narodu? (Foto: T. G.)
USPOSABLJANJE ZA INDUSTRIJSKE ŠIVIIJE
KRŠKO - V Posavskem centru za permanentno izobraževanje je 23. julija končala usposabljanje za industrijsko šiviljo skupina žensk. To učenje je plačala sevniška enota zavoda za zaposlovanje. Tek-stilke, ki so končale ta tečaj, imajo tudi zagotovljeno delo, in sicer se bodo zaposlile pri zasebniku iz krške občine.
Zaradi elektrike naj bi odstopil
V brežiškem občinskem svetu o odvzemu elektrike ambulantama v Pišecah in na Bizeljskem - Napovedano glasovanje o zaupnici predsedniku dr. Sušinu - Zamenjajte zdravnika!
BREŽICE - Na različnih sejah se včasih vname živahna razprava ob nepričakovanem trenutku in zgodi se, da prav tak presenetljiv razplet dogajanja pokaže na velik problem, ki močno razburja in bremeni ljudi. Prav to velja za ponedeljkovo sejo občinskega sveta Brežice. Ko so obravnavali vprašapja, pobude in predloge članov občinskega sveta, je postalo nenadoma zelo vroče v razpravi o zdravstvu v brežiški občini.
Za povišanje krvnega tlaka navzočih je najprej poskrbel svet-
nik Jernej Zorko, ki je prebral protest krajevne organizacije SDS Bizeljsko. Socialdemokrati, v imenu katerih je nastopil Zorko, so zapisali, da je 4. julija dr. Alojzij Slavko Sušin, predsednik občinskega sveta Brežice in direktor brežiškega zdravstvenega doma, dal odklopiti elektriko v ambulantah v Pišecah in na Bizeljskem. Za to naj bi se bil direktor odločil zaradi letnih dopustov. Po nepotrebnem, so prepričani socialdemokrati, saj dr. Mitiča, kije res na dopustu, zamenjuje med odsotnostjo dr. Lipovšek. “Posledica odklopa elektrike je, da se krajani Pišec in Bizeljskega nahajajo zdaj v izrednih razmerah, saj zdravnik ne more uporabljati osnovnih tehničnih pomagal,” so zapisali socialdemokrati, ki menijo, daje Sušinova odločitev o odvzemu elektrike posledica razprtij med zdravstvenim domom in zasebnim zdravnikom.
Socialdemokrati so v svojem protestu tudi očitali dr. Sušinu, da njegovo početje ni v skladu z zdravniško etiko in človeško moralo, pač pa je skregano z zdravo pametjo in razumom. “Zahtevamo, da se takoj vzpostavi normalno stanje, da se g. Sušin opraviči krajanom Bizeljskega in Pišec.” “Socialdemokrati tudi zahtevamo od vas, g. Sušin, da takoj odstopite z mesta predsednika občinskega sveta, ker ni politično moralno, da takšna oseba še vodi občinski svet.” Socialdemokrati so tudi napovedali, da bodo zahtevali na eni od naslednjih sej sveta glasovanje o zaupnici predsedniku Sušinu.
Dr. Alojzij Slavko Sušin je na očitke odgovoril, da dr. Mitič, ki dela v omenjenih ambulantah v Pišecah in na Bizeljskem, že poldrugo leto ni plačal elektrike brežiškemu zdravstvenemu domu in da dom tega dolga od njega ne more izterjati. Sušin je v močno povišanem tonu, ki je bil po Zor-kovem nastopu razumljiv odziv, tudi dejal, da se ob takem ignorantskem in še kakšnem obnašanju zasebnega zdravnika bizeljske in pišeške ambulante ne bo opravičeval. Opozoril je tudi, da zasebni zdravniki - koncesionarji delajo po nekaj ur dnevno, za ves ostali čas pa naj bi za njihove paciente skrbel javni zavod, brežiški zdravstveni dom.
Razprava, v katero so se potem vključili še nekateri svetniki, je razgrnila pahljačo vprašanj v zvezi s koncesijami zasebnim zdravnikom in v zvezi z odgovornostjo le-teh. Alenka I(jaš je predlagala, naj dobijo drugega zdravnika - koncesionarja za Bizeljsko in Pišece, če sedanji dela slabo. Kot je poudarila, so oškodovanci v sedanjih razmerah krajani. Tako kadrovsko zamenjavo je podprl tudi svetnik Ivan Vogrinc.
Dogodek z Bizeljskega in iz Pišec, o katerem je tekla burna razprava v brežiškem svetu, je samo vrh ledene gore odprtih vprašanj, težav in sporov glede brežiškega zdravstva, v katerem so zasebniki in javni zdravstveni zavod. Brežice bi lahko vzele pod drobnogled svoj zdravstveni podsistem vključno z dogajanjem v ambulantah v Pišecah in na Bizeljskem. Tega pa si Brežice v tem trenutku nočejo privoščiti.
M. LUZAR
GAB(E)RNICA - Vrli izvajalci agromelioracijskih delna Dobovškem polju so potoček Gabrnico preimenovali kar v reko. Na obcestni tabli, ki zdaj označuje omenjeno vodo, piše reka Gabernica. Po slovenskem pravopisu bi bilo pravilno Gabmica, slednje je kot ustrezno ime zapisano tudi v Krajevnem leksikonu Slovenije v tretji knjigi, na strani 41. V uvodu te knjige piše, da so avtorji še posebno pozornost posvečali pravilnemu pisanju krajevnih in ostalih zemljepisnih imen. Toda knjiga je eno, table, ki bi jih lahko napisali s knjigami, pa očitno drugo. (Foto: E. S.)
MOJSTRI ZA DRUGO DELO- Center za permanentno izobraževanje Krško je precej sodeloval pri usposabljanju delavcev senovškega rudnika. Za zaposlene rudnika, ki z zapiranjem jame izgubljajo delo, je pripravil različne možnosti prekvalifikacije. Devet nekdanjih rudniških delavcev se po pogodbi za prezaposlitev v drugo podjetje trenutno usposablja za tesarje in zidarje, kar je tudi na posnetku. (Foto: CPI Krško)
USPEŠNO ZAKLJUČILE TEKSTILNI PROGRAM - Pred dnevi je 8 deklet iz Posavja uspešno končalo program usposabljanja za poklic pomožni tekstilec, ki ga je letos že tretjič ob finančni podpori Zavoda za zaposlovanje pripravil Posavski center za permanentno izobraževanje Krško, ki sicer pripravlja tudi druge programe usposabljanja; v minulem šolskem letu jih je bilo kar 34, udeležilo pa se jih je skoraj L 900 ljudi. Organizirajo tako programe za dokončanje osnovne šole, poklice, ki so zajeti v USOprogramih (sedaj se na primer odvija program za tesarje in zidarje, namenjen delavcem rudnika Senovo), programe 5. stopnje izobraževanja kot tudi visoko upravno podjetniško in visoko poslovno šolo. Sicer pa je bilo v program “pomožni tekstilec" vključenih 9 zunanjih strokovnih sodelavcev, tako da so si dekleta pridobila spretnosti, ki jih sicer dobijo dijakinje v tekstilni šoli. Svoje veščine so prikazale tudi z manjšo razstavo izdelkov, kot kaže, pa se vsem obeta tudi zaposlitev pri podjetju Komet z Zdol, ki je tudi sicer sodelovalo pri usposabljanju. (Foto: T. G.)
I DOLENJSKI LIST
Kje je moja njiva?!
Neurejeno Dobovško polje
BREŽICE - Leta 1990 se se kmetje z njivami na Dobovškem polju odločili za agromelioracijo in komasacijo zemljišč, misleč, da bodo tako pocenili proiozvodnjo poljščin in povečali pridelek. Toda takrat niso niti slutili, kako dolga in težavna bo pot do dokončanja zastavljenega projekta. Danes, po sedmih letih od pričetka del so, rezultati zemljiškega posega skorajda nični, saj so vse zemljiške operacije ostale nedokončane, zaradi nedokončanega savskega nasipa na levem bregu pa polja še vedno pustošijo poplave. Najbolj tragično pri vsem pa je, da zaradi nekaterih preusmerjenih vodotokov, melioracijskih kanalov in novih poljskih poti danes marsikateri kmet sploh ne ve več natančno, kje je njegova njiva!
Našteti problemi so vroča tema na tem območju in o tej vroči temi so se pred časom pogovarjali v brežiški občinski stavbi. Oškodovancema je s sodelovanjem brežiške upravne enote in občinske uprave le uspeli priklicati na ta pogovor tudi Cirila Smrkolja, kmetijskega ministra. Čeprav gre v dobovskem primeru za drugi največji agromelioracijski poseg v Sloveniji, se je že na samem začetku obravnave pokazalo, da minister Smrkolj ni zadovoljivo seznanjen z zadevo. Kljub taki nepoučenosti najpri-stojnejšega med pristojnimi v državi so kmetje nazadnje vendarle lahko slišali obljube, da bo še pred zimo poskrbljeno za odmero nizkih objektov, v sklopu katere bosta ocenjena tudi
stanje odvzetih in izgubljenih zemljišč ter izpad dohodka, spomladi prihodnejga leta pa naj bi kmetje dobili tudi prve odškodnine.
Toda verjetnost, da bo v navedenem času res prispela odškodnina, v tem trenutku ni kdove kako velika, saj je uresničitev danih obljub zelo odvisna od državnega proračuna, ki mora potrebna sredstva najprej zagotoviti. Minister niti ni vedel, ali je v osnutku proračuna kak tolar namenjen tudi dobovskim kmetom. Stroški odškodnin znašajo po sedanjih ocenah več kot 207 milijonov tolarjev, od česar naj bi jih zagotovilo kmetijsko ministrstvo 46 milijonov, preostali del pa ministrstvo za okolje in prostor.
Kakšna je pri vsem tem država, govori tudi podatek, da ji oškodovani kmetje redno plačujejo davek in dohodnino tudi za tisto zemljo, ki so jo zaradi omenjenih posegov izgubili že po letu 1990, medtem ko nekaterim kmetom ni bila povrnjena niti škoda, nastala ob gradnji savskega nasipa na desnem bregu. Tega pa so gradili že davnega leta 1962, pred 35 leti torej.
Dobovški kmetje imajo, kot rečeno, obljube o izplačilu odškodnin, vendar so še brez odgovora o dokončanju začetih del. Odgovora jim v tem trenutku, kot kaže, ne more dati niti minister Smrkolj niti kdo drug v državi. Vse je odvisno od dokončanja nasipa ob Savi in Sotli, gradnja tega pa se zavlačuje zaradi nedorečenega položaja bodočih hidroelektrarn Brežice in Mokrice. Je ob toliko odprtih vprašanjih čudno, da so kmetje z Dobovškega polja izgubili zaupanje v državo?
E. SEČEN
Tudi v Viziji naj bi delili dividende
Neenak položaj vlagateljev certifikatov - V viziji so v delnice in poslovne deleže pretopili polovico v obeh skladih zbranih certifikatov - Država mora ponuditi še premoženja in zapolniti certifikatsko luknjo - Še letos na borzo
PRAVNA SVETOVALNICA
Svetuje odvetnica
Marta Jelačin
VELIKO IN PREMALO ASFALTA
BREŽICE - Lokalnih cest na brežiškem območju cestarji menda sploh ne popravljajo, ker so tako jamaste. Če se ne bi tako hitro strjeval asfalt, bi se dalo težavo z jamami rešiti mahoma: ves tisti asfalt, ki ga je država dala položiti pred časom po letališču v Cerkljah ob Krki, naj bi dali v brežiške cestne luknje, pa bi vse zamašili in bi ga še ostalo. Ampak, kot rečeno, asfalt se strdi in tako se je že tudi tisti na pisti.
Vlagatelji certifikatov so se v procesu lastninjenja znašli v neenakem položaju: medtem ko tisti, ki so svoje certifikate vložili v najuspešnejša podjetja, kot so Krka, Lek, Petrol in podobna, že dobivajo dividende, njihove delnice pa so na borzi vredne nekajkrat več kot na začetku, se tisti, ki so certifikate vložili v investicijske sklade, počutijo ogoljufane. Na Viziji, dolenjsko-posavsko-belokranjski družbi za upravljanje, ugotavljajo, da bi njihovi delničarji prve dividende prejeli prihodnje leto.
KULTURA PO POSTI
METLIKA - Prizadevni organizatorji nadvse uspešnih in kakovostnih metliških poletnih kulturnih prireditev, ki potekajo pod naslovom Pridi zvečer na grad, so pred dnevi na pošto dali 2.000 letakov s programom prireditev in vabilom ter zaprosili, naj jih poštarji naključno pridenejo ob raznosu pošte. Pa so bili nemalo presenečni, ko so dobili račun za to. Znašal je namreč dobrih 30 tisočakov, kar je več, kot če bi te letake pošiljali na naslov in na vsakega prilepili znamko. Pa to še ni vse: podjetni poštarji se celo postavljajo, da je to cena s popustom, brez katerega bi morali za tak “cegelc”plačati namesto sedanjih 15,20 tolarjev kar 19 tolarjev. Logika pa je taka: če je raznos letaka brez naslova cenejši, kot če bi ga poslali na določen naslov in z znamko, bi bila priporočena pošiljka takega letaka še cenejša, skoraj zastonj pa bi bilo, če bi pošiljali telegrame. Najcenejša in najmanj vredna pa je tako in tako kultura.
Vizija je edina domača družba za upravljanje
Preden se je pri nas začel proces lastninskega preoblikovanja podjetij, je bilo na našem koncu več idej in predlogov, da bi ustanovili domačo družbo za upravljanje investicijskih skladov. Prevladala je iniciativa nekaterih ljudi iz zavarovalnice Tilia, ki so se povezali z gospodarstveniki iz večjih podjetij na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju. Njihov cilj je bil, da bi s certifikati oziroma privatizacijskim kapitalom ljudi, ki živijo na Dolenjskem, v Beli krajini in v Posavju upravljala domača družba.
Tako je nastala Vizija, ki ima danes 36 družbenikov, med katerimi sta dve pravni osebi, večinski lastnik pa je Tilia. Prav Tilia ima tudi največ zaslug, da se je Vizija ob koncu leta 1993 tudi dokončno konstituirala. Pol leta kasneje so začeli vpisovati certifikate v prvi sklad DPB Vizija, d. d. V tem skladu se je do februarja 1995 zbralo za 2.320 milijonov osnovnega kapitala, s katerim je Vizija nastopila do sedaj na drugi in vseh nadaljnih javnih dražbah in razpisih.
Največ zbranega kapitala je Vizija namenila nakupu več podjetij s svojega območja. Ta so: Iskra Semič, Krka, Komet Metlika, Lisca Sevnica, Trikon Kočevje, 1GM Strešnik Dobruška vas, Integral Stojna Kočevje, Treles Trebnje, Tiskarna Novo mesto, Leso-kov Brežice, Dolenjska banka, Terme Čatež, Melamin Kočevje, Hrast Šentlovrenc, Studio D, Televizija Novo mesto in druga. Poleg deležev v domačih podjetij je Vizija na dražbah kupovala tudi
delnice nekaterih drugih uspešnejših podjetij, kot so Lek, Belinka, Pivovarna Union, Petrol, Istrabenz, Intereuropa Koper in druge.
Interes Vizije je, da v domačih podjetjih s članstvom v nadzornih svetih pridobi tudi upravljalsko vlogo. Svojega člana nadzornega sveta ima Vizija v naslednjih podjetjih: v Iskri Semič, Kometu, Trikonu, IGM Strešniku, Integralu Stojna, Trelesu, Tiskarni Novo mesto.
Pri upravljanju podjetij se povezuje z ostalimi skladi, predvsem odškodninskim in pokojninskim skladom. Na javnih dražbah in razpisih se ne ponujajo le delnice uspešnih podjetij, ampak so v paketih tudi delnice podjetij, ki poslujejo slabše ali pa so celo v sanaciji.
Neenak položaj vlagateljev certifikatov
Delničarji, ki so svoje certifikate vložili v pooblaščene investicijske družbe so se znašli v neenakem položaju s tistimi, ki so certifikate lahko vložili v določena uspešna podjetja, ki ta čas že delijo dividende, cene delnic teh podjetij pa so precej zrasle. Vendar tistih, ki so certifikate vložili na primer v največja in najuspešnejša slovensko podjetja, je v skupnem številu vseh vlagateljev certifikatov sorazmerno zelo malo. Kar 1,2 milijona Slovencev je certifikate vložilo v investicijske sklade, bodisi da niso imeli druge možnosti ali pa so se odločili, da bodo svojo naložbo in s tem tveganje razpršili z nakupom različnih delnic. Naložba v eno samo podjetje je
Sklad upa na dodatna sredstva
Odobrenih 1,2 milijarde za razvoj podeželja - Tudi na drugem razpisu več prosilcev kot denarja
RIBNICA - Člani upravnega odbora Sklada za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja so minuli četrtek obravnavali in odločali o vlogah, ki so prispele na drugi javni razpis ugodnih posojil, ki je bil objavljen 23. aprila letos. Do 15. junija, ko je bil zaključen čas za oddajo vlog za financiranje projektov gospodarskih dejavnosti, je sklad sprejel 601 vlogo. V vseh vlogah skupaj so prosilci zaprosili za 5,2 milijarde tolarjev.
Upravni odbor je ugodil 235 prosilcem, in sicer so 161 prosilcem iz kmetijske dejavnosti namenili 407 milijonov tolarjev, 65 prosilcem iz gospodarskih dejavnosti 388 milijonov, 15 prosilcem za infrastrukturo 143 milijnov ter štirim prosilcem za jamstva 254 milijonov tolarjev. Kot je povedal direktor sklada Bojan Dejak, se število kakovostnih programov, ki prihajajo na njihov razpis, povečuje, zato je bilo delo strokovnih komisij, ki so preskrbovale programe, zelo težko. Med izbranimi kriteriji imajo največjo težo neugodni demografski in zaposlitveni kazalci naselja, kjer se izvaja investicija, pa tudi vključenost v posamezne investicije v projekte celovitega razvoja naselja občine ali regije.
Upravni odbor sklada je obrav-
naval informacijo o možnosti pridobitve dodatnih virov posojil za razvoj podeželja iz programov
Evropske skupnosti ter iz proračuna. V primeru pridobitve dodatnih virov bi sklad lahko objavil naslednji razpis ugodnih posojil že konec letošnjega leta. Upravni odbor je sprejel tudi sklep, da bo stroške odobritve posojil na drugemu razpisu kril v svoje breme in s tem še pocenil posojila za posamezne uporabnike.
M. GLAVONJIČ
Bojan Štih
lahko precej tvegana, saj lahko veliko pridobiš ali pa tudi vse izgubiš ali, kot v svojem žargonu povedo finančni strokovnjaki: “Nikoli ne nosite vseh jajc v isti košari!”
Neenak položaj vlagateljev certifikatov je pogojen že s samim konceptom lastninjenja. Tisti, ki je oziroma je bil na primer zaposlen v Krki ali v enem izmed ostalih uspešnih podjetij, je sodeloval v notranjem odkupu s 50-odstot-nim popustom, ostali takega popusta v istem podjetju niso imeli. Na dražbah so pooblaščene investicijske družbe kupovale delnice tudi po višjih cenah od izklicne.
V povsem drugačnem položaju so zaposleni v številnih~manj uspešnih podjetjih, ki od svojih certifikatov nimajo še nič, saj ta podjetja še ne kotirajo na borzi in ne delijo dividend, lahko celo propadejo in s tem bodo propadli tudi vanje vloženi certifikati.
Po besedah direktorja Vizije Bojana Štiha, je pričakovati, da se bo neenak položaj izboljšal predvsem v korist delničarjev manjših investicijskih skladov, ki imajo praviloma boljše naložbe. Trenutno z delnicami teh skladov trguje na sivem trgu po cenah okoli 10 odst. od nominalne cene delnic. Štih njihovim delničarjem priporoča, naj se takemu trgovanju izogibajo, saj predvideva, da se bo cena delnic investicijskih skladov, ko bodo le-te na borzi, dvignila oziroma se bo takrat oblikovala poštena tržna cena delnic. Da gredo investicijski skladi čimprej na borzo, zahteva tudi Agencija za trg vrednostnih papirjev.
Investicijski skladi večinoma še ne želijo na borzo, ker je precej certifikatov še neporabljenih, saj so v nekaterih družbah za delnice podjetij zamenjali le okoli 30 odst. zbranih certifikatov. Vizija ima po besedah njenega izvršnega direktorja Igorja Vizjaka porabljenih polovico vseh zbranih certifika-
KRKINA POMOČ POLJSKI IN ČEŠKI
NOVO MESTO - Krka na razne načine pomaga ljudem v stiski. Tako je bilo tudi ob hudi naravni nesreči, ki je nedavno prizadela posamezne predele Poljske in Češke. Tako je med prvimi farmacevtskimi hišami priskočila na pomoč prizadetim v hudih poplavah. Ze sredi julija je na ogrožena območja poslala pomoč v zdravilih, predvsem antibiotike in vitaminske izdelke.
RIBNICA - Upravni odbor sklada za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja, ki ima sedež v Ribnici, je na podlagi drugega javnega razpisa 245 prosilcem dodelil za milijardo 192 milijonov tolarjev ugodnih posojil in jamstev za projekte na območju s posebnimi razvojnimi groblemi.
Na drugi javni razpis sklada je prispela 601 vloga, v katerih so prosilci zaprosili za 5 milijard in 200 milijonov tolarjev posojil in jamstev, kar pa je petkrat več, kot je sklad razpisal sredstev, saj je v svojem drugem razpisu za ugodna posojila namenil 950 milijonov tolarjev in 300 milijonov tolarjev za dodeljevanje jamstev. Prednost pri dodelitvi posojil so imeli prosilci z območij z neugodnimi demografskimi in zaposlitvenimi kazalci ter prosilci s projekti, ki so vključeni v projekte celovitega razvoja naselja, občine ali regije. Upravni odbor sklada je tako razdelil za 407 milijonov tolarjev posojil, 161 prosilcem za projekte iz kmetijstva, 388 milijonov 65 prosilcem iz gospodarskih dejavnosti ter 15 prosilcem za premostitveno financiranje infrastrukture 143 milijonov tolarjev. Štirim
DRAŠE-BIZELJSKO
BIZELJSKO - Sporazum o maloobmejnem prometu med Slovenijo in Hrvaško bo rešil marsikaj in marsikoga ob meji s sosednjo državo. Na Bizeljskem pravijo, da manjka ob vseh mogočih sporazumih vsaj še eden. Tisti, ki bi domačinom povedal, ali je železniška postaja Draše-Bizeljsko slovenska postaja za Hrvate ali hrvaška za Slovence, skratka kako naj gredo domačini na tej najbližji postaji na vlak.
tov, od prvega sklada 65 odst., od drugega sklada, ki ga nameravajo združiti s prvim, pa manj. Vzrok, da investicijske družbe niso izkoristile večjega dela certifikatov, je: v počasnejši postopek privatizacije in premalo od države ponujenega premoženja oziroma v certifikatski luknji. Država namerava skladom sicer ponuditi še premoženja, vendar se še ne ve, katero premoženje in koliko.
Kdaj dividende Vizije?
O načrtih Vizije njen direktor Bojan Štih pravi: “Svojim delničarjem želimo po eni strani čimprej omogočiti trgovanje z delnicami, po drugi strani pa prihodnje leto razdeliti del ustvarjenega dobička v letu 1997 v obliki dividend. V strukturi svojih naložb ima Vizija za približno tri četrtine uspešnih podjetij, od katerih je že predlani in lani pridobila dividende. Denar smo naložili v vrednostne papirje najboljših podjetij, delno pa v depozite pri bankah, tako da se ta denar plemeniti. Takoj ko bo možno, bomo del tega denarja v obliki dividende razdelili našim delničarjem.
Računamo, da bomo do konca leta z našimi delnicami že na borzi, da bomo v letu 1997 glede na dosedanji potek poslovanja dosegli ugoden poslovni izid. Večji del ustvarjenega dobička bomo razdelili našim delničarjem. Glede na poslovni izdi v prvem polletju predvidevamo, da bi dividende znašale od 3 do 5 odst. od nominalne vrednosti delnic, kar pomeni od 30 do 50 tolarjev na delnico. S tem želimo delničarjem dokazati, da naložba v investicijski sklad dolgoročno ni slaba naložba, da vse skupaj le ni le igra, ampak da bodo od vloženega kapitala imeli tudi korist. Izguba, ki sta jo lani imeli obe naši investicijski družbi, je posledica načina vrednotenja cen delnic, saj smo na dražbah kupovali delnice uspešnejših podjetij včasih precej nad izklicno ceno. Za najboljše delnice so cene narasle tudi za 70 in več odstotkov nad izklicno ceno. Izgubo bomo tako kot druge družbe postopoma pokrili, saj delnice ravno teh podjetij že prinašajo dividende.”
IGOR VIDMAR
Odgovornost banke za storjeno škodo v zvezi s čeki
VPRAŠANJE: Iz torbice so mi bili vzeti čeki, vendar brez osebne izkaznice. Krajo sem takoj prijavila v banki in na policiji, vendar se je kasneje ugotovilo, da so bili čeki že vnovčeni v neki drugi banki, in to ne da bi odgovorna oseba preverila istovetnost imetnika čekov z osebno izkaznico, ki je, kot rečeno, ni imel. Ali moram kljub vsemu banki poravnati škodo, ki je, kot so mi rekli v banki, tako določajo njihovi interni predpisi?
ODGOVOR: Banka, ki opravlja plačilni promet, mora ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, ne pa s povprečno skrbnostjo. Zato bi morala ugotavljati istovetnost imetnika čeka z osebno izkaznico, ki je javna listina, s katero občan dokazuje svojo istovetnost, ne glede na to, kako določajo interni predpisi banke. Odškodninsko odgovornost torej nosi oseba, ki tega ni storila.
Sodišče - pravna pomoč
VPRAŠANJE: Nimam denarja, da bi si lahko plačal odvetnika. Ker moram nujno vložiti tožbo zaradi izterjave dolžnega zneska, me zanima, ali nudi sodišče vsaj minimalno pomoč pri tem, saj ne vem, če se bom sam dovolj znašel.
ODGOVOR: Zakon o pravdnem postopku vsebuje številne določbe, ki nalagajo sodniku pomagati prava nevešči stranki; če je npr. vloga stranke nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, mora o tem poučiti stranko in ji pomagati vlogo dopolniti oz. popraviti. Seveda se ni treba na to preveč zanašati, kajti pri zatrpa-nosti z delom se lahko ta obseg pomoči tudi ne izvaja v takem obsegu, kot ga predvideva zakon. Pripravlja pa se nova zakonodaja, ko bo ta skrb sodišča še bolj skrčena.
Navedbo sodišča, kraj in stalno prebivališče strank, ki se pravdata, zakaj se pravdata (sporni predmet), določen zahtevek glede glavnih in stranskih stvari, dejstva, na katera tožnik opira svoj zahtevek, dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo, podpis tožnika.
Denar bo dobilo 245 prosilcev
Za razvoj podeželja razdelili za 1,192 milijarde posojil in jamstev
prosilcem so za jamstva namenili 254 milijonov tolarjev.
Upravni odbor sklada je zaradi velikega interesa za pridobitev posojil za razvoj podeželja ob razdelitvi posojil, ki bodo prosilcem na voljo že v teh dneh, obravnaval tudi možnost za pridobitev dodatnih virov za razvoj podeželja iz programov Evropske unije in državnega proračuna. Če jim bo dodatne vire uspelo dobiti, bo sklad objavil nov razpis za ugodna posojila že konec letošnjega
leta'	M. L.-S.
BORZNI KOMENTAR
V
Čakanje se očitno kar splača
Večji promet s Krkinimi, Petrolovimi, Lekovimimi in Mercatorjevimi delnicami - Tečaji silijo navzgor - Tudi tujci
vanje z obveznicami. Tu pa tam je sklenjen kakšen manjši posel ali kdo prijavi aplikacijo. Obveznice, ki se glasijo na tujo valuto, beležijo že visoke tečaje, tako da so njihovi donosi pod donosi, ki jih prinašajo same obveznice. Tako imajo trenutno najnižje donose državne obveznice, in sicer okoli 5 odst. na DEM. Nekoliko višji donos trenutno prinašajo obveznice L izdaje, ker bodo v celoti zapadle 21.12.1997.
Močno se je povečala tudi prometnost delnic, predvsem Petrolovih, Krkinih, Lekovih in Mercatorjevih. Menda po teh povprašujejo tudi tuji investitorji. Tako so zabeleženi dnevni prometi tudi prek 1 milijarde. V zadnjem mesecu se je cena nekaterim delnicam zvišala več kot za ' ■> Nekoliko manjši interes
Po več kot mesečni dnevni rasti borznih tečajev dosegajo nekatere delnice že kar zavidljivo visoke vrednosti. Tako ste lahko v ponedeljek iztržili za delnice Petrola preko 25.000 tolarjev, Probanke preko 22.000, SKB preko 2.700, Istrabenza preko 3.300, Luke Koper preko 2.100, Radenske preko 1.950, Mercatorja preko 5.500 ter seveda Krke preko 25.500 tolarjev. Z delnicami Leka se v ponedeljek ni trgovalo, ker je bilo trgovanje zaustavljeno, saj je njihova cena presegla 35.000 tolarjev, kar je več kot 30-odst. rast od zadnje zaustavitve trgovanja.
Navedene cene so upravičile zaupanje investitorjev, ki so s prodajo počakali. To je gotovo najboljši dokaz za vse, ki še imate te ali one delnice, da ne smete s prodajo hiteti. Če družba dobro posluje, se to prej ali slej pokaže tudi na trgu.
Največji vpliv na spremembo tečaja Mercatorjevih delnic je imela zamenjava vodstva. Takoj ko so mediji objavili novico o za-menjevi vodstva, so delnice izgubile skoraj 20 odst., nato se je njihov tečaj počasi višal. Bolj kot na ceni se je to pokazalo na količini prodanih delnic, saj so postale najbolj tržne delnice. Nekateri so ocenili to zamenjavo kot dobro, drugi kot slabo poslovno določitev, kakšna pa dejanska je, bo najbolj pokazal čas.
Skoraj povsem je zamrlo trgo-
kazeju investitorji za bančne delnice, kar ne pomeni, da je to posledica slabe poslovne uspešnosti bank. Nasprotno, vse banke, ki imajo delnice v kotaciji, so ob polletju presegle planirane rezultate. Ko bodo tečaji najbolj tržnih delnic že dovolj visoki, bo interes po ostalih delnicah večji, kar se bo pozitivno odrazilo tudi na višjem tečaju.
1JUDM11-A BAJEC, dipl. oec. Dolenjska borznoposredniška družba, d.o.o.
Glavni trg 10, 8000 Novo mesto Tel.: (068) 323-553, 323-554, fax: 325-552
Peneča se Valentina z Zajčje Gore
Uspela predstavitev vinsko-cvetlične hiše Mastnakovih na sevniškem gradu - Na Planinski cesti v Sevnici letos odprli tudi prodajalno Vino in cvetje - Butik Vial
SEVNICA - Zdravko Mastnak, enolog v eni največjih vinskih kleti pri nas,je v Krškem cenjen v svoji stroki, saj seje izkazal tako pri vse bolj cenjenem krškem cvičku kot pri donegovanju predikatnih vin, celo ledenega vina, s katerimi je klet požela številna ugledna priznanja na mednarodnih vinskih sejmih.
Za sožitje med ljudmi in divjadjo
KOČEVSKA REKA - V krajevni skupnosti Kočevska Reka, ki ji z morebitno opustitvijo kmetijske dejavnosti v javnem podjetju Snežnik grozi, da jo bo gozd v celoti prerasel, so lani zabeležili za 3,4 milijone tolarjev škode zaradi divjadi. Vendar pa po mnenju predsednika krajevne skupnosti Kočevska Reka Štefana Vesela rešitev problema ni niti v povečanju odstrela divjadi niti v višjih plačilih za škodo, ki jo dela divjad.
Največ škode povzročajo jeleni in divji prašiči predvsem na manjših površinah, saj na območju Kočevske Reke razen dveh ni večjih kmetij. Divjad pa seveda povzroča škodo tudi v gozdu, ki pa ga ima Kočevska Reka že sedaj na pretek, imela pa ga bo še precej več, če se bo uresničila bojazen nekaterih prebivalcev Kočevske Reke, da bo Snežnik, kije že sedaj omejil govedorejo na tisto najmanjšo možno mero, ki kolikor toliko še omogoča ohranjanje kulturne krajine, kmetijsko proizvodno popolnoma ukinil. Prav zato je za Kočevsko Reko še toliko pomembnejše vprašanje, kako najti pravo ravnovesje med mnogoštevilno divjadjo in maloštevilnimi prebivalci te največje kočevske krajevne skupnosti.
“Tudi če bi število divjadi zmanjšali za polovico, škode zaradi divjadi ne bi zmanjšali,” pravi Štefan Vesel. Prepričan je, da je treba najti rešitev, da bi ljudje in divjad živeli v sožitju, ne pa da bi le povečali plačila za škodo ali zmanjšali številčnost divjadi. O tem, kakšen je dejanski vpliv divjadi na tem območju, bo že v kratkem pokazala tudi študija o prizadetosti gozda na ograjenih in neograjenih površinah, ki ga za območje Kočevske Reke pripravljajo strokovnjaki kočevske enote zavoda za gozdove Slovenije. Ta pa bo dala tudi nekatere odgovore na vprašanja, kako ravnati z divjadjo na sicer obsežnem področju Kočevske Reke.
M. L.-S.
Zdravko je pretekli petek s svojo ženo, ki ima od leta 1989 v Sevnici cvetličarno Valentina (poimenovano po hčerki) in izhaja iz znamenite družine Skorenšek (njen oče je šef Savinjskega gaja v Mozirju), predstavil nov proizvod: peneče vino hiše Valentina, pridelano po klasični šampanjski
POPULIL 250 SMREČIC
DRGANJA SELA - Med 13. in 16. julijem je nekdo na gozdni parceli v Drganjih selih populil okoli 250 manjših smrečic, jih razmetal po gozdu in s tem dejanjem oškodoval F. H. z Drganjih sel za okoli 50 tisočakov.
metodi v kleteh družine Mastnak na Zajčji Gori pri Sevnici. Letnik 1995 je suho vino. Osnovno vino je chardonnay, sauvignon in laški rizling. Odlike penine Valentine so izražene v mladostno svežem okusu, tisočeri mehurčki pa poudarjajo razigranost in mladost te penine.
Predstavitev penine v grajskem atriju, na katero je povabil okrog 170 prijateljev, sodelavcev in uglednih gostov, je Mastnak začel z zahvalo staršem, pospremil pa jo je tudi s tremi pregovori. Med temi je tudi tisti, ki naj bi izviral iz ust ljubice Ludvika XI: Šampanjec je edino vino, pri katerem je ženska tudi po pitju lepa! Penino Valentina so galantno točili tudi posavski oz. dolenjski some-ljeji, med njimi Otto Sevšek iz gostilne Žolnir v Kostanjevici.
V slavnostnih poročnih sobah sevniškega gradu pa je bila prava paša za oči razstava cvetja cvetličarne Valentina ter svečanih oblek butika Vial iz Švice, ki že ima svojo poslovalnico tudi na Polzeli.
VOLJA PO ZLOZBI ZEMLJIŠČ
PREDGRAD - Ozemlje Poljanske doline ob Kolpi je zelo razgibano, saj je malo ravnin. Zato so ljudje v preteklosti krčili gozdove in pridobili kmetijske površine, hriboviti svet pa so uporabili za pašo živine in pridelovanje krme. Že v prejšnjem stoletju je bilo več obdelovalnih kmetijskih površin kot pa gozdnega in travnatega sveta. Odseljevanje prebivalcev in opuščanje kmetijske proizvodnje je vzrok, da so se kmetijska zemljišča zarasla. Lastniki zemljišč pa ocenjujejo, da je bilo premalo storjenega za zložbo kmetijskih zemljišč. Pred leti seje vodstvo te krajevne skupnosti povezalo s pristojnimi občinskimi organi, da bi poenostavili postopke medsebojne menjave, zložbe in komasacij, ter prisluhnilo tistim lastnikom, ki bi tako želeli priti do večjih površin. S tem se lastniki strinjajo še danes in poudarjajo, da bi moralo biti ob izvajanju zložbe kmetijskih površin večje sodelovanje vseh organov. Postopki naj bi bili poceni, denar pa bi dobili iz proračuna. Naloge bi morali izvajati sproti, strokovno in dovolj odločno. Seveda menijo, da bi moral biti širši interes, da bi bila kmetijska zemljišča čimbolj izkoriščena in obdelana. Žal pa sedaj ni tako in precej površin ostaja neobdelanih in slabo izkoriščenih.	v
V. DRAGOŠ
VALENTINA, VINSKO-CVETLIČNA HIŠA MASTNAKOVIH-Zdravko Mastnak - drugi z leve nazdravlja s sevniškim županom Jožetom Peternelom in s svojo ženo Mileno, na skrajni desni sta zakonca Vito in Albina Lichteneger - se je zahvalil tudi ZKO Sevnica in občini, ki sta omogočili predstavitev na mogočnem sevniškem gradu. Zupan Peternel in predsednik sevniške območne obrtne zbornice Slavko Vilčnik sta čestitala obema podjetnima družinama, ki dokazujeta, da sta že v Evropi. Vilčnik je izrazil prepričanje, da bo čez nekaj let na Zajčjo Goro vabila ljubitelje izvrstnih domačih vin in hrane tudi restavracija Mastnakovih. (Foto: P. Perc)
sejmisca
BREŽICE - Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 60 do 3 mesece starih prašičev, 70 v starosti 3 do 5 mesecev in 20 starejših. Prvih so prodali 45 po 370 do 400, drugih 50 po 340 do 370, tretjih pa 5 po 200 do 220 tolarjev kilogram žive teže.
kmetijski nasveti
Mimic, “čudežni” insekticid
Mednarodni Urad za intelektualno lastnino je znanstvenikoma Allerju in Hsuju leta 1995 podelil naslov iznajditelja leta za odkritje tebufenozida, kemične učinkovine novega insekticida z imenom mimic, ki izpolnjuje vse zahteve sodobnega kmetovanja in varstva okolja. Ne bi želeli delati brezplačne reklame za industrijski izdelek, vendar si na tem primeru oglejmo, kakšen je idealen insekticid današnjega časa in v kakšno smer se bo razvijalo varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci.
Mimic je, tako so pokazali tudi poskusi v Sloveniji, proti škodljivim žuželkam učinkovit, hkrati pa zelo selektiven in nizko stu-pen pripravek, ki ga v nekaterih državah niti ne uvrščajo med strupe. Sesalcem, pticam, ribam in čebelam ni nevaren, saj učinkuje le na škodljivce iz reda krilatih žuželk Lepidoptera (metulj), in to s posebnim mehanizmom delovanja. Tebufenozid deluje namreč podobno kot levitveni hormon ekdizon, saj v ličinki izzove predčasno levitev, ki je za ličinko smrtna. Mimic ima hitro začetno in dolgo, skorajda trajno delovanje, tako da lahko zatre cel rod škodljivcev in je zato potrebno samo enkratno škropljenje za eno generacijo. Ličinke, ki použijejo ta insekticid, se prenehajo hraniti in poginejo v 2 do 4 dneh.
Kot rečeno, mimic odlikuje izjemna selektivnost, kar pomeni, da pripravek ne uniči koristnih žužek (entomofavne in akarofar-ne). Znanih koristnih žužek, kot so pikapolonice, tančičarice, trepetalke, plenilske pršice in predatorske stenice, sploh ne prizadene, prav tako ne čebel, zato je možno celo škropljenje v cvet, kar je pri večini drugih insekticidov strogo prepovedano. Skratka, mimic je res kemični pripravek, ki gaje ekološko kmetijstvo dolgo pričakovalo in končno pričakalo.
Najboljši čas za uporabo mimica je začetek izleganja ličink iz jajčec. Odlično se je obnesel proti jabolčnemu zavijaču, sadnemu zavijaču, sadnemu lupinarju, grozdnim sukačem in drugim škodljivcem iz rodu metuljev. V Sloveniji je zdaj že registriran in s tem naprodaj, zastopnik izdelovalca, firme Rohm and Haas, pa je Karsia Dutovlje, d.o.o., iz Dutovelj na Krasu, kjer je moč dobiti vse dodatne informacije.
Inž. M. L.
TERENSKI OGLEDI VINOGRADOV
TREBNJE - Tukajšnja kmetijska svetovalna služba vabi vinogradniike z območja Trebnjega, Lisca in okolice na terenski ogled vinogradov, ki bo v petek, L avgusta, ob 15. uri v vinogradu Alojza Barba na Megleniku, ob 17. uri pa še pri Zupančiču na Liscu.
2. SREČANJE NARODNOZABAVNIH ANSAMBLOV
ZILJE - Aktiv kmečkih žena in deklet Zilje in Studio D vabita k sodelovanju kandidate za 2. srečanje narodnozabavnih ansamblov Zilje ’97, ki bo v soboto, 23. avgusta, ob 19. uri v Ziljah. Srečanje ni tekmovalnega značaja. Prijavite se lahko pisno na naslov Franc Balkovec, Zilje 49, 8344 Vinica, ali po telefonu 64-512 po 18. uri, do vključno 10. avgusta.
IGRE POD DEDOVO LIPO OBUDILE SPOMINE - 9. igre pod dedovo lipo v Šmarjeških Toplicah je organiziralo tamkajšnje turistično društvo in predstavilo 10 iger, ki so obudile spomine na igre pastirjev na paši, napajanje živine, streljanje s fračo ter igre na drevo do gnezda, krava v detelji, kdo je boljši, molzenje krave (na sliki), zbijanje koze, pastirji vasujejo, nagajati baki in kurjenje ognja. V vsebinsko bogatih in zanimivih pastirskih igrah so tekmovalci morali pokazati veliko spretnosti in vzdržljivosti ter imeti celo srečo. L mesto je dosegla ekipa Mokrega Polja, 2. mesto Otočec in 3. mesto Škocjan. V ohranjanju ljudskega izročila in skrbi za izvirnost rekvizitov so se najbolje izkazali tekmovalci iz Škocjana, Bele Cerkve in domačini iz Šmarjete. Igre si je ogledalo blizu 1.000 gledalcev. (Foto: DjP)
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL...
Ureja: dr, Julij Nemanič
Trgatev je praznik in delovni dan
V zadnjih desetih letih je v kmečkih zidanicah opazen velik napredek kletarstva. Pri večini vinogradnikov je obdobje, ko je bilo vprašanje, ali bo vino zdravo, ali bo imelo napako ali bolezen, že preteklost. Toda vino, ki je brez napak in bolezni, pa nima pokazati kaj drugega, je revščina. Vino mora imeti svoj karakter, ki porabniku sporoča osnovne podatke o sebi, to je letnik, sorto in poreklo. Nadaljevanje zadnjega članka bo posvečeno razmišljanju, zakaj nekateri vinogradniki po svetu in tudi pri nas nočejo uporabljati za rdeča vina kupljenih kvasovk.
Burgundija v Franciji je svetovno znano vinorodno področje. Verjetno je bolj slavna samo še vinorodna pokrajina okrog mesta Bordeaux. Zelo malo sort sadijo v obeh pokrajinah. V Burgundiji gojijo od belih predvsem chardonnay, beli pinot, od rdečih modri pinot in gamay. Pred leti so se sorte pinot imenovale burgundec, npr.: beli burgundec, modri burgandec... Svetovna stroka se je sporazumela za drugačno poimenovanje, zato so morali Francozi popustiti. Poimenovanje sorte po vinorodni pokrajini pomeni, da so bile te sorte nekoč najdene tam, torej stoji zadaj davna tradicija. Kako bi se tradicija spoštovala šele v Veliki Britaniji, ko bi bila to vinorodna dežela! Burgundija je velika pridelovalka vin, tudi velika izvoznica, zato skrbi, da se v okusu vina odražajo značilnosti, po katerih so njihova vina znana. Z dodatkom kvasovk se je tudi pri njih spremenilo kletarjenje. Nič več ni bilo treba čakati, da bi v kadi zavrel rdeči mošt v dveh do treh dneh, ampak se je to zgodilo prvi dan. Nekaj let je bilo to vse v redu, pozabili so na vznemirljivo čakanje začetka vrenja v jeseni.
Odleglo jim je kot vsem nam in posvetili so se drugim ciljem. Toda tako med kupci kot med pridelovalci vina so se oglasili tradicionalisti. Ugotavljali so, da se je karakter rdečega burgundskega vina spremenil, vsi pa niso bili zadovoljni s to spremembo. Vsaka sprememba v vonju in okusu vina izzove tudi pomisleke, sume, to pa za ugled pridelovalca ni dobro. Zaupanje v kakovost je pri vinu že od nekdaj pomenilo uspešno prodajo. Spoštovanje tradicije je v vinogradništvu in vinarstvu kar “božja zapoved”. Čakanje dva, tri dni, da rdeči mošt začne vreti pod klobukom v kadi, ne pomeni, da se nič ne dogaja s tem moštom. Velikokrat sem tudi v Dolenjskem listu pisal o bliskovitem razmnoževanju raznovrstnih kvasovk, čim se grozdje zrnasti. Razmnoževanje kvasovk in bakterij pomeni tudi presnavljanje mošta, nastajanje novih snovi, ki vplivajo na okus in vonj. Lahko bi rekli, da vsak mikroorganizem prispeva nekaj k “podobi” vina. Teh kvasovk in bakterij je še v tako majhnem škafu več milijard. Veliko se dogaja tudi v navidez mirujočem moštu v teh dneh čakanja, da se samo do sebe sproži pravo alkoholno vrenje.
Sploh ne priporočam, da se vsi vinogradniki odpovejo dodajanju kvasovk. Takšno čakanje na vrenje je za vino lahko usodno, lahko pa vrenja sploh ni in se začne drozga kvariti, oksidira in tudi cika. Takšno tradicionalno kletarjenje si lahko privoščijo tisti vinogradniki, ki razumejo procese, ki se dogajajo. V dveh, treh dneh se iz jagodnih kožic preseli v mošt veliko zelo prijetnih sadnih arom po drobnih rdečih sadežih, odvisno od sorte (malina, ribez, črna češnja...). V Burgundiji so se odločili za salamonsko rešitev: kvasovke, in to zelo močan kvasni nastavek dodajo tretji dan. Tako si zagotovijo lepši vinski vonj in zanesljivo po-vretje mošta.
(Nadaljevanje sledi) dr. JULIJ NEMANIČ
helena mrzukar gospodinjski kotiček
Prava hrana za zdravo srce
Ljudje se vse bolj zavedamo povezave med hrano in boleznimi srca in ožilja, še zlasti med visokim pritiskom in uživanjem mastnih živil. Med prvimi priporočili je oVnejitev dnevne količine mesa klavnih živali in mastne perutnine na največ 20 dekagramov. Priporočljivo je uživanje morskih rib, ker vsebujejo maščobne kisline omega-3, ki telo varujejo pred aterosklerozo. Nasičene maščobe najbolj zvišujejo krvni holesterol.
Vendar omejitev maščob ne pomeni popolne izključitve mesa iz prehrane. Pomembno je, da pri pripravi mesa odstranimo vidno maščobo in s tem preprečimo, da bi pri toplotni obdelavi prešla v meso. Dobro je, da vsak dan zaužijemo vsaj pet kosov oziroma tri skodelice kuhanega sadja in zelenjave. Stročnice in žitni izdelki naj bodo glavna sestavina obrokov. Mlečne izdelke izbirajmo manj mastne, vendar ne popolnoma osiromašenih. Zagotavljajo nam nujni kalcij in beljakovine. Poleg omejitve maščob bo srcu in ožilju koristila omejitev natrija v kuhinjski soli. Na dan naj ne bi použili več kot 3 do 4 g soli. Ta prispeva k visokemu krvnemu tlaku ter
povečuje nevarnost srčnega infarkta in možganske kapi. Namesto maščob in soli lahko okusnost hrani izboljšamo s svežo čebulo, česnom, ingverjem, gorčico, dišavnim kisom in podobnim.
Med obroki radi posegamo po prigrizkih, ki nas privlačijo zaradi hrustljavosti, sočnosti ali hladnosti, in ob tem ne pomislimo na njihovo hranilno sestavo. Nasvet: prigrizke izbirajmo med manj mastnimi krekerji, pokovko, surovo zelenjavo, riževimi vaflji, manj mastnimi sladoledi in jogurti. Za zabelo uporabljajmo olivno olje namesto trdnih maščob, ker znižuje količino negativnega holesterola LDL.
Danes lahko z gotovostjo trdimo, da kozarec vina na dan zdravju ne škoduje. Prav tako ni dokazano, da bi zdravju škodovala skodelica prave kave ali čaja. Zeleni čaj s svojim antioksidantnimi sestavinami celo varuje pred boleznimi srca in ožilja. Žlička medu, ki ima enako energijsko vrednost kot žlička sladkorja (20 kcal), je za zdravje vedna več, ker vsebuje veliko različnih vitaminov in mineralov. Pri nakupu živil bodimo pozorni na znak varovalnega živila na embalaži!
Festival za ljubitelje stare glasbe
V soboto se v Viteški dvorani Posavskega muzeja pričenja 1. festival Brežice 1997 - Od 2. do 16. avgusta 9 koncertov stare glasbe z vrhunskimi izvajalci - Na voljo še nekaj vstopnic
BREŽICE - Glasbenik Klemen Ramovš je oče festivala stare glasbe, kije 14 let potekal v Radovljici, zaradi vse bolj negotovega financiranja s strani tamkajšnje občine pa je letos prišlo do selitve prireditve v Posavje, v Brežice. K temu je v največji meri pripomogla čudovita Viteška dvorana Posavskega muzeja, kjer se bo od 2. do 16. avgusta na 1. festivalu Brežice 1997 zvrstilo 9 koncertov stare glasbe.
TUDI V JESENI KROŽKI
KRŠKO - V okviru Posavskega centra za permanentno izobraževanje Krško potekajo različni študijski krožki. Tako se bo mogoče letos pridružiti krožkoma “Ustvarjalnost v prostem času” in “Kako biti boljši starši”, ki je namenjen staršem šoloobveznih otrok, odvijal pa se bo po osnovnih šolah. Oba sta brezplačna, saj ju financira občina. Sicer pa bo konec septembra ob tednu vseživljenjskega učenja mogoče videti rezultate dveh krožkov, ki še potekata: fotografskega in krožka, ki nosi naziv “Pesmi iz naših krajev”.
“DESETI BRAT”
IN “VESELJAKI”
V AMERIKO
Od 17. julija do 3. avgusta bosta po ZDA gostovala oktet “Deseti brat” in trio “Veseljaki”. Turnejo, sestavljeno iz nešteto nastopov po različnih mestih, prireja Slovenska izseljenska matica iz Ljubljane v sodelovanju s slovenskimi društvi Slovenske narodne podporne enote (SNPJ) iz ZDA. Oktet “Deseti brat” se tja odpravlja z zahtevnim in pestrim programom. Člani bodo zapeli skladbe B. Ipavca, J. Aljaža in druge z domovinsko vsebino in narodnim melosom. Izseljenci v ZDA, ki izhajajo iz različnih krajev in iz Slovenije in zamejstva, pa bodo slišali primorske, koroške, beneške, rezijanske pesmi različnih skladateljev.
Čeprav je takšna selitev prireditve gotovo povezana z določenim tveganjem, vse kaže, da bo festival, ki ga pripravlja Ars Ramovš, Zavod za umetnost, marketing, promocijo in investiranje iz Ljubljane, uspel, saj je zanj že od začetka veliko zanimanje. Klemen Ramovš pravi, da je pokroviteljski interes v posavskem koncu.močnejši, pomoč brežiške občine, ki direktno iz proračuna ne bo ničesar prispevala, pa je predvsevm v nudenju prostora za dva tedna, pri iskanju pokroviteljev, informiranju in pri vključitvi festivala v regijo, za kar se predvsem županu Jožetu Avšiču lepo zahvaljuje. Občina v festivalu ne vidi le kulturni projekt, ampak tudi njegove močne gospodarske in turistične “posledice”. Ker gre za mednaroden festival, nudi ta ob različnem regionalnem povezovanju tudi predstavitev slovenskega partnerstva v evropskem merilu.
“Že od vsega začetka je plodno sodelovanje tudi s Posavskim muzejem, ki ima najlepšo dvorano v Šloveniji in po mojem mnenju tudi v Evropi. Viteška dvorana je ne samo reprezentančen prostor, temveč je med profanimi objekti pri nas najbogatejša s freskami, sprejme pa lahko 300 obiskovalcev. Prednost je tudi velik atrij,” pravi Ramovš.
Namen festivala stare glasbe ostaja tudi v Brežicah isti: slovenski publiki prikazati to, kar je v določenem letu na tem področju najboljšega na svetu. Poudarek je na avtentičnem zvoku in izvedbi, kot je bila v tistih časih, seveda kolikor se najbolj da. Zato je Ra-
V	načrtu prizidek k CIK-u
V	petih letih se obeta rešitev prostorske stiske trebanjske godbe, glasbene šole in galerije naivne umetnosti
TREBNJE - V trebanjski občini se kulturniki zadnja leta srečujejo s prostorskimi težavami, predvsem Občinski pihalni orkester Trebnje, Glasbena šola Trebnje in Galerija likovnih samorastnikov. Na pobudo godbe naj bi občina v približno petih letih poleg Centra za kulturo in izobraževanje (CIK) naredila prizidek (s parkirnimi prostori), velik 900 kvadratnih metrov. Predsednik
DIJAKI USPESNI PRI MATURI
LJUBLJANA - Letošnjo maturo, s katero se je končalo njeno triletno poskusno uvajanje, so dijaki opravili še uspešneje kot lani. Letos je maturo prvič v celoti opravljalo 8.090 kandidatov: 115 dijakov jo je v celoti opravljalo drugič ali tretjič oz. je izboljševalo ocene posameznih maturitetnih predmetov (uspešnih 24), 86 kandidatov pa je popravljalo negativne ocene (uspešnih 49). Uspeh dijakov pri maturi je tako 84,14-odstoten, več kot 1000 dijakov je bilo neuspešnih (popravni rok jeseni), 12 pa jih je doseglo vseh 34 točk. Povprečna ocena dijakov pri slovenščini je bila 2,97, pri matematiki 2,90 in pri angleščini 3,53.
USPEŠEN EMK
LJUBLJANA - Na nedavni novinarski konferenci je generalni direktor Cankarjevega doma Mitja Rotovnik v poročilu o programu v času Evropskega meseca kulture v Ljubljani dejal, da se je v tem času v Cankarjevem domu zgodilo 54 različnih prireditev, ki jih je obiskalo 38.475 obiskovalcev. Cankarjev dom in SNG sta sedaj združila moči pri projektu Macbeth, ki ga bosta omenjeni hiši premierno uprizorili na odru Gallusove dvorane 28. oktobra. V glavnih vlogah bosta nastopila Nataša Barbara Gračner in Igor Samobor.
gradbenega odbora Alojz Zupančič je razložil idejno skico prizidka, po kateri bi svoje prostore v prvem nadstropju dobila galerija - tu bi bile tudi krajevne prireditve, v drugem glasbena šola in na vrhu godba.
Trebanjska godba, ki jo vodi Igor Tršar in je lani praznovala 70 let obstoja, je vse uspešnješa in dosega tudi mednarodna priznanja. Glasbeniki imajo težave z vajami, saj se po besedah njenega predsednika Ignaca Škode kar naprej selijo. Sedaj vadijo v stari osnovni šoli. V prostorih nove OŠ Trebnje deluje glasbena šola, ki prostorsko “revščino” trpi že nekaj let. Glede na vse večje število učencev - sedaj okrog 300, kar gre zasluga ravnateljici prof. Tatjani Mihelčič-Gregorčič - bi šola potrebovala 500 kvadratnih metrov prostora. Sedaj ima v primerjavi z ostalimi slovenskimi glasbenimi šolami daleč najslabšo kvadraturo prostora na učenca (0.96 kvadratnega metra), kar je bistveno manj, kot je potrebno za normalno organizacijo in izvedbo pouka. Poleg tega bo OŠ Trebnje z uvedbo 9-letne osnovne šole potrebovala še več prostora zase.
Nove, sodobnejše prostore pa zahteva tudi Galerija likovnih samorastnikov Trebnje, v kateri so letos že tridesetič ustvarjali umetniki z vsega sveta. Predsednik oc^ ganizacijskega odbora Janez Gartner pravi, daje galerija kot nezakonski otrok, čigar očetovstva se vsi otepajo. Umetniški fond, ki se je nabral v vseh letih - preko 800 del - je potrebno čim prej rešiti pred vlago, če ne, je bolje, da ga umetniki vzamejo nazaj.
Trebanjska občina z županom Alojzijem Metelkom podpira gradnjo prizidka. Zanj je že pripravljeno lokacijsko dovoljenje, kdaj se bo pričela gradnja, pa je še vprašanje, saj brez predračuna cena investicije znaša dva milijona nemških mark, trenutno pa je prvenstvena naloga občine gradnja doma starejših občanov.
L. M.
movš povabil k sodelovanju glasbenike iz različnih evropskih držav. Na devetih koncertih bodo nastopili glasbeniki iz Izraela, Basla, Kolna, Bologne, Londona, Utrechta, Pariza.
Glede na dober odziv pri prodaji vstopnic in glede na vključitev Posavcev v samo prireditev -občinska turistična zveza, aktiv kmečkih žena - Ramovš meni, da je kraj festival že sprejel kot svojo prireditev. Na voljo je le še nekaj prostih vstopnic za koncerte, o čemer je informacije
Klemen Ramovš
V srednjem veku
Otvoritveni spektakel in koncertni program
BREŽICE - L festival Brežice 1997 se bo^pričel v soboto, 2. avgusta, z otvoritvenim spektaklom, ki ga bo pripravil Zavod moj Aron. Na grajskem dvorišču in v atriju Posavskega muzeja Brežice se bo že od 12. ure naprej mogoče preseliti v srednjeveški čas ter v deželo vitezov, milostljivih gospodov, biričev, obrtnikov in ostalih. Zaživela bo srednjeveška tržnica, med 13. in 19. uro pa bodo goste zabavali požiralec ognja, dvorni norček, birič in drugi. Ob 18. uri se bo pričel glavni del s predstavitvijo vseh nastopajočih do grajskega parka, kjer se bo pričela vaja vitezov na konjih, ob 19. uri pa bodo na ogled viteške igre. Sledil bo slavnostni nagovor brežiškega župana in predstavnika RS, ki bo odprl festival, ob 21. uri pa se bo v Viteški dvorani Posavskega muzeja Brežice pričel prvi izmed 9 koncertov stare glasbe. V izvedbi Accademia Daniel Israel s solisti bo mogoče prisluhniti Bachovim kantatam. Po koncertu bo ob 22.45 ognjemet.
V nedeljo, 3. avgusta, bo ob 20.30 koncert z naslovom Zlata doba Španije, ki ga bo izvedla izraelska zasedba Modus Vivendi, v torek, 5. avgusta, pa bo ob 20.30 nastopila La Scatola degli Aghi iz Basla s koncertom z naslovom Benetke in Neapelj iz časa poslikave Viteške dvorane. Napovedi prihodnjih koncertov do zaključka 1. festivala Brežice 199716. avgusta bodo v naslednji številki časopisa.
mogoče dobiti v podjetju Ars Ramovš. Dobra poteza organizatorjev je t.i. festivalski avtobus, ki bo vsak dan koncerta peljal iz Ljubljane s Kongresnega trga ob 18.30 do Brežic (na otvoritveni dan ob 16. uri) in po koncertu nazaj. Prevoz je brezplačen le za imetnike vstopnice. Ža zdaj ni predvidenih nobenih vmesnih postankov, če pa bo želja, zagotavljajo, da se bodo prilagodili.
L. MURN
Nekaj bi vam rad povedal
KRŠKO - Izšel je zbornik z naslovom Nekaj bi vam rad povedal, ki prinaša spise osnovnošolcev in srednješolcev iz Posavja. Sestavke so pisci poslali pred časom na istoimenski literarni natečaj, ki ga je razpisala Zveza prijateljev mladine Krško v okviru projekta Mladi za razvoj domačega kraja. Pri zbiranju in urejanju gradiva je pomagalo Slavistično društvo Posavja in v njem učitelji slovenskega jezika in književnosti. Omenjeno knjižico je vsebinsko uokviril uredniški odbor, v katerem so bili Marjana Požun-Milekič, Vida Ban in Silvester Mavsar, oblikoval pa jo je Dlan design.
“Prispevki so podpisani samo z imeni, ker včasih zelo odkrito in osebno govorijo o bolečini, ljubezni in skrbi za sočloveka,” je uredniški odbor zapisal knjižici na pot. “Vendar je prav resnica najbolj potrebna današnjemu svetu, da bomo znali prisluhniti drug drugemu in bomo resnično človek človeku.”
Kdaj m katero prireditev
Na pobudo ZK0 in DNŠ bo “Informator” vsak mesec napovedoval kulturne in športne dogodke v občini ■ Manj prekrivanja
NOVO MESTO - Razveseljivo je, da je kulturni utrip v dolenjski prestolnici vedno bolj pester. Vse več zanimanja jeza ljubiteljsko kulturo in ZKO Novo mesto je pri tem nepogrešljiva; KC Janeza Trdine skrbi za gledališke, glasbene abonmaje, kino predstave; Dolenjski muzej na leto ponudi na ogled več razstav, tudi avtorskih; Galerija Krka poleg razstav in glasbenih pripravlja tudi zanimiva Srečanja z znanimi Slovenkami in Slovenci; Knjižnica Mirana Jarca še zdaleč ne skrbi le za izposojanje knjig, pač pa zadnje čase s pogostimi literarnimi večeri, predstavitvami knjig in podobnimi prireditvami močno prispeva h kulturnemu dogajanju v občini; na razstave večkrat vabijo novomeški frančiškani, na koncerte HKZ. Ne gre pozabiti na različne, predvsem glasbene prireditve DNS, pa seveda na dve mednarodni prireditvi, kot sta Bienale slovenske grafike in od lani lutkovni festival Klemenčičevi dnevi. Letos je spet zaživel Rock Otočec, poln načrtov je prebujeni Literarni klub Dragotin Kette, dolge poletne večere pa si Novomeščani poleg z Novomeškimi poletnimi večeri od letos lahko krajšajo tudi s koncerti v organizaciji Novomeškega glasbenega festivala 1997. Ljubitelji jazza imajo priložnost “svoji" glasbi prisluhniti v lokalu Pri slonu, za fotografsko razstavo kdaj pa kdaj poskrbi Galerija Luna itd., skratka prireditev je veliko in vsak, še tako izbirčen človek, lahko najde nekaj tudi zase.
Vse bolj moteč pa je razpored teh prireditev, ki se dostikrat prekrivajo ne samo v dnevih, temveč celo v urah. Zgodi se, da se na isti večer dogaja več zani-
mivih stvari, in treba se je odločiti, kam. Najbolj žalostno je, da potem človek ne gre nikamor. Zakaj se torej zgoraj našteti ne dogovorijo, kdaj bo kdo kaj pripravil, in bo tovrstnih težav manj? Pa tudi obiskovalcev, ki so jim konec koncev te stvari namenjene, bo več.
Pred leti je informacije o kulturnem dogajanju v občini zbirala ZKO Novo mesto, toda zaradi nepovezanosti kulturnih inštitucij se je tovrstno sodelovanje žal prekinilo. Prav ZKO pa je pred dvema mesecema dala pobudo Sekretariatu za kulturo, šport in mladino pri novomeški občini, da bi mesečno izdajali list z umikom prireditev, za kar si že nekaj časa prizadeva tudi DNŠ. Pobuda je bila sprejeta in Sekretariat je maja razpisal natečaj za mlade oblikovalce, da bi tako izbrali najboljši osnutek “Informatorja”, ki bo poleg kulturnih prinašal tudi športne napovedi dogodkov za prihodnji mesec. Izbran je bil osnutek fotografa Matjaža Mehleta. “Informator”, ki ga bo Mestna občina Novo mesto začela izdajati verjetno jeseni, bodo razdeljevali po gospodinjstvih, da bo obveščenost čim boljša.
Seveda bodo še vedno prireditve, ki se bodo dogodile, kljub temu da ne bodo napovedane v Informatorju, in seveda bo kakšna napovedana prireditev tudi odpadla, toda na ta način bo vendarle možna boljša razporeditev dogajanj v občini in tudi bolj zgodnja obveščenost med ljudmi. Prav gotovo pa ne bo šlo brez dogovarjanja organizatorjev prireditev, in ker gre za t.i. kulturne institucije, tone bi smel biti problem. Ali pač?
LIDIJA MURN
Premalo prostora za preteklost
Pomanjkanje depojev v Dolenjskem muzeju - Na ogled le pet odstotkov arheoloških najdb - Obnova Križatije • Etnološki predmeti na grad Grm? ■ Potrebujejo restavratorje za les in kovino
NOVO MESTO - Dolenjski muzej danes hrani preko 22 tisoč enot muzejskega gradiva, od tega je v petih stalnih razstavnih zbirkah -arheološki, etnološki, zbirki novejše zgodovine, likovnopedagoški in zbirki podarjenih del Božidarja Jakca (vse, stare nad 15 let, nameravajo do leta 2000 prenoviti) - predstavljeno 3 tisoč muzejskih predmetov. Zanje zmanjkuje skladiščnega prostora, tako da se Dolenjski muzej kot večina ostalih ubada s problemi depojev.
“SLOMSEK MED NAMI”
' PODZEMELJ - V soboto, 26. julija bo ob 20. uri na 8. taboru za slepo in slabovidno mladino v Podzemlju v Beli krajini z recitalom “Slomšek med nami” nastopil televizijski napovedovalec in voditelj Tilen Skubic. Avtor in izvajalec recitala bo orisal življenje in delo velikega Slovenca, narodnega buditelja in škofa Antona Martina Slomška in to prepletel z odlomki iz njegovega bogatega pisateljskega in pesniškega dela.
Največ najdb je s področja arheologije, saj arheološki oddelek hrani in raziskuje predmete iz različnih arheoloških najdišč Dolenjske, težišče pa so vsakoletna izkopavanja prazgodovinskih najdišč na Kapiteljski njivi v Novem mestu. Vsako leto pride v hišo -arheološki depo in zbirka se nahajata v Križatiji - od 500 do 1000 predmetov. Direktor Dolenjskega muzeja Zdenko Picelj je povedal, da nameravajo sanirati prvo nadstropje Križatije, želijo pa postaviti tudi novo stalno zbirko. Glede strokovnega dela ni težav, pač pa te predstavlja zagotovitev finanč-
* Do 14. septembra je v galeriji Dolenjskega muzeja na ogled likovna razstava Alojza Eberla, ki je nastala v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Murska Sobota.
nih sredstev. Oktobra bodo prišli v muzej še restavrirani arheološki predmeti z Verduna, kajti restavratorska delavnica se bo takrat iz Sokolskega doma preselila na grad Grm, najboljši predmeti pa so predvideni za arheološko razstavo Železna doba na Slovenskem, Kapiteljska njiva Novo mesto, ki bo od 28. novembra 1997 do 30. septembra 1998.
Stiska z depoji velja tudi za etnološke predmete, ki so praviloma veliki. Nekaj jih hranijo kar pri
ljudeh, rešitev prostorske stiske pa je možna s preureditvijo nekdanjih gospodarskih prostorov na gradu Grm, ki bi si jih razdelili ZVNKD Novo mesto, novomeška
fpioftJd noifjjja? gon
isn iHSfNaioa
DOLENJSKI LIST
uaš četrtkov prijatelj
PODPORA ZAKONA O KULTURNEM TOLARJU NA PRVI OBRAVNAVI
LJUBLJANA - Prejšnji teden so poslanci Državnega zbora RS sprejeli predlog zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe v kulturi, za kar sta pred letom in pol dali pobudo poslanski skupini združene liste in nacionalne stranke. Osnovni cilji zakona o kulturnem tolarju so: zagotoviti pravno podlago za uresničitev nekaterih temeljnih razvojnih programov v kulturi, preseči nezadostno skrb za narodovo kulturno bogastvo, pospešiti in podpreti kulturno ustvarjanje, ublažiti prostorsko stisko nekaterih pomembnih kulturnih ustanov, zagotoviti potrebne razmere za ohranitev in razvoj spomenikov kulturne dediščine in kulturnih dejavnosti, ki se jih udeležujejo široki krogi prebivalstva. Če bo kulturni tolar tudi v drugi obravnavi deležen takšne podpore političnih strank kot prejšnji teden, bo kultura v naslednjih šestih letih pridobila dobrih 12 milijard “izrednega” denarja.
enota Zgodovinskega arhiva Ljubljana in Dolenjski muzej. Toda najprej je treba urediti lastninske odnose. Polno zasedeni so tudi ostali depoji, tako da v Dolenjskem muzeju razmišljajo, da bi zanje namenili spodnji del galerije, ki bi ga bilo treba za razstavni prostor močno obnoviti. Do septembra nameravajo zaključiti razna obrtniška dela: zdaj belijo Jakčev dom, urejajo dodatno protivlomsko in kompletno protipožarno zavarovanje, poskrbeli bodo še za dodatne označevalne table muzeja.
Pri restavriranju arheoloških predmetov, kjer najbolj potrebujejo restavratorja za les in kovino, Dolenjskemu muzeju pomagajo tudi v Brežicah, Ptuju, Mariboru, Novi Gorici in drugje, vsako leto pa avto vrhunskih najdb, ki nekaj pomenijo v svetu, odpeljejo v restavratorsko delavnico v
MainZ'	L. MURN
PREPOLN ARHEOLOŠKI DEPO - Na dnevu odprtih vrat, ki ga Dolenjski muzej od lani pripravlja L marca, je na ogled vseh pet stavb muzeja. Na sliki: dipl. arheolog Borut Križ obiskovalcem razlaga • delo v arheološkem depoju. (Foto: L. M.)
PO’ IN S «1	r* 8 5TV ta!
dežurni poročajo	
VOZIL SE BO S SKUTERJEM
-	V noči na 22. julij je nekdo iz stanovanjskega bloka na Kandijski cesti v Novem mestu ukradel kolo z motorjem (skuter) in s tem lastnika Z. P. iz Novega mesta oškodoval za 250 tisočakov.
POŠKODOVAL KOSILNICO -B. J. je s traktorjem namerno poškodoval rotacijsko kosilnico, priključeno na traktor, ki je bila last 49-letnega B. A. iz Krškega, ter ob drugem namernem trčenju poškodoval še prednji del traktorja in tako Krčana oškodoval za 250 tolarjev.
VLOMIL V ŽUPNIJSKI URAD
-	V noči na 21. julij je neznan storilec vlomil v župnijski urad v Trebnjem. V pisarni je preiskal predale ter ukradel okoli 105 tisoč tolarjev.
ZAŽGAL BARAKO - V ponedeljek, 21. julija, nekaj po 2. uri zjutraj je nekdo na Otovcu zažgal barako, veliko 3x4 metre, ki jo ie lastnik J. Š. z Otovca postavil za hrambo orodja. Zgorelo je ostrešje in orodje, požigalec pa je s tem lastniku povzročil za okoli 100 tisoč tolarjev škode.
OKNO NI BILO PREVISOKO
-	V noči na 24. julij je nekdo v Novi Loki splezal skozi odprto okno, kije od tal več kot 4 metre, ter v stanovanjski hiši vzel priročno blagajno, v kateri je imel lastnik I. K. denar. Škode je 100 tisoč tolarjev.
Trgovine tatiči vse bolj oblegajo
Skoraj podvojeno število ilegalcev • Kršitve javnega reda in miru se selijo izjavnih v zasebne prostore - Narašča število kaznivih dejanj, povezanih z mamili_
BREŽICE - Čeprav je bilo v prvem polletju letošnjega leta na območju občine Brežice več prometnih nesreč, katerih posledice so sicer milejše kot v enakem obdobju lani, in čeprav se je nekoliko povečalo število kaznivih dejanj, predvsem zaradi tatvin in velikih tatvin, komandir policijske postaje Brežice Ivan Plohl ocenjuje, da so varnostne razmere v občini zadovoljive in obvladljive.
Tako so policisti policijske postaje Brežice letos obravnavali 140 kaznivih dejanj (lani eno
Ivan Plohl
manj), od katerih sta dve tretjini že raziskani. Med kaznivimi dejanji prevladujejo tatvine in velike tativne, večji del tatvin pa se zgodi v trgovinah, največ v trgovinskem centru Intermarket. Del jih trgovci odkrijejo takoj, del pa policisti pri kontroli cestnega pro-
PODBOCJANNA
TREZNJENJE
KRŠKO- V petek, 25. julija, okoli 22. ure se je 42-letni K. J. iz Podbočja na javnem kraju vinjen pretepal in se nedostojno vedel. Umiril se ni niti potem, ko so na pomoč priskočili policisti, zato je ostanek noči preživel v prostoru za treznjenje na krški policiji.
meta. “Policisti smo letos evidentirali kar 153 kaznivih dejanj, pri katerih so oškodovanci odstopili od pregona zaradi nizke vrednosti. Ne glede na odstop policisti obravnavamo tudi te primere, v trgovinah pa je opazno premajhno samozaščitno delovanje zaposlenih, na kar vodstva trgovin tudi opozarjamo,” pravi Plohl.
Naraščajo tudi kazniva dejanja, povezana z mamili. Tako so letos zaradi posesti mamil obravnavali 6 oseb, lani v enakem obdobju pa 4. Prijeli so skupino oseb, ki se je ukvarjala s prekupčevanjem, poleg manjših nasadov konoplje pa so uničili tudi tri večje nasade.
Policisti so letos zaznali večje število prometnih nesreč, katerih posledice pa so na srečo milejše. Ceste so zahtevale eno smrtno žrtev - motorista, 16 oseb je bilo hudo, 29 pa lažje ranjenih. Največ nesreč seje zgodilo zaradi izsiljevanja prednosti, sledijo premiki vozil, nepravilna stran in smer vožnje, na četrtem mestu pa je hitrost. Od skupaj 181 prometnih nesreč sojih 24 povzročili tujci. Še vedno je najbolj problematično križišče pri Intermarketu, saj je signalizacija neprimerna, nesreče pa povzročajo celo tisti, ki upoštevajo prometne predpise, teh pa je na tem križišču le 10 odstotkov. Pri tem komandir zavrača očitke, da policisti čakajo voznike, ki zavijajo levo, da jih kaznujejo. Najprej je namreč potrebno urediti normalne možnosti za varen promet.
Letos je kar za četrtino naraslo tudi število kršitev javnega reda in
miru, opazna pa je selitev kršitev iz javnih v zasebne prostore, kjer se je število kršitev podvojilo, zato bi bilo prav, da bi se v razreševanje te problematike vključile tudi druge za to primerne inštitucije. Poleg 112 kršitev javnega reda in miru pa so policisti naredili tudi 48 uradnih zaznamkov, ker ni bilo ugotovljenih elementov prekrškov. Kar tretjino vseh kršitev storijo osebe med 24. in 34. letom starosti.
Naraščajo tudi prekrški po ostali zakonih. Tako se je precej povečalo število kršitev po zakonu o orožju, zakon o tujcih pa je
• Na ugodnejše varnostne razmere v občini na policijski postaji Brežice skušajo preventivno delovati predvsem z vodji policijskih okolišev, s katerimi želijo policijo približati ljudem. Brežiški okoliš vodi Jože Savnik, za kranjski del je pristojen Anton Zbiil, območje Globokega, Pisec in Križ pokriva Ignac Bizjak, Dobovo in Bizeljsko pa ima na skrbi Marjan Pirc, ki ima ob sredah med 10. in 12. uro tudi odprta vrata policijske pisarne.
kršilo kar 85 odstotkov oseb več kot v enakem lanskem obdobju. Medtem ko je lani do polletja ilegalno prestopilo mejo 151 oseb, jih je letos v enakem obdobju kar 252. “Tudi domačini so začutili, da se pritisk na mejo povečuje, zato jim gre zahvala za sodelovanje, hkrati pa tudi v naprej velja, naj v primerih, ko opazijo ob meji sumljive osebe, to sporočijo na številko 113. Pri tem ni pomembno, kdo sporoča, ampak to, da informacija pride do nas,” pravi komandir Ivan Plohl.
T. GAZVODA
po dolenjski deželi
•	Kljub poletju in počitnicam tisti, ki polnijo strani črne kronike, ne mirujejo. Zadnje dni so bili še posebej aktivni ilegalci, ki oblegajo južno mejo, Slovenija je le odskočna desko za njim ljubše dežele. Ne mirujejo niti tatiči. Tako je prejšnjo sredo trgovino Gama v Brežini pri Brežicah obiskal neznanec, očitno ljubitelj kolesarstva, in ukradel kolo, ki je bilo postavljeno pred izložbenim oknom. Tatič ima očitno dober okus, saj je izbral tekmovalno gorsko kolo znamke GT Ricochet, svetlo modre barve s 26 eolskimi kolesi in na 18 prestav, kolo pa je vredno kar 152 tisočakov. Neznani nepridiprav si je s to potezo gotovo privoščil dopust na kolesu.
•	Tisti, ki je bil na delu v Kotu pri Semiču, pa ima očitno drugačne načrte. Iz gostinskega lokala, ki je last B. L. iz Črnomlja, je namreč odnesel skoraj ves gostinski inventar;prte, steklene kozarce, vitrino za sladoled, kavni mlinček, jedilni pribor, glasbeni stolp, sklede, krožnike in drugo, torej dovolj, da bi lahko opremil kakšno sobo za postrežbo gostov. Poskrbel pa je tudi za to, dane bodo žejni, če bodo le hoteli piti pivo in sok. Iz gostilne je namreč odpeljal tudi dva soda piva in pet Šodov koncentriranega soka. Neznanec, ki ga policisti še iščejo, je lastniku povzročil za 1, 2 milijona tolarjev škode.
(DOLENJSKI LIST)
I uaš četrtkov prijatelj )
Streljal na soseda
Poškodovanemu so morali odrezati roko
BREŽICE - V soboto, 26. julija, okoli 15. ure je 38-let-ni Andrej U. iz Kapel pri Brežicah, ki ga policisti prej še niso obravnavali, z lovsko puško Crvena zastava iz razdalje 51 metrov streljal v 65-letnega soseda Ivana P. in ga zadel v desno nogo in roko. Ker je bil Ivan hudo poškodovan, so ga z rešilcem odpeljali v ljubljanski Klinični center, kjer so mu pod komolcem amputirali roko. Dvajset minut po neljubem dogodku obveščeni operativno komunikacijski center v Krškem je na kraj streljanja poslal policiste, ki so osumljenega aretirali pred domačo stanovanjsko hišo, kraj dogodka pa sta si poleg kriminalistov ogledali tudi dežurna preiskovalna sodnica in državna tožilka.
Soseda nista bila v sporu, motiv dejanja pa še ni znan. Zoper osumljenega je bilo odrejeno policijsko pridržanje in podana kazenska ovadba na okrožno sodišče v Krškem. Na domu osumljenega so kriminalisti zasegli več lovskih pušk in strelivo. Osumljeni je bil v ponedeljek, 28. julija, priveden k preiskovalni sodnici v Krškem, ki je po zaslišanju odredila psihiatrični pregled in daljše opazovanje v ustreznem zdravstvenem zavodu.
Dan pred poskusom umora je policija intervenirala na domu osumljenega zaradi suma, da je Andrej U. doma razgrajal. Na kraju je bilo ugotovljeno, da ni bil kršen javni red in mir, zato policisti niso ukrepali.
T. G.
Pretep pred diskoteko
Pet ljudi poškodovanih - Lov podivjanega voznika seje končal v prostoru za treznjenje
TREBNJE, ČRNOMELJ - Minuli vikend je občanom, željnim miru, prinesel kar nekaj razburjenja in neprespanih uric noči, saj policisti obeh uprav za notranje zadeve poročajo kar o nekaj kršitvah javnega reda in miru.
V soboto, 26. julija, nekaj po 4. uri zjutraj je občana v Trebnjem zbudil zvok avtomobilskega motorja, saj je nekdo na njegovem dvorišču speljeval avto z ročno zavoro. Razgretež je nato z vso hitrostjo odpeljal mimo patrulje, ki je stala pri Dolenjski banki v Trebnjem, nato pa ustavil in hitro speljal, obrnil z ročno zavoro in se odpeljal proti Veliki Loki, kjer je svoje spretnosti spet ponovil. Ko so ga policisti odkrili na parkirišču pred gostiščem v ulici Pod gradom, so od njega zahtevali dokumente. Neznanec najprej z njimi ni hotel govoriti niti jim ni hotel pokazati dokumentov, nato pa jih je začel žaliti. Ker kljub opozorilu ni prenehal, so ga vklenili v lisice in ga odpeljali na policijsko postajo v Trebnje, kjer so ugotovili, daje mladenič 21-letni J. M. iz Korenitke v trebanjski občini. Ker je odklonil tudi alkotest, so ga zaradi bojazni, da bi s kršitvijo nadaljeval, pridržali do iztrez-nitve.
Vroče je bilo tudi v soboto pred diskoteko M klub v Črnomlju, kamor se je okoli pol tretje zjutraj pripeljal 22-letni M. B. iz Gradca. Tam sta že stala M. G. in A. D. iz Kanižarice. Ker se prišleku nista hotela umakniti, je med njimi
prišlo do prepira. M. B. je udaril M. G., in ko je priskočil A. D. na pomoč, je začel pretepati še A. D. Za pretep so zvedeli tudi njuni prijatelji, ki so bili v diskoteki, zato so odšli pred vhod. Na vhodu v diskoteko so srečali dva občana, ki sta želela v diskoteko, vendar jih skupina, ki je odšla na pomoč svojima prijateljema, ni pustila noter in 19-letni M. R iz Kanižarice je brez vzroka večkrat udaril občana, nato pa je M. P. s prijatelji odšel do M. B., kjer so ga začeli pretepati. M. B. je bežal, kršitelji pa so ga lovili in pretepali.
Po grbi so jih dobili tudi trije občani, ko so sicer le mirno opazovali dogajanje. M. B.-ja so zavarovali policisti, ki so prišli na kraj kršitve, in ga odpeljali na policijsko postajo v Črnomelj, kamor so pripeljali tudi ostale kršitelje, ki se bodo morali zagovarjati pred sodnikom za prekrške.
V pretepu je bilo lažje poškodovanih 5 oseb. Policisti so ugotovili, da so pred neljubim dogodkom pred diskoteko v isti noči ustavili M. B.-ja in z alkotestom ugotovili, da je vozil pod vplivom alkohola, zato so mu prepovedali nadaljnjo vožnjo. Te prepovedi ni upošteval, namreč se je odpeljal pred diskoteko. Da ne bi ponovno kršil javnega reda in miru, so ga pridržali do iztreznitve. Policisti so enemu izmed kršiteljev zasegli tudi večji lovski nož, med mno|ičo kršiteljev pa je eden od razgrete-žev poškodoval tudi službeno vozilo policistov.	T. G.
S PARKIRIŠČA NA CESTO V DRUG AVTO - V soboto, 26. julija, ob 11.55 je 66-letni A. K. iz Straže vozil osebni avto s parkirnega prostora ob regionalni cesti št. 333 proti levi strani vozišča. V tem trenutku je iz Soteske pripeljal voznik osebnega avta 20-letni J. G. iz Jurke vasi in trčil v desni bočni del osebnega avta, ki ga je vozil A. K. Ta se je pri trčenju hudo poškodoval in se zdravi v novomeški bolnišnici. Na vozilih je za 400 tisočakov škode.
PREVRNIL SE JE - V torek,
f
C
22. julija, ob 16.50 je 18-letni M. B. z Draganjih sel vozil osebni avto iz domačega kraja proti Vavti vasi. Pri Drganjih selih je zapeljal desno na neutrjeno bankino, nato pa nazaj na vozišče, kjer ga je zasukalo in ga bočno zaneslo preko levega vozišča, tako da se je prevrnil po nasipu. V nesreči se je voznik hudo poškodoval, sopotnik, 18-letni R. I. z Drganjih sel, pa lažje. Obema so nudili zdravniško pomoč v novomeški bolnišnici. Škode je za okoli 150 tisoč tolarjev.
Čakajoč na severno obvoznico Novega mesta
Stroka je svoje naredila, podpis pogodbe za gradnjo severne obvoznice v Novem mestu je odvisen le še od politike - Težki promet treba umakniti iz mesta • Po predračunu vrednost investicije 2,136 milijarde tolarjev
NOVO MESTO - Novomeška občina seje, kar se prometnih tokov tiče, vedno razvijala s časovnim zaostankom, izjema je bila le gradnja Ceste bratstva in enotnosti, ki pa že zdavnaj ne zmore prenašati prometa, ki se vali po iyej. In prav zaostajanje v razvoju cestnih povezav povzroča v Novem mestu prave prometne zamaške in veliko hude krvi voznikov. Nedavno izdelana študija prometnih tokov v Novem mestu kaže, da gre dnevno na primer po Ljubljanski cesti preko 30 tisoč vozil, po Kandijski cesti pa preko 25 tisoč vozil dnevno.
Če bi hotelo Novo mesto požirati ves promet, bi bila v mestu potrebna 4-pasovnica, česar pa pozidava ne dopušča; do leta 2022 pa bi Novo mesto za izgradnjo in vključitev mestnega kroga in notranje mestne prometne mreže potrebovalo letno 230 milijonov tolarjev.
Razlogov, ki potrjujejo upravičenost izgradnje severne obvoznice, je več, in glede na to, da bi morala biti prva od dveh faz že narejena, je razumljivo, da je potrpežljivost uporabnikov cest dosegla vrelišče. Po besedah državnega sekretarja za ceste v prejšnjem mandatu Marjana Dvornika, ki na novomeški občini zastopa program severne obvoznice, je kar štiri petine občanov v anketi kot največji problem Novega mesta omenilo nemogoče prometne razmere. Na to so opozorili tudi udeleženci okrogle mize z naslovom Severna obvoznica -stroka ali politika, ki jo je organiziralo Društvo za ceste Dolenjske. Žal se je ni udeležil nihče iz ministrstva za promet in zveze, ki pa na okroglo mizo niti niso bili povabljeni.
Iz podatkov študije variant je vidno, daje najbolj obremenjena magistralna cesta M 4 na odsekih Karteljevo - Novo mesto (Bršljin) - Novo mesto (Krka) - Novo mesto (IMV) - Metlika. Cesta poteka mimo osnovne šole in gimnazije v samem centru mesta, po tej cesti pa poteka ves tranzitni promet od Ljubljane in obratno za zahodni del mesta - Bršljin (tam je na primer dnevno kar 2.700 levih zavijalcev, ki nimajo leve-
ga pasu, zato so tam neprestano kolone, dnevno pa gre v BTC kar 50 do 100 težkih tovornjakov), za novi blagovno - transportni center v Cešči vasi in za vzhodni del mesta Ločna Mačkovec in naprej na magistralno cesto št. 1.
Velik problem je tudi nivojsko križanje z železniško progo, kjer so po nekaterih podatkih zapornice spuščene tudi po 32 minut na uro, to pa povečuje zastoje tako na regionalni cesti Trebnje - Mirna Peč - Novo mesto kot tudi na magistralni cesti M 4, Karteljevo - Bršljin -Ločna. Zadnje mesece se promet v mestu povečuje tudi zato, ker so delavci Cestnega podjetja po nalogu inšpekcijskih služb na magistralni cesti št. 1 pozaprli črne priključke, ki so kljub siceršnjim nevarnostim razbremenili vsaj promet skozi mesto.
Zato je že dalj čas^občutna potreba po gradnji obvoznice, ki bi povezovala delno že izvedeno križišče Straške in Mir-nopeške ceste z Ljubljansko cesto in se priključila na Ločen-ski most oziroma Šmarješko in Seidlovo cesto. Severna obvoznica Novega mesta se bo gradila v dveh delih:- prvi bo podaljšek Mirnopeške ceste, torej od križišča Straške in Mirnopeške ceste do križišča z Ljubljansko cesto, druga faza pa bo obsegala severno cesto, torej od križišča z Ljubljansko cesto do križišča pri Ločenskem mestu. Po predračunu naj bi bila investicija vredna 2,136 milijarde tolarjev, po nekaterih drugih ocenah, kjer naj bi upoštevali tekoče cene in inflacijo, pa naj bi se
skupna vsota dvignila na 3,633 milijarde tolarjev. Sicer pa bo po besedah novomeškega občinskega sekretarja za okolje in prostor Miloša Dularja občina nosila 14,2 odstotka vseh stroškov.
Kot so opozorili udeleženci okrogle mize, nova cesta pravzaprav ne bo obvozna, pač pa razbremenilna. Za investicijo je že pripravljena vsa dokumentacija, zaradi spreminjanja dinamike gradnje, ki sta ga narekovala ministrstvo za promet in zveze in Družba za državne ceste, so bile sicer potrebne dopolnitve investicijskega programa, vendar je bil razpis za izvajalca del že uspešno zaključen, tako da naj bi bili prvi stroji na delu jeseni, s čimer naj bi bila cela obvoznica zaključena do leta 2000.
Stroka je torej svoje naredila v kratkem času, v Novem mestu imajo celo najbolje pri-
pravljeno dokumentacijo med vsemi obvoznicami v Sloveniji, vendar se ponovno lahko zgodi, da bo odlašanje odmaknilo dokončanje investicije; že to, da se z deli na prvi fazi, ki vključuje tudi gradnjo viadukta, ne začne letos jeseni, se lahko dokončanje obvoznice zakasni za eno leto. Seveda le, če bo ministrstvo podpisalo pogodbo, kar je trenutno edina ovira za začetek del, ne pa nerešeno lastništvo, kot se v javnosti napačno razlaga; potrebno pa bo zaradi 3 kilometre dolge obvoznice porušiti pet objektov.
“Strokovnih argumentov za odlog podpisa ni, so pa interesi,” meni Dvornik. In v Novem mestu upajo, da v njihovem primeru ne bo prevladala politika, kajti obvoznica, katere prva faza bi že morala biti zaključena, je v dolenjski prestolnici res potrebna.
TANJA GAZVODA
NOVO MESTO SE DUŠI V DROMETU - Študija obremenitve Novega mesta je pokazala, da se dolenjska prestolnica dejansko duši v prometu, saj na primer po Ljubljanski cesti pelje dnevno več kot 30 tisoč vozil, po Kandijski pa preko 25 tisoč.
KONEC PRVEGA DELA OBČINSKE LIGE
LOŠKI POTOK - Resno zastavljeno delo in dobra organizacija sta v Loškem Potoku obrodila sadove, saj so prvi del občinske lige v malem nogometu spravili pod streho po programu, tekme pa so si ogledali tudi številni gledalci. Po prvi polovici vodi moštvo Marin, sledijo pa ji Kapec, Kava bar Lokvanj, Poliestet iz Podpreske, Restavracija Bena, Veterani in Osnovna šola Hrib Najboljši strelec lige je bil David Košmrlj s 34 zadetki, sledijo pa mu Milan Kaukovič s 24, Jože Knavs s 15, Miha Poje s 14 in Bine Turk s 14 zadetki. (A. K.)
RIBNIŠKI TRIATLONCI DRUGI V DRŽAVI
KOČEVJE - Triatlon klub Ljubljana je na Rudniškem jezeru v Kočevju pripravil državno prvenstvo v kratkem triatlonu, na katerem je nastopilo več kot 150 tekmovalcev. Najprej so preplavali 1500 metrov, nato prekolesarili 40 kilometrov in potem še tekli 10 km po kočevskih ulicah. Malce nepričakovano a povsem zasluženo je zmagal Mitja Mori (Energija) pred Igorem Kogojem in Damjanom Žepičem (oba Trisport). Pri članicah je bila najboljša Mateja Šimic (Energia), Nataša Nakrst (Trisport) je bila druga, Nada Kozjek (Extrem) pa tretja. Pri mladincih je slavil Matjaž Mencinger (Stol), med ekipami pa je bila najboljša Energija, člani Triatlon kluba Ribnica pa so zasedli odlično drugo mesto. (M. G.)
MALONOGOMETNI
TURNIR
GORICA - Malonogometni klub Gorica bo v soboto, 3. avgusta, ob 8. uri na igrišču na Gorici pri Velikem Podlogu pripravil turnir v malem nogometu. Prijave bodo zbirali pred začetkom turnirja, za dodatna pojasnila pa je treba poklicati na telefon (0608) 74 169.
KROMAR NA EVROPSKO PRVENSTVO
RIBNICA - Ob koncu tedna je bilo v Pulju državno prvenstvo Hrvaške v sprint triatlonu (plavanje na 750 metrov, tek na 5 kilometrov in kolesarjenje na 20 kilometrov). Med 120 udeleženci so se izkazali tekmovalci iz Slovenije, ki so zasedli prva tri mesta. Zmagal je Kovač (Energija), drugi je bil Močnik (Trisport), trtji pa Ribničan Damjan Kromar. V nedeljo je na evropsko prvenstvo v dolgem triatlonu (plavanje na 3800 metrov, kolesarjenje na 180 kilometrov in tek na 42 kilo-mertov) na Dansko odpotovala slovenska reprezentanca v kateri so Velepec, Kogoj, Tomšič in Kregar ter Kromar, ki potuje na Dansko kot prva rezerva. Prvenstvo bo v soboto, Kromar pa je prepričan, da bo nastopil vsaj na eni tekmi. Pred kratkim se je v Nemčiji udeležil največje letošnje tekme v Evropi. Med 2700 nastopajočimi je zasedel 172. mesto. (M. G.)
Dolenjce so v Lizboni gledali v hrbet
Tri medalje iz Lizbone - Dolenjska ima med mlajšimi mladinci izjemno nadarjen atletski naraščaj - Ob bronastemu daljinašu Jožetu Vrtačiču spadata med najboljše v Evropi tudi novomeška oviraša Andrej Murn in Jernej Kastelic
Konkurenca na olimpijskih dnevih mladih v Lizboni je bila letos izjemno močna, saj so v desetih disciplinah nastopali športniki iz vseh 48 evropskih držav, zato je atletski uspeh Šentjernejčana Jožeta Vrtačiča in Novomeščanov Andreja Murna ter Jerneja Kastelica izjemen. Sprinterski del fantovske repezentance v Lizboni je vodil novomeški trener Andrej Jeriček, ki ima precej zaslug tudi za srebrno kolajno slovenske štafete 4 X 100 m. Z uvrstitvami svojih lizbonskih varovancev mora biti zadovoljen, čeprav meni, da bi bili sposobni doseči še več.
Pot do bronaste kolajne v skoku v daljino za Šentjernječana Jožeta Vrtačiča ni bila lahka. Kvalifikacijsko normo 710 cm je sicer za 25 cm brez težav preskočil že v prvem poskusu, precej težje pa je bilo na glavnem tekmovanju. Po prestopu v prvi seriji je v drugi seriji tak rekoč idealno zadel odrivno desko, a mislec, da je spet prestopil, je odrinil le s pol moči in doskočno jamo pretekel. O uvrstitvi v veliki finale je tako odločal tretji skok, kar je za mladega Šentjernejčana predstavljalo izjemno psihološko breme, ki sta ga s prvima skokoma, dolgima 753 cm ustvarila tudi na koncu najboljša Anglež Brian Robinson in Šved David Frikholm. To je bilo kar 11 cm dlje od Jožetovega osebnega rekorda.
Trener Jeriček ni vedel, kako naj fantu pomaga. Strah pred porazom in želja po velikem dosežku sta grozila, da ga bosta zlomila. Na koncu gaje trener prijel kar na trdo, mu ukazal, naj v vseh preostalih skokih gre na vse ali nič in v tretjem skoku
nekoliko podaljša zalet, da ne bi spet prestopil. Jože gaje poslušal, si s 718 cm dolgim skokom v tretji seriji zagotovil nastop v velikem finalu, v četrti seriji prestopil, se v peti seriji s 730 cm prebil na peto mesto ter v zadnjem poskusu z osebni rekordom 745 cm osvojil bron. Vse se je izteklo tako, kot sta si zamislila Jože in njegov trener Slavko Antončič, ki je na izide s tekmovanja čakal doma v Šentjerneju pred radijskim sprejemnikom. Ko je zaslišal poročevalca iz Lizbone, ki je javil, da ima Slovenija prvo medaljo, je vedel, da je medalja Jožetova. Šentjernej je bil na nogah.
Manj sreče kot Vrtačič je imel njegov novomeški vrstnik Jernej Kastelic, ki seje pred odhodom bolj kot s treningom ukvarjal z zdravljenjem poškodovane zadnje stegenske lože. Fizioterapevtu Francu Grubarju je ušpelo, da je fanta le pripravil na veliko tekmovanje, a Jernejeve možnosti za uspeh bi bile brez nesrečne poškodbe precej večje. Kljub temu je tekmovanje na
KRALJUJEJO NA OVIRAH - Tekač na 110 m z ovirami Andrej Murn, trener Andrej Jeriček in tekač na 400 m z ovirami Jernej Kastelic (z leve proti desni) so se iz Lizbone vrnili nasmejani, čeprav sta bila Jeričkova varovanca sposobna doseči še več. Murna je potolažila srebrna medalja v štafeti 4 X100 m, za katero pa ima zasluge tudi Kastelic, ki je po uspešnem polfinalnem teku svoje mesto v slovenski štafeti prepustil Sentjemejčanu Jožetu Vrtačiču. (Foto: I. V.)
400 m z ovirami izvrstno začel, bil na dobri polovici proge že 20 m pred vsemi konkurenti, potem pa je v preveliki želji po uspehu pogorel, a ne povsem. Na izhodu iz druge krivine je pred osmo oviro izgubil pravi korak in s tem tudi hitrost, a se je boril do konca in z osebnim rekordom 55,50 osvojil 9. mesto. Nastop v finalu mu je ušel za vsega 4 stotinke sekunde.
Tretji je svoj nastop opravil Jernejev klubski tovariš Andrej Murn v teku na 110 m z ovirami, ki je prav tako varovanec trenerja Andreja Jerička. Murn se v kvalifikacijskih tekih po dogovoru s trenerjem ni posebej naprezal, z izidoma 14,21 v kvalifikacijah in 14,28 v pofir.aiu pa se je brez težav uvrstil v finale, kjer je po besedah svojega trenerja imel lepe možnosti za medaljo. Žal seje vse zarotilo proti Murnu, kije sicer izvrstno začel, bil ves čas med vodilnimi, dokler ni z bedrom nasedel na predzadnjo oviro, skoraj povsem izgubil hitrost in ritem, za svojim osebnim rekordom 14,06
JUDO V KRMELJU
V Krmelju so pred kratkim ustanovili šolo juda, ki jo vodita dve Rusinji, gospodični Ina in Olga. Tudi jaz sem se vpisal in sedaj treniram. Moram priznati, da so treningi včasih zelo naporni. Naši voditeljici sta se odločili, da svoje znanje pokažemo tudi staršem. Sam sicer nisem nastopil, a sem pozorno opazoval, kako so najprej mlajši člani pokazali nekaj metov in prevalov, ki so obvezni, če želiš osvojiti bel pas. Nato so nastopili starejši in pokazali zahtevnejše tehnike, na koncu pa je nastopil še Andrej Vidmar, osemnajstleten fant z odličnimi rezultati v judu in ju-jitsu, saj je bil že tudi državni prvak. Po končani prireditvi smo se starši in otroci igrali različne igre, pekli čevapčiče in se tako med seboj bolje spoznali. Predsednik KS Krmelj gospod Rudi Dobnik in Andrej Vidmar pa sta podelila priznanja za bel pas. Upam, da bo naš klub v Krmelju uspešen in da se bo še veliko otrok odločilo za ta šport, saj se tu naučiš, kako obvladovati svoje telo in postati bolj discipliniran.
DAVID GAMBETA 5.r OŠ Krmelj
Topliški hokejisti drugi v državi
V hokeju na rolerjih je moštvo Si-ja Dolenjske Toplice na finalnem turnirju na Jesnicah zasedlo drugo mesto v državi • V prvem kolu premagali najboljše po rednem delu prvenstva
DOLENJSKE TOPLICE • Pred začetkom letošnje sezone hokejisti moštva Si-ja Dolenjske Toplice prav gotovo niso pričakovali takega uspeha, kot so ga dosegli na finalnem turnirju v in-line hokeju v dvorani Podmežakla na Jesenicah. Po desetih turnirjih rednega dela državnega prvenstva so Topličani zasedli osmo mesto in se tako kot najslabše uvrščeno moštvo uvrstili na Finalni turnir na Jesenicah, kjer letos praznujejo 50-letnico hokeja. Najboljše uvrstitve na rednih turnirjih za državno prvenstvo so hokejisti Si - ja Dolenjske Toplice dosegli na Jesenicah in v Luciji, kjer so bili tretji. Očitno so prav Jesenice, od koder prihaja kar nekaj igralcev topliške ekipe, zanje srečen kraj.
Kot osmouvrščeni po rednem
delu so se Topličani na Jesenicah v prvem kolu srečali z prvouvrščenim moštvom Triglav Martins Arts iz Kranja in presenetili vse poznavalce hokeja na rolerjih in tudi same sebe: favorizirane nasprotnike so premagali s 3:1 ter se uvrstili v polfinale.
Z zmago nad moštvom Casino Troha bar z 2:1 so se uvrstili v finale, kjer jih je čakal lanski prvak, moštvo
DRUGE V SLOVENIJI
KRŠKO - Na prvem delu državnega prvenstva v plavanju za mlajše dečke in deklice so se izkazale tudi plavalke krškega Vitacela Celulo-zarja, ki so med ekipami osvojile odlično drugo mesto pa tudi v posameznih disciplinah osvojile nekaj medulj. Thko je bila štafeta 4 X 50 m mešano (T. Tomič, D. Žič-kar, P. Rostohar in N. Pirc) s časom 2:48,63 druga, Sara Hojski je bila s časom 3:30,39 druga na 200 m mešano med deklicami, rojenimi leta 1988, in s časom 1:50,42 tretja na 100 m delfin. Velja omeniti še četrto mesto Dolores Žičkar na 50 m prsno, Nine Pirc na 50 m prosto, Mitje Fiirsta na 100 delfin in dekliške štafete 4 X 50 prosto ter peto mesto Mitje Fiirsta na 200 m mešano. (I. G.)
SOKRAJAN1 SO PRIČAKALI ŠAMPIONA - V petek, 25. julija, so pred občinsko zgradbo v Šentjerneju sokrajani slavnostno pričakali mladega atleta Jožeta Vrtačiča, kije z olimpijskih dnevov mladih iz Lizbone prinesel dve medalji - bron s skoka v daljino in srebro s štafetnega teka 4 X100 m. Njegovi klubski tovariši so ga pričakali s transparenti, zaigrala mu je šentjemjeska godba, zapel šentjemjeski oktet, ponosni župan Franc Hudoklin (na sliki) pa je ta čas najbolj znanemu občanu krepko stisnil roko in mu zaželel še več takih uspehov. (Foto: I. Vidmar)
l^KRKKZDRAVILIŠČk
HOTELI OTOČEC
*
sim
©
TENISKI CENTER OTOCEC
zaostal za celih 31 stotink sekunde-ter padel na 6. mesto.
Drugo medaljo so fantje dobili v štafeti 4 X 100 m, kjer so s srebrom presenetili tudi največje optimiste. Že v kvalifikacijah, kjer sta poleg Novomeščanov Kastelica in Murna tekla še tretjeuvrščeni na 200 m Matic Osovnikar in šestouvrščeni na 100 m Matic Šušteršič. Fantje so se brez težav uvrstili v finale, kjer pa po doseženem izidu niso sodili med favorite. Tedaj se je Jeriček odločil za spremembo. Namesto Kastelca, pri katerem se je bal, da bi obnovil poškodbo, je v štafeto uvrstil Jožeta Vrtačiča, kar je bilo precej tvegano, ker fantje v taki postavi niso vadili, uigranost pa je v štafetnem teku zelo pomembna. Tveganje se je izplačalo. Izvrstno je začel Andrej Murn, ki ima od vseh najboljši štart, na ravnini je najdaljšo predajo odtekel Osovnikar, ki na koncu kot 200-metraš najmanj izgubi na hitrosti, Vrtačič je, vajen krajših zaletov, dobro izkoristil najkrajšo predajo v drugi krivini, špecialist za 100 m Matic Šušteršič pa je v ciljni ravnini poskusil loviti zmagovalno štafeto Velike Britanije, vsem ostalim pa je pokazal hrbet in na Dolenjsko sta okoli vratu Andreja Murna in Jožeta Vrtačiča odšli še dve srebrni medalji.
KASTELEC V POLFINALU
NOVO MESTO - Na turnirju za odprto prvenstvo Slovenije za igralce do 16. leta, ki je bilo v Domžalah od 18. do 20. julija, sta uspešno nastopila tudi člana novomeškega teniškega kluba Krka. Tomaž Kastelec se je prebil do polfinala, kjer ga je s 6:1 in 6:3 ugnal Celjan Serdoner. Med dekleti se je Aleša Šantelj uvrstila v četrfinale.
DUAL EKSPRES NA VINICI
VINICA - Ob prazniku krajevne skupnosti Šmarjeta je nogometni klub Vinica Plastform v športnem parku na Vinici pripravil turnir v malem nogometu, na katerem je nastopilo 10 moštev. Prehodni pokal je osvojil Dual Ekspres, druga je bila Polana, tretji so bili domačini, četrta pa Šmarjeta. Za najboljšega igralca so izbrali Tonija Knavsa, najboljši vratar pa je bil Brane Ko-renič, ob sta člana zmagovalnega moštva.
Na Mlaki bo mednarodna galopska dirka
Jahali bi radi celo leto
KOČEVJE - Pred kratkim so na vadbišču Mercator kmetijskega gospodarstva Kočevje na Mlaki, kot prvi v Sloveniji, uspešno izvedli šolo za jokeje. 28 tečajnikov iz Slovenije in Hrvaške bo tako s pridobljenim znanjem lahko lažje pomagalo pri razvoju konjeniškega športa v svojih klubih.
Podjetje je prispevalo denar tudi za posodobitev 1600 metrov dolge galopske steze, na kateri bo 30. avgusta velika mednarodna dirka športnih in polnokrvnih angleških galo-perjev. Nastopili bodo tekmovalci iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Avstrije in Slovenije. Prireditev bodo popestrili kmečki konji in oldtajmerji. Ker bo to letos najbolj kakovostna tekma v Sloveniji, pričakujejo tudi precej gledalcev. Vodstvo konjeniškega središča na Mlaki si prizadeva, da bi dejavnost potekala vse leto. V začetku avgusta bodo tako pripravili jahalni tečaj z znižano šolnino za mlade od 12 leta naprej. Tečaj bodo kombinirali z drugimi dejavnostmi, kot so izleti v naravo in rafting na Kolpi.Ob koncu tedna izurjeni vaditelji popeljejo obiskovalce na nekajurni razgled Kočevske. Skupino štirih jahačev popeljejo od Mlake čez Malo Goro, Vrbovec, Kukovo, Seč do Poloma in nazaj na Mlako, drugo skupino pa čez Malo goro, Grintovec, Stari Breg, Novi Breg, TrnovecvKern v Kočevskem Rogu, Zeljn in nazaj na Mlako.
M. G.
ELAN BO ZAČEL V GOSTEH
NOVO MESTO - Nogometaši novomeškega Elana, ki so spomladi s prvim mestom v zahodni skupini tretje slovenske nogometne lige napredovali v drugoligaško druščino bodo prvo tekmo nove sezone odigrali 17. avgusta v gosteh pri Aluminiju, 24. avgusta pa se bodo s tekmo proti Jadranu prvič predstavili tudi domačim navijačem. V nadaljevanju bodo v gosteh igrali s Šentjurjem, nato doma z Železničarjem in spet v gosteh s Črnučami.
Piranha Piran, v katerem igrata tudi znana slovenska hokejska reprezentanta Jure in Tomaž Vnuk. Domačini bi seveda veliko raje videli, če bi se Topličani v finalu srečali z domačim moštvom Foto Claudia, ki ga sestavljajo sami hokejisti jeseniškega Acronija.
Presenečenja v finalu ni bilo: piranska ekipa je z zmago nad Topličani s 5:1 drugo leto zapored osvojila naslov državnih prvakov. Kljub temu v Dolenjskih Toplicah ne skrivajo zadovoljstva, saj takega uspeha niso pričakovali. Za Si-ja Dolenjske Toplice so v rednem delu prvenstva in na finalnem turnirju poleg domačih igralcev Roka Barbiča, Andreja Badovinca, Gregorja Kavčiča in Ivana Janka nastopali še Tom Jug, Jure Smolej, Boris Lotrič, Grega Por, Miha Rebolj in Gaber Glavič, v vratih pa se je izkazal Mohor Razinger.
IV.
TURNIR V REGRCI VASI
NOVO MESTO - Nogometni klub Regrča vas bo na svojem igrišču v petek, 15. avgusta, pripravil turnir v malem nogometu, za katerega se lahko prijavite do četrtka, 14. avgusta, ko bo ob 20. uri žrebanje v bifeju Viktor. Turnir se bo začel ob 8. uri, dodatne informacije pa lahko dobite po telefonu 321 789 ali 27 071.
Svetovne zvezde v Krškem
V soboto v Krškem največja dirka vseh časov v Sloveniji • Sedanji svetovni prvak proti najboljšemu vseh časov
KRŠKO - Letos mineva 50 let delovanja AMD Krško in 40 let, odkar v Krškem prirejajo dirke v speedwayu. Ob tem že kar častitljivem jubileju se bodo Krčani zares potrudili in pripravili največjo dirko vseh časov v Sloveniji, na kateri bodo nastopili najboljši speedwayisti na svetu. Dirka bo v soboto ob 19. uri, njen častni pokrovitelj pa bo predsednik Republike Slovenije Milan Kučan.
Največja dirka vseh časov v Sloveniji ni le reklamno geslo, s katerim bi prizadevni člani AMD Krško vabili gledalce na svojo jubilejno prireditev; daje to dejansko prava oznaka za sobotno prireditev, govorijo imena tekmovalcev, ki bodo pognali svoje motorje na pesku štadiona Matije Gubca. Na štartu bodo vozniki iz 8 držav, ki se ponašajo s skupno kar 36 svetovnimi naslovi. V Krško bo prišel zadnji svetovni prvak Američan Billy Hamill.
Njemu ob bok se bo postavil Danec Hans Nielsen, ki je z 21 svetovnimi naslovi najboljši speedwayist vseh časov in je bil svetovni prvak v letih 1986,1987,
1989 in 1995. Krškim gledalcem se bodo med drugimi predstavili tudi svetovni prvak leta 1993 Američan Sam Ermolenko, svetovni prvak leta 1994 Šved Tony Rickardsson pa tudi letošnji zmagovalec Zlatega znaka Krškega Avstralec Todd VVildshire. Omeniti velja najboljšega angleškega dirkača Chrisa Louisa pa najboljšega Madžara Zoltana Adorjana in najboljšega Italijana vseh časov Armanda Castagno.
Čeprav se bodo z njimi pomerili prav najboljši slovenski vozni-
Gerhard Lekše
ki, bodo Krčani Krešo Omerzel, Gerhard Lekše in Izak Šantej ter Ljubljančan Matej Ferjan tokrat bolj v senci tujih zvezdnikov. Ljubljančan Martin Peterca se bo moral skupaj s Tomažem Šušteršičem zadovljiti z vlogo rezervnih voznikov.
Po končani dirki se bo najboljših deset pomerilo še za pokal zavarovalnice Tt-iglav, iz dveh polfinalnih voženj pa se bo v finale uvrstilo šest dirkačev, ki se bodo za zmago pomerili v šestih krogih. Prireditelji pričakujejo največ gledalcev doslej, še dodatno pa jih bodo spodbudili z žrebanjem vstopnic z zelo bogato nagrado -avtomobil Seat Ibiza. Tolažilna nagrada za tiste, ki ne bodo izžrebani, pa bo velik ognjemet.
I. V.
V Cešči vasi spet padali rekordi
Na državnem kolesarskem prvenstvu v dirkališčnih disciplinah so kolesarji obeh novomeških klubov postavili tri rekorde - Najboljši izid Leskovarjevih 1:06,20 na 1000 m
NOVO MESTO - V sredo in četrtek, 23. in 24. julija, je na novomeškem velodromu društvo CTS Velodrom z Jožetom Majsom na čelu pripravilo zaradi slabega vremena prestavljeno državno prvenstvo v šestih kolesarskih dirkališčnih disciplinah, na katerem je bilo doseženih nekaj dobrih izidov in trije državni rekordi.
Najboljši izid tekmovanja je v disciplini vožnja na čas na 1000 m s časom 1:06,20 dosegel član Krke Telekoma Matjaž Leskovar, med člani edini slovenski specialist za dirkališčne discipline in edini s točkami tekem svetovnega pokala v teh disciplinah. Na tisočmetrski
LESKOVAR IN ŠTIH - Najuspešnejši kolesar prvenstva na dirkališču Matjaž Leskovar, član Krke Telekoma, je ob pomoči mehanika novomeškega moštva Mirana Stiha takole štartal. Edini resni konkurent Matjaža je bil Krčan Damjan Četrtič, ki mu je do presenečenja v finalu šprinta na 200 m zmanjkalo le nekaj milimetrov. (Foto: I. V)
razdalji je dosegel povprečno hitrost 54,4 km/h.
Žal se prvenstva niso udeležili kolesarji enega izmed treh najmočnejših klubov v državi - ljubljanske Radenske Roga, češ da se na tekmovanja v dirkališčnih disciplinah člani niso pripravljali, kar je ob izostanku še nekaterih najboljših slovenskih tekmovalcev iz klubov, ki so na prvenstvu sicer sodelovali, precej zmanjšalo konkurenco, predvsem med člani (elite in do 23. leta).
Državne rekorde so dosegli: člansko moštvo Krke Telekoma v olimpijskem šprintu, mlajši mladinec Krke Telekoma Jure Zrimšek v zasledovalni vožnji na čas na 2000 m in v zasledovalni vožnji na 3000 m med starejšimi mladinci član drugega novomeškega kluba CTS Velodrom Goran Galamič; ta je takoj po prvenstvu skupaj s klubskim tovarišem Mitjo Remihom ter Kranjčanom Klemnom Jalovcem odpotoval na mladinsko svetovno prvenstvo v Južno Afriko. Po koncu prvenstva so ti trije reprezentanti s časom 50,37 postavili še državni mladinski rekord v olimpijskem šprintu.
IZIDI: olimpijski šprint, člani: 1. Krka Telekom (Leskovar, Mervar, Eržen) 59,57; st. mladinci: 1. Perutnina 52,11... 3. Krka Telekom (Go-vednik, Šuštarič, Ribič) 54,26; ml. mladinci: 1. Krka Telekom (Vene, D. Logar, K. Logar).
Zasledovalna vožnja, ml. mladinci (2000 m): 1. Jure Zrimšek 2:27,58... 3. Davor Logar (oba Krka Telekom) 2:37,58; st. mladinci: 1. Goran Galamič 3:41,30... 3. Mitja Remih (oba CTS Velodrom) 3:44,27; člani: 1. Marko Baloh
Gregor Zagorc pa kar zmaguje
Krka Telekom osma na evropski mladinski veliki nagradi -Zagorc po vrnitvi iz Lizbone zmagal v Kopru in Varaždinu
NOVO MESTO - Štiričlansko moštvo mlajših mladincev novomeške Krke Telekoma je od 24. do 27.
Julija v Avstriji zastopalo Slovenijo na 11. evropski mladinski veliki nagradi. Žal v moštvu ni bilo Gregorja Zagorca, ki je tačas nastopal na olimpijskih dneh mladih v Lizboni.
Kljub temu so Novomeščani v močni evropski konkurenci dosegli dobre uvrstitve. V prvi etapi, ki so jo morali zaradi hudega neurja prekiniti oziroma skrajšati, 20 km dolgi krožni dirki v St. Stefanu je bil Tomaž Nose s 52-sekundnim zaostankom za zmagovalcem deveti,
Jure Zrimšek pa s še za 6 sekund večjim zaostankom 15. Zrimšek je bil v 2. etapi še za dve mesti boljši, v tretji etapi je bil 10., kar je ponovil tudi v četrti, zadnji etapi. Krka Telekom je bila v ekipnem vrstnem redu med 16 moštvi osma.
Mladi up novomeškega kolesarskega kluba Krka Telekom Gregor Zagorc sicer na olimpijskih dnevih mladih ni imel sreče, saj mu je pot do morebitne medalje v kriteriju zaprl skupinski padec, ki se mu je le
za las izognil, je pa po povratku iz Lizbone svojo moč in znanje pokazal takoj na prvih dveh dirkah. V soboto, 26. julija, je nastopil v Kopru in zmagal, medtem ko je njegov klubski tovariš Uroš Vene zasede! četrto mesto. V Kopru je Krka Telekom slavila tudi med mlajšimi: pri dečkih A je zmagal Aleš Kebelj, pri dečkih B pa Janez Muhvič. Naslednji dan je Zagorc kot prvi prevozil ciljno črto v Varaždinu, kjer je bil član krškega Savaprojekta Roman Plahuta dvanajsti.
Starejši mladinci so nastopili v Casutu v Italiji, kjer je v soboto na 12,5 km dolgi vožnji na čas med 53 tekmovalci Novomeščan Peter Ribič osvojil izvrstno drugo mesto, dan kasneje pa je bil prav tam na 120 km dolgi cestni dirki najhitrejši na treh letečih ciljih, na cilju pa šele 35. Najboljši Slovenec je bil tokrat Kranjčan Žepič na 8. mestu, ostali slovenski kolesarji pa so osvojili naslednja mesta: 15. Plankar, 20. Šuštaršič, 25. Puš (vsi Krka Telekom) in 45. Žnideršič (Savapro-jekt).	i. v.
(Savaprojekt) 4:52,61, 2. Branko Filip (Krka Telekom) 4:53,34.
Vožnja na čas (1000 m), st. mladinci: 1. Klemen Jalovec (Sava) 1:10,31, 2. Remih 1:10,56, 3. Galamič (oba CTS Velodrom) 1:10,72; člani: L Mitja Leskovar (Krka Telekom) 1:06,20, 2. Damjan Četrtič (Savaprojekt) 1:09,44.
Vožnja na točke, ml. mladinci: 1. Jerše (Sava) 20; st. mladinci: 1. Meglič (Sava) 51; člani: 1. Bogdan Fink (Krka Telekom) 72... 3. Baloh (Savaprojekt) 36.
Šprint na 200 m - finale, ml. mladinci: 1. Klemen Logar (Krka Telekom), 2. Rok Remic (Sava), 3. Primož Četrtič (Savaprojekt); st. mladinci: 1. Klemen Jalovec (Sava), 2. Matej Marin (Perutnina), 3. Mitja Remih (CTS); člani: 1. Matjaž Leskovar (Krka Telekom), 2. Damjan Četrtič (Savaprojekt).
Zasledovalna vožnja ekipno, ml. mladinci (3000 m): 1. Sava 3:47,649, 2. Perutnina 3:51,426,3. Krka Telekom (D. Logar, K. Logar, Vene) 3:56,010, 4. Cyclotour 4:05,461; st. mladinci (4000 m): 1. Perutnina 4:53,770, 2. Krka Telekom (Goved-nik, Šuštarič, Ribič) 4:57,010, 3. Sava 5:03,339, člani (4000 m): 1. Perutnina 4:48,700, 2. Savaprojekt (Gimpelj, D. Četrtič, Poljanšek) 4:54,709, 3. Sava 4:55,410.
i‘ni 0= Šk iT3* y
m p a ^ m o lic
NASTOP UČENČEV PODALJŠANEGA BIVANJA
V četrtek, 12. junija, smo učenci 2. in 3. r. z učiteljico podaljšanega bivanja (PB) na OS Šmihel pripravili zaključno srečanje za starše in učiteljice razredničarke. V nastopu smo prikazali del dejavnosti, ki smo jih ustvarili, zapeli smo in zaplesali in pripravilivkviz ter razstavo naših izdelkov. Želja učiteljice PB in vseh učencev je bila, da doživimo v PB čim več osebnih uspehov. Teh pa ni bilo malo. Naši opisi dogodkov, želja, slike in risbe so se pojavile v raznih časopisih in revijah. Sodelovali smo na likovnih in literarnih natečajih ter povsod dosegli lepe uspehe. Na srečanju smo se preizkusili tudi v kvizu. Vsi, starši in otroci, so pokazali veliko znanja. Na koncu smo se zbrali ob obloženi mizi in skupaj prigriznili, saj smo bili v reviji Katarina nagrajeni za sodelovanje na tekmovanju za najboljši razredni strip na temo Izdelki Perutnine Ptuj. Prejeli smo listino in kokete. Naše pridne kuharice so nam pripravile zakusko, zato se jim najlepše zahvaljujemo.
HELENA MURGEU OŠ Šmihel Novo mesto
SATELIT NA OTOČCU - Te dni poteka na Otočcu tretji turnir slovenskega satelita. Medtem ko so tenisači že odigrali kvalifikacijski del turnirja (na sliki), bodo danes ob 11., 15. in 17. uri na vrsti dvoboji osmine finala posameznikov in četrtfinala parov, jutri bodo ob istih urah četrtfinali posameznikov in polfinali parov. V soboto bo predvidoma ob 15. in 17. uri polfinale posameznikov, finale pa je predviden za nedeljo ob 16. uri. Med tenisači iz 12 držav se bo na glavnem turnirju prvič na Otočcu za točke A TPpotegovalo tudi 10 Slovencev. Prvi nosilec tumiija je član novomeške Krke Iztok Božič. Poleg njega bo od krkašev na glavnem turnirju nastopal še Gordan Jankovič, medtem ko so Blaž Turk, Tomaž Kastelec in Sandi Bradač izpadli v kvalifikacijah. (Foto: 1. Vidmar)
Grah v Pirenejih ni tvegal
Jadralni padalec Marjan Grah na svetovnem prvenstvu v prvi tretjini uvrščenih - Najboljšim ni mogel blizu
FINK SUVERENO ZMAGAL KRITERIJ - Po mnenju večine poznavalcev dirkališčnega kolesarska je najzanimivejša disciplina kriterij oziroma vožnja na točke, ki je tudi najbolj sorodna cestnemu kolesarstvu. Na letošnjem državnem prvenstvu je članski kriterij brez težav dobil Novomeščan Bogdan Fink (na sliki v ospredju med enim izmed zmagovitih šprintov), ki je ob pomoči tovariša iz poklicnega moštva Krke Telekoma Milana Eržena zbral 72 točk, skoraj enkrat več od drugouvrščenega Kranjčana Sandija Šmerca (37 točk), za katerim je član krškega ■ Savaprojekta Marko Baloh zaostal le za točko. (Foto. 1. V.)
NOVO MESTO - Novomeški jadralni padalec Marjan Grah je v minulih dveh tednih nastopil na svetovnem prvenstvu v jadralnem padalstvu v Španiji. Pireneji, kjer je organizator posamezne etape speljal tudi čez več kot 3000 m visoke gore, so najbolj ustrezali tekmovalcem iz izrazito alpskih držav, medtem ko edini Dolenjec na prvenstvu zaradi pomanjkanja izkušenj z jadranjem v visokih gorah pa tudi zaradi zastarele in iztrošene opremi ni imel možnosti, da bi se enakovredno meril z najboljšimi. Kljub temu je z uvrstitvijo na 60. mesto med 183 tekmovalci iz 36 držav zadovoljen.
Dobro, na 16. mesto, se je uvrstila tudi slovenska reprezentanca, katere član je bil Grah, čeprav so Slovenijo zastopali le štirje jadralni padalci in ne sedem, kolikor jih lahko šteje ekipa. Grah je bil v končnem vrstnem redu med Slovenci drugi najboljši, boljši od njega je bil Ljubljančan Aleš Šuster. Sjlnaski
organizatorji so v 14 dneh izpeljali osem tekem s preleti, dolgimi od 60 do 105 km. Na posemeznih tekmah je bil Grah uvrščen enkrat na deseto in enkrat na petnajsto mesto, žal pa se mu je nekaj tekem povsem ponesrečilo.
Kako zahtevno je bilo tekmovanje, dokazujejo tudi številne nesreče, ki so se v času svetovnega prvenstva zgodile tekmovalcem, vzrok nesrečam pa je bila predvsem neizkušenost v jadranju v zahtevnih visokogorskih razmerah. Smrtnih žrtev med tekmovalci k sreči ni bilo, se pa je nekaj udeležencev prvenstva poškodovalo, ena izmed korejskih reprezentantk tudi huje. Kot je povedal Marjan Grah po povratku s Pirenejev, bi, če bi več tvegal, lahko kljub zastareli opremi dosegel boljšo uvrstitev, a se je, ko je videl nesreče sotekmovalcev, raje odločil za varnejše jadranje in se vrnil domov živ in zdrav.
1. V.
ZAKLJUČNI IZLET
Na naši šoli imamo navado, da na isti dna gremo vsi razredi na zaključni izlet. Letos smo obiskali velik del Krasa. Najprej smo si ogledali Vilenico, znamenito kraško jamo. Vodič nam je povedal nekaj več o njeni zgodovini, od kod njeno ime itd. Iz Vilenice smo šli v Lipico, kjer smo si ogledali konje lipicance. Naša naslednja postaja je bil Tomaj, rojstni kraj pesnika Srečka Kosovela. O njem smo tudi veliko izvedeli, saj so nam učenke 8.r. pripravile kratek kulturni program. Prebrale so nam nekaj Kosovelovih pesmi. Ogledali smo si še Štatenberg. Hodili smo med ozkimi ulicami iz kamenja in spoznavali življenje Primorcev. Bili smo tudi v Kostanjevici pri Novi Gorici, kjer smo si ogledali grobnico zadnjih francoskih kraljev. V Podkraju smo pobliže spoznali podružnično šolo OŠ Col. Tam nas je ravnatelj postregel s sladoledom. Izlet je bil res lep, ker smo si ogledali velik del zahodne Slovenije in se rešili pouka.
POLONA PETACI, 6.R.
OŠ Globoko
ANGLEŠČINA V VESELJE
vVvšolskem letu 1996/97 so se v OŠ Žužemberk dogajale zanimive stvari. Učiteljica angleškega jezika Tanja Šenica nam je spoznavanje tega tujega jezika popestrila z bralno značko. To je za nas nekaj novega in veliko se nas je podalo v to vabljivo, poučno in povrhu vsega še prijetno bralno preizkušnjo. Pet knjig v angleščini res ni bilo veliko. Se posebej so nam bili všeč sproščeni pogovori v angleščini o prebranem čtivu, z veseljem pa smo si nabirali samozavest. 40 učencev višje stopnje nas je bralno značko uspešno opravilo in dobilo priznanje. Dan pred zaključkom šolskega leta smo bili za našo dobro voljo, katero smo pokazali z branjem, nagrajeni z angleškim piknikom, ki ga je s pomočjo učencev pripravila naša učiteljica. Na njem m manjkalo niti dobrih angleških sendvičev niti grenkega čaja z mlekom. Seveda pa ni šlo brez obilice iger, smešnic in novih pesmi, katere smo se naučjli. Menim, da bi morali takšno obliko spoznavanja tujega jezika in kulture naroda še velikokrat ponoviti ter z njo seznaniti tudi učence nižje stopnje. Zahvala pa gre učiteljici, ki je s svojim trudom in dobro voljo do-segla, da smo angleški jezik spoznali po drugačni poti in ga vzljubili.
ALENKA MOŽE, 5.C., OŠ Žužemberk
ZAKLJUČEK
Tretješolci OŠ Podzemelj smo z našo učiteljico Marico Kambič slovesno zaključili šolsko leto. V šolo smo povabili starše in jim pokazali, kaj vse smo delali med letom. Učilnico smo spremenili v razstavni prostor. Starši so pripravili domače pecivo, mi pa smo jim podarili glasilo Tretjesolec, v katerem smo zbrali naše najboljše prispevke. Srečanje je posnel eden od očetov, posnetke pa smo si ogledali že naslednji dan. Skupaj z učiteljico se staršem zahvaljujemo za nepozabni zaključek šolskega leta in si v prihodnje želimo še več takih srečanj.
Tretješolci OŠ Podzemelj
ANGLEŠKO
TEKMOVANJE
Na šolskem tekmovanju iz angleščine je v šolskem letu 1996/97 tekmovalo 10 učencev 8.r. Bronasto priznanje jih je osvojilo sedem. Vsi ti učenci so dosegli 80 ali več odstotkov točk. Na regijsko tekmovanje v Brežice sta odpotovali Lina in Katarina, Sandra pa je žal zbolela. Obe sta si prisvojili srebrni priznanji. Zasedli sta odlično 2. in 4. mesto. Lina je z 2. mestom dobila možnost tekmovanja za zlato priznanje. Državno tekmovanje je bilo v Novem mestu, rezultati še niso znani. Upamo, daje Lina zbrala 90 odstotkov točk. Letošnji testi so bili precej zahtevni, zato je bilo tekmovalcev precej manj. So pa ti bili izvrstni. Na naši šoli imamo kar nekaj učencev, ki blestijo pri urah angleščine, zato upamo, da bodo svoje znanje pokazali tudi na tekmovanjih v naslednjih letih.
KARIN ROŽMAN Novinarski krožek OŠ Artiče
VSAK JE VESEL USPEHA
V zadnjih letih so vzgojiteljice in učitelji dobili možnost za iskanje novih poti dela z otroki. Tako je tudi kolektiv iz osnovne šole Smarjeta usmerjen v delo, ki daje zadovoljstvo. V svojem letnem načrtu je pedagoški zbor vedno težil k doseganju šolskih, učiteljevih in nacionalno kurikularnih ciljev. V osprednju so bila vprašanja: Kaj se od učencev pričakuje? Kdo jih poučuje? Kako je pouk organiziran? Kaj so se učenci naučili? V tem šolskem letu so učenci dosegli 99,30% splošnega učnega uspeha, kar je naj večji uspeh zadnjih desetih let. Učenci so se udeležovali državnih tekmovanj, sodelovali s projekti. Vidno mesto v vzgoji šole pa ima tudi šport. Seveda ni na prvem mestu tekmovalni uspeh šole, ampak je pomembno praktično, fizično in duhovno počutje učencev.
JOŽE PEČNIK ravnatelj OŠ Šmarjeta
RADA PIŠEM
Skoraj vsak učenec na naši šoli ima kakšno dejavnosti, ki ga veseli in si z njo izpolni prosti čas. Le redki so, ki se z ničimer ne ukvarjajo. Mene veseli delo v lite-rarno-novinarskem krožku. Ugaja mi, ker se vedno česa novega naučimo. Sodelujemo na literarnih natečajih in se tako s svojimi prispevki predstavimo ljudem, ki naše šole niti ne poznajo. Še posebno všeč pa mi je, ker lahko pišem čisto vse, kar želim. Veliko lažje pišem na temo, ki mi sama od sebe pade v glavo, kot pa če je določen naslov. Vedno se razveselim nove številke glasila Prvi koraki, še posebno, če je objavljen kakšen moj prispevek. Rada bi, da bi imeli več ur za literarni krožek, a kaj ko je na šoli še toliko drugih dejavnosti!
SIMONA GLIHA, 7.r. literarno-novinarski krožek OŠ Veliki Gaber
PRETEP
Bilo je v tretjem razredu. Nekega spomladanskega dne sva se Damjan in jaz z dvema sošolcema dodobra skregala. Temu je seveda sledil pretep. Nazadnje smo bili vsi izmučeni in smo pobegnili vsak v svojo vas. Dan je minil in spet je prišlo jutro. Seveda sem malo razmišljal, ali naj grem v šolo ali ne, ker me je btlo strah drugih dveh sošolcev. Potem sem vzel iz omare žepni nož in ga vzel s seboj. Ko sem prišel do Damjana, me je ta že čakal. Na poti v šolo je iz torbe privlekel palico, na kateri so bili zataknjeni risalni žebljički. Prideva do šole in že se je vnel kreg. Seveda je sledil tudi pretep. Iz žepa potegnem pipec, Damjan pa svojo palčko. Enega od skreganih sošolcev sem urezal, Damjan pa mu je zabodel žebljiček globoko v zadnjo plat. To je prišlo učiteljici na ušesa. Povedala je moji mami na govorilnih urah. Popoldne, ko sem prišel iz šole, je bilo hudo.
FRANCI MAROLT, 8.a OŠ dr. Ivana Prijatelja, Sodražica
Prijatelji
Sam, v starih cunjah ta stoji, pojdimo ga mi gledati.
Zdaj mečimo to kamenje nanj, potlej zapomnil ta si bo dan.
Naj ve; da ne spada sem.
Ta svet je naš in ne za te, za te pohlevne reveže.
Nima pravice biti tu,
nima pravice jesti sočnega sadu.
Zato stran, proč, alo, gremo!
Vsi govorijo le tole temo.
STOP!
Tudi on je tu na tem sveti, dajmo mu lepo živeti.
Naj zapomni si ta dan, ko prvič v življenju ni bil pregnan. Imejmo ga radi, saj smo vsi ljudje, pa tudi, če svet tako krut je. Držimo skupaj čisto vsi, v življenju to se pač godi.
Mi nismo copatarji, smo pa prijatelji.
Prijatelji na tem sveti, kjer skoraj ni več za živeti.
Tu uničujeta ga molj in rja, tu zastrupljena je vsa zemljica. Premagajmo ovire vse, naj bode, kakor vsi žele.
Bodimo, smo in bomo večni, zvesti si prijatelji.
Da, PRIJATELJI... ČISTO VSI!
ANJA KRESE, 6.b. OŠ Šmihel
Odgovori in popravki
po § 9...
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen).
Smrt, ogenj, taborišča
Dol, list 29, 24. julija
V	članku “Smrt, ogenj, taborišča”, ki je bil objavljen v 29. številki Dolenjskega lista, je napačno naveden dan proslave. Pravilno: proslava bo v soboto, 2. avgusta, ob 11. uri na Ogenjcah.
V	tretjem odstavku je pravilno: dr. Gali so pomagali še bolniška sestra Mimica, medicinca Metod Rus in Vojko ter še nekaj partizanov.
Za napaki se opravičujemo.
Avtor in uredništvo
MODNI KOTIČEK
Smrt velikega kreatorja
Smrt Giannija Versaceja je pretresla svetovno javnost mnogih modnih delavcev, tako oblikovalcev; manekenk, kakor tudi novinarjev, ki so vsako sezono spremlajli njegov bogati in raznoliki svet oblikovanja. Množični morilec, 27-letni Andrevv Philip Cu-nanan, homoseksualniprosti-tut, ki ga ameriška policija išče že nekaj let, je ubil modnega kreatorja svetovnega formata na Floridi, starega komaj 51 let.
Versace se je rodil leta 1946 v Kalabriji v Italiji, kjer se je v materinem salonu začel ukvarjati z modo. Kmalu je odšel v Milano in naglo zaslovel kot izkušen kreatar. Za modno hišo Genny je kreiral kolekcije iz usnja in semiša, za Com-plice pa večerne obleke. Leta 1978 je ustanovil svoje podjetje. Slovel je po izrazitem čutu za barve in jasnih linijah, česar se spominjamo iz sezonskih modnih prireditev v Parizu, Londonu in New Yorku. Predstavljal se je z zaključenimi kolekcijami, ki sta jih pripravljala s sestro Donnate-lo. Žensko postavo je najraje ovijal s poševno krojenimi oblačili (kroj, rezan poševno čez potek tkanine, tako da blago pade v gladko, navpično gubo) in lahkotnimi tkaninami. Mnogo njegovih zamisli je bilo drznih, a dovršeno izpeljanih. Versace je užival v eksperimentiranju z novimi tkaninami in obrobami. Na koncu 70. let je doživel velik uspeh s pleteninami, obrobljenimi z usnjem. Oblikoval je tudi kostume za gledališče in balet.
Modno občinstvo je s svojo enegično, provokativno in temperamentno garderobo navduševal že osemnajsto leto. Le redka so oblačila, ki so povzročila senzacijo, kot so jo Versacejeve dragocene modne stvaritve, ki v svetu zvezdništva predstavljajo absolutni statusni simbol.
JERCA LEGAN
Bo 15. september nov državni praznik?
Pred 50. obletnico priključitve Primorske - Bomo ob 27. april, dan OF?
Vse kaže, da bomo Slovenci že letos z novim državnim praznikom (po)častili nadvse pomemben dogodek 15. septembera pred 50 leti - priključitev Primorske k Sloveniji. V uzakonitev državnemu zboru ga je predlagalo več poslancev: prvi Janez Janša (skupaj s predlogom, da bi 27. april, dan upora, prestavili na kakšen kasnejši datum) pa še Zmago Jelinčič, Miroslav Mozetič in Ivan Božič. Janez Janša s svojim predlogom, da bi državni zbor “ukinil” 27,-april, ni uspel; o tem, ali bo 15. september državni praznik ali ne, pa poslanci še niso rekli zadnje besede. Vendar že je zdaj jasno, da bo. Razlogi za sprejem takšnega zakona so tehtni. Poglejmo!
Slovensko Primorje s Trstom in Gorico je po prvi svetovni vojni pripadlo Italiji, kar so velesile potrdile z rapalsko pogodbo. V Italiji je tako ostalo okoli 300.000 Slovencev. Italijanska država je izvajala nacionalni pritisk na slovensko manjšino, ki se je stopnjeval s prihodom fašistov na oblast. Slovenski manjšini so bile kratene temeljne pravice, kot so prepoved uporabe slovenskega jezika v javnem življenju, odprava slovenskih krajevnih napisov, sprememba osebnih imen, odprava slovenskega pouka idr. Italijanska oblast je načrtno poitalijanče-vala slovenski živel. Kot odpor proti temu so narodno usmerjeni Slovenci ustanovili ilegalno organizacijo TIGR, ki si je prizadevala za priključitev primorskih Slovencev kTnatični domovini. Najpomembnejše dejstvo pa je, da so se fašizmu uprle različne politične sile.
Maja 1945 je bilo za kratek čas osvobojeno celotno slovensko ozemlje do njenih skrajnih etničnih meja. Stoletni sen združitve vseh Slovencev je bil za hip uresničen: osvobojena sta bila Trst in Gorica, na avstrijskem Koroškem pa so okoli vojvodskega prestola postavili slovensko častno stražo.
Primorski Slovenci so v letih po vojni vztrajno in pogumno izražali pripadnost matični domovini. Za reševanje problema razmejitve so Slovenci predlagali etnično načelo. Tudi velesile so postavile svoje predloge razmejitve. Obveljal je francoski t.i. kompromisni predlog, po katerem so pod Italijo prišle Benečija, Rezija, Gorica in Kanalska dolina, pod Jugoslavijo pa preostali del Primorske,- Istra z Reko, vsi otoki in Zadar z okolico. To razmejitev so podpisale tudi velesile v Parizu leta 1947.
Z uveljavitvijo Pariškega sporazuma je 15. september 1947 Slovenija dejansko priključila Primorsko in združila svoje ozemlje. Bolj kot natančna razmejitev, ki jo je prinesel šele Londonski sporazum, 5. oktobra 1954, je za slovenski narod pomembno to, daje po treh desetletjih nasilne razklanosti, trpljenja in potujčevanja ponovno zaživel vsaj večinoma skupaj.
Petnajsti september 1947, ko so začela veljati določila Pariške mirovne konference, si vsekakor zasluži državni praznik. Govoriti o 15. septembru kot novem prazniku in pri tem ukinjati 27. april
ANA HOČEVAR UPOKOJENA
Ob koncu tega meseca odide v zasluženi pokoj Ana Hočevar, ki je vrsto let opravljala dežurno službo za potrebe gasilcev in reševanja v kočevski občini. Ob prenehanju njenega dela so se sešli posamezni člani Prostovoljnega gasilskega društva Kočevje, in ob tej priložnosti so obudili spomin na vrsto dogodkov, ki so jih doživeli v akcijah pri gašenju požarov v bližnji in daljni okolici. Zaradi boljše tehnične opremljenosti operativni člani tega društva pomagajo pri gašenju požarov tudi ostalim prostovoljnim gasilskim društvam v tej občini. Predstavniki društva so se ob koncu zaposlitve Ani Hočevar zahvalili za prizadevno in požrtvovalno delo, kajti gasilci so lahko prišli na kraj požara pravočasno ravno zaradi njenega hitrega obveščanja.
V. DRAGOŠ
pa je početje, skregano z vso Jogi-ko zgodovinskih dejstev. Na Primorskem je bila OF od vsega začetka edina trajna perspektiva za rešitev nacionalnega vprašanja. V času, ko je bil italijanski fašizem na višku svoje vojne moči, je bila za veliko večino Primorcev prav OF tudi edina alternativa.
Ob dejstvu, da smo Slovenci po koncu druge svetovne vojne ponosno korakali vštric z državami zmagovite protihitlerjevske koalicije, bi pomenilo ukinitev 27. aprila tudi simbolično državno odpoved svoji protifašistični preteklosti.
VINKO BLATNIK
Ali bo Tilka ostala doma?
Za nastop na svetovnih igrah si mora kočevska tenisarka sama zagotoviti 480 tisoč tolarjev
KOČEVJE - Od 27. septembra do 6. oktobra bodo v daljnem Syd-neyju svetovne igre bolnikov s transplantiranimi organi. Slovenska reprezentanca bo štela 10 članov, v njej pa bo kot edina Dolenjka tudi 38-letna medicin-
Vrača se po kapljicah
Nekaj misli o vračanju odvzetega
Tako bi lahko rekel ob agrarni reformi in današnji denacionalizaciji. Ko so odvzemali dobrim in skrbnim gospodarjem njihovo premoženje, je šlo čisto enostavno in hitro. Nazaj prihaja počasi, po kapljicah. Če je bil kdo premožen, je gledala nanj povojna oblast kot na prvorazrednega sovražnika, pa čeprav je bil z vsem srcem za domovino. Zadosti je bilo samo to, da je nekdo s prstom pokazal: ta ni za našo politiko.
Ko je oblast posegla po premoženju, smo bili s tem kaznovani otroci, ki nismo bili popolnoma nič krivi. Mati se je z nami tremi otroki strašno težko prebijala skozi življenje, saj smo bili stari od eno do pet let, ko smo se zadnjič videli z očetom. Rodila se nam je še sestrica, kot četrta, a je po enem tednu umrla, tako da te oče ni videl.
Pobrali so nam vse, kar se je dalo premakniti. Ni bilo več ne vola, ne voza, niti orodja. Kateri so imeli čuteče srce, so nam hodili pomagat z živino, da je mama pridelala prepotrebno hrano. Ampak kaj, ko pa je morala dajati obvezno oddajo, pa se ni nič vprašalo, od kod in kaj. Denar si je morala sposojati, da je kupila meso za obvezno oddajo, kajti v hlevu ni bilo ničesar, saj smo bili med vojno izropani.
Zdaj zemljo, ki je bila v državni lasti, vračajo. Za zasebno se še ni uredilo, tu bodo državne obveznice. Nekaj te zemlje je bilo preprodane. Ko je mati takrat vprašala sodnika, zakaj razlaščajo, je odgovoril: “Ženska, ne morem vam nič pomagati. Če ne bi nihče nič zahteval, vanj ne bi nič vzeli.” Oni pa danes pravijo: “To so nam dali.”
Država se hvali, kako dobro gospodarijo z državnimi gozdovi. Bom pripomnil k temu tole. Na Gorjancih je bil podržavljen gozd s površino 3,75 ha, poln lepega prvoklasnega lesa. Ko je ta gozd prišel v last države, je bil v njem izveden golosek. Starejši prebivalci podgorjanskih vasi se še prav gotovo spominjajo, koliko in kakšnega lesa je bilo v njem, saj so morali za obvezno delo vlačiti les iz gozda.
Ko je moj oče sekal gozd, daje obnovil gospodarsko poslopje, je spet zasadil in pogozdil. Ko je gozdna enota iz Metlike izsekala naš podržavljeni gozd, da so napravili garaže v Metliki, niso nazaj nič posadili. Da se gozd dvigne, je potreno čakati tri generacije...
Les na Gorjancih je bil vreden vsaj trikrat toliko kot potem gola zemlja. Ne vem, čemu se naši oblastniki bojijo, da bi prišel gozd v privatno lastnino.
Tudi za gozdove, ki so bili last cerkve, ne vem, zakaj jih ne bi vrnili. Saj vsi skupaj tvorimo državo. V' naši metliški župniji so les iz vrnjenega gozda koristno porabili za obnovo farne cerkve. Vsaka župnija ima še svoje podružnice, ki so potrebne obnove. S tem ohranjamo naše kulturne spomenike.	,
TONE NEMANIČ Lokvica
ska sestra Tilka Jurca iz Kočevja, ki bo nastopila v tenisu.
Reprezentanca je pred dvema letoma prvič nastopila na igrah v Manchestru v Angliji in osvojila eno srebrno kolajno in se štirikrat uvrstila med prvih pet. Za udeležbo vsaj minimalne ekipe na tekmovanju v deželi kengurujev pa Zveza ledvičnih bolnikov Slovenije, katere člani bodo zastopali reprezentanco, nima denarja za tako dolgo pot. Zato so se obrnili na številne podpornike; odziva skoraj ni, čeprav je zadnji rok za zbiranje denarja 30. avgust.
“Vsak udeleženec mora sam zbrati okoli 280 tisoč tolarjev, kar zadostuje le za vozovnico. Pravočasno sem se obrnila na več kot 20 kočevskih podpornokov. Doslej sta me z denarjem podprla le Re-cinko in HIP, od drugih pa ni nobenega odgovora. Potrkala sem tudi na občinska vrata; tam so mi odgovorili, da ne morejo prispevati niti tolarja,” malce razočarana pove Tilka.
Ravno od občine je pričakovala vsaj desetisočaka, če ne kaj več, saj navsezadnje gre tudi za predstavitev Kočevja na sedmi celini, kar je za mnoge prava redkost. Pa tudi občina se ne more ravno pohvaliti, da ima v izbranih slovenskih vrstah veliko svojih predstavnikov, ki tekmujejo zunaj. V upanju, da ji bodo do konca meseca zagotovili denar, Tilka pridno vadi in upa na eno izmed kolajn na igrah v Sydneyju.
M. GLAVONJIČ
DOLENJSKI LIST
vaš četrtkov prijatelj
Izraz barv na steklu
V Dolenjskih Toplicah do konca avgusta razstavljena dela Slavice Mencin
DOLENJSKE TOPLICE - V podhodu Zdravilišča Dolenjske Toplice so v okviru Topliške noči odprli razstavo Slavice Mencin, ki bo na ogled do konca avgusta. Avtorica razstavlja svoja dela, risana na steklo.
Na otvoritvi, ki so je popestrili šmihelski pevci, je povedala, da se je z barvami za steklo srečala pred dobrim desetletjem. Prvi predmet, ki gaje pobarvala, je bil kozarec za malo pivo. Kasneje se je lotila poslikavanja vseh vrst steklenih posod, ki so služile uporabnemu namenu. Njen glavni navdih danes predstavlja zavržena hladna površina stekla, ogledal in ostalih steklenih predmetov, ki jo z likovnimi izraznimi sredstvi preobrazi v toplo okrasno površino.
Majda Lužar v svoji besedi, natisnjeni pb otvoritvi avtoričine razstave v Ženskem centru, Mreže pred štirimi leti, ugotavlja, da je likovni izraz risb na steklu skrbno izbran kot grafični odtis. Določenost in natančnost izrisuje prefinjena kontura. V risbo so vpeta kontrastna barvna telesa, njihov preplet konveksno - konkavnih oblik tvori razgibano likovno vsebino, podobo sanj in razmišljanj avtorice. Pri poslikanem steklu je rob poudarjen z ornamenti.
Slavica Mencin s svojimi umetninami poudarja, kako lahko naključno najden ali zavržen delček vsakdanjosti spremeni in spodbudi željo, izraziti se zase in za svoje najbljižje. “Ogledala kljub mojemu posegu vanje služijo svojemu namenu. V bistvu nosijo le moj podpis,” pravi avtorica.
D. ŽAGAR
PROSTOVOLJCI PRI NOVI ŠTIFTI - Ob koncu tedna se je pri Novi Štifti pri Ribnici končal dvanajstdnevni mednarodni prostovoljni delovni tabor Travna gora, ki je sastavni del CRPOV Potekal je v devetih vaseh tega območja. Osnovni cilj tako projekta kot tabora je bil obnova podeželja in je potekal v organizciji cerkniške Vitre ter ob pomoči ribniške občine, patra Nika iz frančiškanskega samostana pri Novi Štifti in Mosta, društva za izmenjavo prostovoljcev. Na taboru jt sodelovalo deset prostovoljcev iz Italije, Nizozemske, Švice, Belgije, Madžarske in Španije. Uredili so peš pot od Nove Štifte do Ravnega Dola in proti Travni gori, očistili gozdiček pri Jurjeviči ter pomagali pri obnovi samostana. Naslednji tabor bo avgusta v občini Velike Lašče. (Foto: Milan Glavonjič)
Hvala za pomoč prizadetim
Letos se je Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih Novo mesto po 41 letih preselilo v novo-urejene in opremljene prostore. Objavljamo imena sponzorjev, ki so društvu pomagali zbrati denar za novo opremo društvenih prostorov:
Dolenjska banka, d.d., Novo mesto; Mestna občina Novo mesto; Šiviljstvo Bevc, Novo mesto; Parketarstvo Avgust Vrtar, s.p., Dolenjske Toplice; Krovstvo in kleparstvo Joži Kramaršič, Dolenjske Toplice; SCP Renault, Alojz Vrtin, Črnomelj; Manager, d.o.o., Metlika; Bacardi, okrepčevalnica, Šentjernej; Struktura, d.o.o., Mirna peč; SČ Novo mesto, d.o.o.; Elcom, d.o.o., Črnomelj; Mith-raeum, d.o.o., Črnomelj; Plasto-form, d.o.o., Šmarjeta; Martin Radoš, Semič; Vrtnarstvo in cvet-ličartstvo Papež, Črnomelj; Kava bar Piccolo, Črnomelj; Toki, Jože Tomaževič, Semič; Igor Štukelj, Semič; Trgoles, d.o.o., Gradac; Grading Anton Pavšič, Črnomelj; Boštjan Ovniček, s.p., Črnomelj; VulkanizerstvovOgulin, Semič; Sivijales. d.o.o., Črnomelj; Geltar, d.o.o„ Črnomelj; Lovro Rems, s,p., Črnomelj; Modul, d.o.o., Črnomelj; Anton Gorše, s.p., Črnomelj; Ferati Nafi, Črnomelj; Weiss Janez, s.p., Črnomelj; Ro-sal, d.o.o.. Črnomelj; Marija Hu-tar, sp., Črnomelj; Pavle Senica, s.p., Črnomelj; Jože Novak, s.p., Novo mesto; M&M, Črnomelj; Dolenjske lekarne, Novo mesto; Anton Kambič^ s.p., Semič; Antonija Vrlinič, Črnomelj, Roberts Elektronik, Novo mesto; Kartuzi-
ja Pleterje, Šentjernej; Vako, d.o.o., Črnomelj; PCP Pureber, Novo mesto; Breza plus, d.o.o., Črnomelj; Krka, tovarna zdravil, Novo mesto; Opel Kurent, Trebnje; Stepan & CO-Specter, Črnomelj; Penzion Domen, Šmarješke Toplice; Avtohiša Berus, Novo mesto; Zavarovalnica Triglav, Novo mesto; Kobra team, d.o.o., Šentjernej; Kos Edvard, Šentjernej; Arex, d.o.o., Šentjernej; Mila Jermanj s.p., Črnomelj; T.J.T., d.o.o., Črnomelj; Yurena, d.o.o., Novo mesto; Leran, d.o.o., Novo mesto; Steklarstvo Mervar, Novo mesto; Trgovina Kramer, Mirna; Okrepčevalnica Pintar, Trebnje; Cvetličarna Magda, Novo mesto; Panda Izvoz - Uvoz, d.o.o., Brusnice; Zlatar, graver -Jožko Kranjc, Novo mesto; Jože Stibrič, Avtoservis, Novo mesto; Tilia, d.o.o., Novo mesto; Avto-center Vovk, d.o.o., Trebnje; Kurent & CO, d.o.o., Trebnje; Panjan, d.o.o., Trebnje; Alojz Nadrih, Trebnje; Kovinoprodaja, Trebnje; Trgovina Prinovec, Šmarješke Toplice; Mizarski servis Janez Šporar; Tekavčič, Dolenjske Toplice; Jelena Malerič, Črnomelj; Mizarstvo Jože Rom, Črnomelj; Franc Frelih, Filip Povše - Mirna; Franci Kek, Novo mesto; Goran Delajkovič,vNovo mesto; Anton . Zupančič, Črnomelj; Janez Gorenc, Škocjan in še mnogi drugi posamezniki in podjetniki. Vsem naša iskrena zahvala!
Svoj prispevek medobčinskemu društvu daje tudi Dolenjski list z brezplačno objavo pričujoče zahvale.
Popoln nadzor
Utrinki iz vsakdana
Državljan je pod močnim nadzorom ne glede na to, ali je državljan predsednik ali pa hodi naokrog kot kaj drugega, ne kot predsednik.
Predsednik kulturnega društva Gabrje je nekoč dobil pismo. Predsedniki dobivajo pisma, včasih zelo veliko, odvisno od tega, kako veliki predsedniki so, zato ni bilo čudno, če je dobil tudi omenjeni pismo. To pismo je bilo iz takratne Službe družbenega knjigovodstva Novo mesto. V njem je pisalo, da so odkrili, namreč predsednikovo nevestno vodenje društva in neurejeno poročanje o delovanju in denarnem poslovanju društva. Predsednika je sporočilo Službe (družbenega knjigovodstva) vrglo s tira vsaj toliko, kot ga je ob koncu osemdesetih letih presenetilo tajno sporočilo Službe (državne varnosti), da ve o njem čisto vse. Ko je predsednik spravil pulz na normalo in mu je uspelo zavezati si oba čevlja, je nemudoma odpotoval na sedež Službe in vprašal, kaj se zgodi s predsednikom kulturnega društva, če Služba odkrije. Uslužbenec je povedal, kar povedo vsi vestni uslužbenci v takih primerih, in predsednik kulturnega društva je po prejetem odgovoru že mislil, da se je zaletel v zaporniško rešetko, čeprav se je v resnici pri izhodu obrsknil samo ob pisarniški oleander. Vseeno groza!
Državljan, ki smo ga pravkar spoznali kot razkrinkanega predsednika, je nekoč pozneje zaprosil pri Krekovi banki v Novem
mestu za posojilo. “Dobili ga boste, '”mu je rekla banka. “Tole boste podpisali. Pred tem predložite še fotokopijo plačilnih list za zadnje tri mesece. ” “Kot pri spovedi," je ušlo državljanu. “Ampak zakaj te fotokopije, ” se ni mogel načuditi, “saj je moj direktor vendar z lastnoročnim podpisom že potrdil vse tisto, kar bi potrdile plačilne liste. ” “Ne!” je rekla banka, “tisti nad nami, iz zavarovalnice, zahtevajo fotokopije. Veste, vse zato, da ne bilo kaj nepoštenega zadaj. ” Državljan je zavrnil vse to nezaupanje, češ, tako kot je treba verjeti božji besedi, mora banka zaupati neponarejenemu lastnoročnemu podpisu direktorja. Nič! In državljan ni dobil posojila.
Državljan je pred dnevi zaprosil za neko posojilo v hiši novomeške zavarovalnice Tilia. Ponovila se je zgodba, ki jo je slišal pri Krekovih; torej popoln nadzor nad razmerami, da ne bi bilo kaj nepoštenega zadaj. S to razliko, da bi se bili v Tiliini stavbi zadovoljili s fotokopijo zadnje plačilne liste. Državljan ni podpisal. In
tovariši in tovarišice, dame in gospodje! Če je res tak nadzor, kako so Službi (družbenega knjigovodstva), Službi (državne varnosti) in vsem drugim službam za nadzor lahko ušli vsi tisti, ki so raznesli Videm Krško, Agrario Brežice, Pionirja Novo mesto, SOP Krško, Tam Maribor idr. ? Naj pri tej priči dobim posojilo, če ni res, da se ne izplača biti navaden državljan. Bolje je biti živina. Kdo je že slišal, da bi navadnega vola, govedo uspešno nadzirali?!	M. LUZAR
sklenil pogodbe za posojilo. Državljan je torej pod nadzo-m, karkoli že dela. Vendar,
V taboru Slovenija v malem
Od 20. do 27. julija na Taboru mladih v Dolenjskih Toplicah potekale 4. vesele počitnice
DOLENJSKE TOPLICE -Zveza prijateljev mladine “Mojca” Novo mesto je letos že četrtič zapored od 20. do 27. julija organizirala vesele počitnice v Taboru mladih v Dolenjskih Toplicah, ki se jih je udeležilo okrog 100 osnovnošolcev in srednješolcev iz vse Slovenije, med katerimi je bilo tudi 27 otrok iz Bihača, prijateljske občine Novega mesta. Po besedah vodje tabora Janeza Pavlina gre za edinstveno obliko preživljanja prostega časa slovenskih otrok, kije letos ponovno odlično uspela in bo na podlagi izvedenega programa, pridobljenih izkušenj in raznovrstnega gradiva služila kot zgled vsem prihodnjim taborom.
V letošnjem letu je Tabor mladih, ki je doslej najcenejjja oblika preživljanja počitnic, obiskalo v več kot 30 skupinah že skoraj 1700 mladih, do konca septembra pa naj bi to število naraslo na čez 2000 udeležencev. Mnogi otroci prihajajo v Dolenjske Toplice v okviru šole v naravi v času pouka in večina se jih želi vrniti tudi med poletnimi počitnicami, zato se je vodstvo tabora odločilo, da bo drugo leto otrokom ponudilo tri termine veselih počitnic. Takoj po izteku šolskega leta bodo gostili dolenjske odličnjake, otroci iz vse Slovenije bodo prišli na počitnikovanje konec julija, medtem ko bo zadnji termin v avgustu, torej tik pred začetkom novega šolskega leta, namenjen tistim, ki se želijo s pomočjo igre naučiti tudi angleškega jezika.
Izredno bogat in pester program, ki ga v taboru pripravlja strokovno vodstvo, je letošnje vesele počitnice naredil še lepše. Udeleženci so delali v sedmih skupinah in skozi ves dan spoznavali številne športne, kulturne in zabavne dejavnosti. Podali so se po poteh arheološkega najdišča
Cvinger, kolesarili so, streljali z lokom, zračno puško, igrali pikado, namizni tenis, se kopali v termalnem bazenu in še in še. V spominu jim bodo prav gotovo ostale tudi ure jahanja, tečaj ro-lanja, postavljanje tabornega ognja in šotora ter Jrtevilna družabna tekmovanja, ki so še bolj poglobila njihove prijateljske vezi. Ob večerih so izbirali “naj” disko plesalca, miss in mistra tabora, zabavali so se v diskoteki in peli ob tabornem ognju. “Naš program je bil zasnovan tako, da so se aktivnosti v celem tednu odvijale predvsem znotraj tabora, pri čemer smo otroku ponudili toliko, da mu ni bilo nikoli dolgčas. Na tak način želimo ponuditi tabor vsem tudi v bodoče in samo tako lahko nudimo kvalitetno počitnikovanje otrok,” pravi Janez Pavlin, ki ga prijetno preseneča, da mladi, ki prihajajo v tabor, zelo lepo čuvajo okolico in svoje bivalne hiške, ki so vedno izvrstno pospravljene. Le tako pa bo Tabor mladih v Dolenjskih Toplicah vedno dobro pripravljen za nove skupine otrok. Naslednja, ki prihaja, je skupina 106-ih mladih iz vseh koncev Slovenije, ki se bo v času od 1. do 11. avgusta udeležila Počitnic po angleško.
ZPM Mojca Novo mesto pred vsakim prihodom nove skupine poskrbi za čim boljšo pripravljenost tabora. Tako je tabor že nekaj časa ograjen in varen pred divjadjo iz gozda ali drugimi nepovabljenimi gosti.
D. ŽAGAR
PRVIČ NA KONJU - Tabor nudi mladim bogat počitniški program, med drugim tudi možnost jahanja konjev v Podturnu, ki so last Mihe Luzarja. (Foto: D. Ž.)
Suha krajina ’97
STAVČA VAS PRI ŽUŽEMBERKU - Društvo za gibalno vzgojo Ljubljana je mladim iz cele Slovenije omogočilo 10-dnevno taborjenje blizu reke Krke. Osnovnošolci so razdeljeni v tri skupine, v eni pa je naenkrat v taboru okoli 20 mladih, glede na njihovo število je prilagojeno tudi število spremljevalk.
Največ časa preživijo ob vodi, vozijo se s kanuji, streljajo z lokom in igrajo badbinton. Ker jim načrte prekriža tudi dež, si čas popestrijo z družabnimi igrami in z igračami, kijih prenesejo s seboj. Skupino vodi socialni pedagog Matevž Petelin.
Življenje v naravi ima sprostilni namen, otroci pa spoznavajo tudi vas. Ker jih večina prihaja iz mest, so navdušeni nad domačimi živalmi na dvoriščih in v hlevih domačinov. 7-letnika sta o taboru Suha krajina ’97 dejala:
ŽANA KLEMENČIČ iz Tolmina: “Najraje se vozi s kolesom. Rada se kopam, čeprav je rekla mrzla. Nabiram polžke in našla sem že veliko školjkic. Zvečer so mi všeč zgodbice, ki jih pripovedujejo oskrbniki.”
JANI DEBELAK iz Ljubljane: “Lepo mi je bilo na bazenu v Dolenjskih Toplicah in to, da smo šli na pizzo. V avtu smo poslušali glasbo. Drugače najraje streljam z lokom. Tu sem prvič in mi je všeč.”
A. JERNEJČIČ
(DOLENJSKI LIST)
vaš čelrlkov prijatelj
Žana Klemenčič in Jani Debelak
ČATEŠKI DUHOVNIK OBNAVLJA
ČATEŽ - Pred petimi leti je čateški duhovnik Jože Pacek kupil orgle za farno cerkev. Po obnovi cerkve je saniral še pet podružničnih cerkev. Letos pa gradi novo stavbo, v kateri bodo prostori za izobraževanje in družabne namene ter učilnica, v kateri se bo verski pouk začel že z novim šolskim letom. Pri delu ni problemov, težave so le zaradi pomankanja denarja.
BOJAN HORVATIČ
PRVO SREČANJE PO DOLGIH DESETLETJIH - Možje in žene, ki so bili rojeni leta 1937 in so med drugo svetovno vojno in takoj po njej obiskovali osnovno šolo v Kostanjevici in Črneči vasi, so se po vseh teh letih ponovno srečali. Ker je bilo tokratno snidenje 25. julija na turistični kmetiji Colarič na Jablanicah pri Kostanjevici prvo po osnovni šoli, je bilo polno presenečenj in spominov pa tudi spoznanj, da so leta naredila svoje. Nekdanji sošolci, mnogi se sprva sploh niso prepoznali, so se razkropili po vsej Sloveniji, nekaj pa jih je tudi že umrlo. (Foto: T. G.)
Dalje več, kot je bil dolžan dati
31. julija bo častitljivo obletnico, 83 let, praznoval ugledni dolenjski in slovenski pedagog, učitelj in mnogim dolgoletni sodelavec in prijatelj Martin Fuis. Za tako vsestranskega in plodovitega učitelja in pedagoga, kot je bil on, se mi preprosti “Čestitam ti za rojstni dan in ti želim še veliko zdravja!” ne zdi dovolj.
Poklicno pot je začel v Prekmurju, kjer je bil tudi rojen, vendar se je po nekajletnem poučevanju preselil na Dolenjsko, kjer je tudi ostal. Tu je poučeval na osnovnih šolah v Prečni, Beli Cerkvi in Novem mestu. Celo življenje se je poleg poučevanja posvečal tudi delu na kulturnem področju in delu z mladino. Daje bilo njegovo delo že v začetku strokovno in požrtvovalno, dokazuje spominska listina, ki jo je prejel ob 20-letnici učiteljišča, na kateri so nekdanji učiteljiščniki zapisali: “Dali ste nam več, kot ste bili dolžni dati!”
Njegovo vsestranskost dokazujejo tudi vodenje mladinskih
kolonij, predavanja na tečajih za voznike motornih vozil in na tečajih za obrtnike za pridobitev mojstrskega naziva in dejstvo, da je od leta 1961 pa do upokojitve deloval kot pedagoški svetovalec za razredni pouk na Zavodu za šolstvo in kot pedagoški vodja -pomočnik ravnatelja na OŠ Grm. Tudi tam je njegovo delo presegalo običajne zahteve, saj je v pomoč vsem pedagoškim delavcem napisal več kot 80 referatov o strokovnem delu učiteljev na razredni stopnji. Prav tako je v njegovem okviru na OŠ Grm delovala priznana hospitacijska šola in po uvedbi redigiranih učnih načrtov so učiteljice pod njegovim vodstvom sestavile nove načrte z navodili, ki jih je kasneje uporabila skoraj polovica slovenskih osnovnih šol!
Za tako res vsestransko pedagoško delo je naš slavljenec dobil poleg že omenjenega še veliko drugih nagrad, med njimi tudi Trdinovo leta 1972, krivično pa je, da se v njegovih rokah ni znašla
tudi najvišja nagrada za učitelje -Žagarjeva nagrada.
Kakorkoli že, ob tvojem rojstnem dnevu ti, prijatelj Martin, dragi Tinek, želim predvsem čimveč zdravja in se ti zahvaljujem za vse, kar si dal meni in vsem našim učiteljem. In tega res ni bilo malo!	Xv0j
MIROSLAV VUTE
Aplavz ni obvezen
Na deželi še nekaj dajo na tiste, ki jim v državi krojijo usodo. Da je tako tudi v obratni smeri, bi človek težko trdil. Kar na nekaj obletnicah gasilskih društev in osnovnih šol sem bil zadnje čase. “Na slovesnost so povabljeni tudi ljudje iz Ljubljane, iz tamkajšnjih ministrstev oziroma republiških zvez, ” se pred pričetkom slovesnosti govorili nestrpni organizatorji. “Gotovo bodo prišli, kajti nikakršnega opravičila nismo prejeli,-da jih ne bo, "so tolažili sami sebe.
Pa kar nekajkrat ni bilo nikogar, četudi je na vabilu pisalo, da bo imel spoštovani gospod (gospa) iz Ljubljane pozdravni nagovor. Povezovalec programa je potem na svojo pest opravičeval odsotne, češ da so zelo zaposleni, službeno zadržani s pomembnimi nalogami. Šlo pa je le zato, da so' takšne in podobne slovesnosti navadno ob sobotah ali nedeljah, ko imajo “republikanci" že “poln kufer" vsega in jim je veliko prijetneje preživeti proste urice v krogu svojih družin kje v planinah ali ob morju, kot pa se udeleževati podeželskih “veselic” kje na Otovcu ali na dolenjskem Primsko-vem.
Tudi ministri in državni sekretarji (sekretarke) so samo ljudje. Če je res tako, se pravi, če so visoke državne “živine” v resnici le ljudje in ne polbogovi, bi bilo po človeških manirah lepo in prav, da bi (naivnim) provincialnim pri-pravljalcem različnih obletnic ne obljubljali svoje udeležbe ali pa da bi se jim vsaj pravočasno opravičii za svojo odsotnost, če so se že pri obljubi, da bodo prišli, zaleteli.
TONI GAŠPERIČ
INŠPEKTOR
Po deželi hodil je inpšektor. Vse odkril je, živ detektor. Neizprosen trd nadziral je dolenjski trg.
Kako so ustvarjali denarje, birte, kramarje, šušmarje je podrobno preiskal.
Falote v temno dušo je spoznal. Denar, samo denar je zakon in sveta vladar in mnogim ideal svetal, v aktih med vrsticami je bral.
Nekoč se mu zagnusil je nadzor, za vedno si je vzel odmor. Razveseli se vsa trgovska ceha, da zlo nadzora se preneha.
Ps.
Kadar zlo je eno preč, ga zamenja drugih, hujših več.
JURE MURN
Anton Štampohar
Leto 1942 na Dolenjskem6
Sprva so Italijani načrtovali, da bodo internirali samo moške med petnajstim in petinpetdesetim letom starosti, toda kmalu so pričeli pošiljati v taborišča cele družine, tudi ostarele, ženske in otroke pri čemer niso upoštevali niti zdravstvenega stanja posameznika. Nekatere so odgnali brez vsakršne opreme, kajti ljudi so pobirali tudi med delom na polju.
Po prvem koncentracijskem taborišču v Gonarsu pri Palmanovi so Italijani pospešeno gradili ali urejali nova: Monigo pri Trevisu, Chiesa-nuova pri Padovi, Rab, Renicci pri Anghiariju v Apeninih in Visco pri Palmanovi. Čeprav ta taborišča v primerjavi z nemškimi niso bila uničevalna, je bila stopnja umrljivosti zaradi neustreznih življenjskih razmer, lakote in s tem. povezanih bolezni, visoka.
V vseh ozirih najslabše so bile razmere v taborišču na Rabu, zato je v njem umrlo največ internirancev. Žnačilen je primer vasi Veliki Lipovec, ki je v desetletju pred vojno štela okoli 160 prebivalcev. V letu 1942 in 1943 so na Rabu umrli: Jožef Bobnar, Feliks Erbida, Jože Erbida, Rudolf Flis, Anton Gnidovec, Henrik Jarc, Miha Jarc, Ignacij Jerše, Albin Kužnik, Janez Mirtič, Miha Praznik in Janez Štupar.
Le v izjemnih primerih so Italijani ugodili prošnjam in izpustili
koga od starejših ali bolnih, že določenih za internacijo. Župnik Alojz Zupanc iz Šmihela pri Žužemberku je med roško ofenzivo, ko so morali iti vsi moški iz Šmihela in Klečeta na Poljane, kjer je bilo italijansko poveljstvo, s podpisom z življenjem jamčil zanje, da ni nihče od njih partizan. Vse so izpustili domov. Istočasno pa je imel župnik v zakristiji skrite tri partizane. Oktobra 1943 je pred Nemci rešil tudi tri partizane.
V taboriščih je prihajalo do raznih oblik odpora, ki so ga vzpodbujali in usmerjali neupogljivi posamezniki in člani Osvobodilne fronte ter komunistične partije. Višek je organizirani odpor dosegel na Rabu z ustanovitvijo Rabske brigade, ki je imela ob prihodu v Slovenijo nad tisoč oboroženih borcev.
Do danes ni bil izdelan popoln seznam vseh interniranih iz črnomaljskega in novomeškega okraja. Po mesečnem poročilu vojaškega referenta črnomaljskega okraja za december 1942 je bilo v internaciji 1336 oseb. V februarju 1943 jih je bilo 1284, od katerih so jih občine 312 predlagale za vrnitev domov. Prednost pri izpustitvi iz taborišča so imeli prostovoljci za vstop v belo gardo. Po seznamu, izdelanem po italijanskih dokumentih že med vojno, je bilo interniranih blizu 1600 Belokranjcev, pri čemer ni všteta
občina Radatoviči. Glede na število prebivalstva je dopusten sklep, da je bilo iz novomeškega okraja v internaciji okoli 4000 oseb. Iz cele. Ljubljanske pokrajine naj bi bilo interniranih nad 20.000 ljudi.
Veliko zlo, ki ga je italijanski okupator z interniranjem prizadejal civilnemu prebivalstvu, je domobranska propaganda nizkotno izkoriščala v boju proti narodnoosvobodilnemu gibanju. V svojih “Črnih bukvah” je zapisala, da so koncentracijska taborišča “dokaz za izdajalsko zaroto, ki jo je komunistična Osvobodilna fronta sklenila s savojsko cesarsko vojsko proti lastnemu narodu”. Celo za veliko umrljivost na Rabu je našla vzrok v sodelovanju “med cesarsko vojsko in med komunisti”. To velja omeniti zato, ker tudi v samostojni državi Sloveniji s ponatisom “Črnih bukev” razširjajo laž kot čisto resnico.
Vojaško vojno sodišče 2. armade
S širitvijo vstaje se je vse bolj večalo število aretiranih pripadnikov OF in partizanske vojske. Sprva jim je sodilo vojaško vojno sodišče (II Tfibunale Militare di Guer-ra) 2. armade na Sušaku. Novembra 1941 je bil z Mussolinijevim razglasom ustanovljen oddelek tega sodišča s sedežem v Ljubljani.
Med prvimi sodelavci Osvobodilne fronte, ki so bili aretirani in jim je bilo sojeno pred vojaškim vojnim sodiščem, je bil jetniški paznik okrožnega sodišča Alojz Podržaj iz Novega mesta. Po navodilu sekretarja okrožnega komiteja KP Slovenije za Novo mesto Vinka Kristana je po mestu trosil letake in pisal gesla na stene hiš, dokler ga niso konec julija 1941, ko je na steno Andri-janičeve hiše v središču mesta pisal “Živel Lenin” in črke “V” (Victory - zmaga), aretirali. Pretepali in mučili so ga, toda izdal ni nikogar. Po zaporu v Novem mestu in Ljubljani je bil prepeljan na Reko in vojaško vojno sodišče na Sušaku ga je obsodilo na 18 mesecev zapora. Bil je v zaporih v Trstu, Vicenzi, Trevisu, Bellunu in Parmi. Po prestani kazni je bil do novembra 1944 interniran v kraju Bagno a Ripoli pri Firencah. Vseskozi je ostal pristaš Osvobodilne fronte in po vrnitvi v Novo mesto se je po navodilih Osvobodilne fronte ponovno zaposlil v zaporu, kjer je pomagal zaprtim sodelavcem narodnoosvobodilnega gibanja.
Že pred njim je bil oktobra 1941 v Ljubljani, sicer ne pred vojaškim sodiščem, obsojen Anton Mušič iz Dolenjih Radenc pri Starem trgu ob Kolpi. Pri njem je fašistična patrulja iz Starega trga 12. julija našla tri številke Slovenskega poročevalca in proglas, ki ga je na dan nacističnega napada na Sovjetsko zvezo izdal centralni komite KP Slovenije. Svojih sodelavcev v Fabjanovi čevljarski delavnici v Starem trgu ni izdal. Kazen je prestal na otočju Tre-miti v Jadranskem morju in v kraju
Pisticci v provinci Matera, aprila 1944 pa je postal borec narodnoosvobodilne vojske in konec vojne je dočakal v Zadru.
Prvi Slovenec, obsojen na smrt pred vojaškim vojnim sodiščem, je bil ujeti politični komisar Belokranjske partizanske čete Jože Mihelčič iz Vavpče vasi pri Semiču, član centralnega komiteja KP Slovenije. Tri dni po obsodbi, 9. decembra 1941, je bil na strelišču ob Dolenjski cesti v Ljubljani ustreljen, njegovo truplo pa tajno prepeljano v Monfal-cone (Tržič), da ne bi njegov grob postal kraj, kamor bi slovenski rodoljubi “romali in polagali cvetje”.
Prvi skupinski proces proti aktivistom OF, organizatorjem vstaje in ujetim partizanom iz Bele krajine se je zaključil 11. februarja 1942. Partizana Milan Šimec in Mirko Mar-tinšek - slednji je bil pred Italijani preveč zgovoren - sta bila obsojena na dosmrtno ječo. Sedmim Belokranjcem so prisodili po tri in enemu dve leti strogega zapora, devet jih je bilo zaradi pomanjkanja dokazov oproščenih, toda bili so internirani ali poslani v kazenska taborišča v Italiji.
Milan Šimec je prestajal kazen v zaporu v mestu Alessandria v severni Italiji, kjer je bil zaprt tudi brat Stanko. Po kapitulaciji Italije so ga Nemci odpeljali v svoje taborišče na ' Bavarskem, od koder se je vrnil po končani vojni. Njegovo mater in štiri sestre so Italijani internirali, brat Pavle, obetaven partizanski umetnik ilustrator, pa je padel leta 1945 na Štajerskem.
Konec leta 1942 na dosmrtno ječo obsojeni partizan Drago Suhi iz
Novega, tudi zaprt v Alessandrii, je jetniško življenje opisal v knjigi “Zamrežena okna” (Ljubljana 1959).
Od druge polovice leta 1942 je vojaško vojno sodišče višino kazni stopnjevalo že za manjše prestopke, medtem ko so bili ujeti partizani, tudi v odsotnosti, večinoma obsojeni na dosmrtno ječo, nekateri na smrt. O tem pričajo naslednji primeri različnih “kaznivih dejanj”.
Marjan Lapajne iz Novega mesta je bil zaradi spuščanja raket 8. julija obsojen na dosmrtno ječo, vendar so mu jo čez 9 mesecev in pol spremenili v 30 let zapora.
Proti koncu avgusta je sodišče obsodilo dr. Franca Debeljaka, zdravnika iz Žužemberka, na dosmrtno ječo, ker je sodeloval s partizani. Leta 1945, ko so domobranci v morilskem besnilu zverinsko pobili na desetine civilistov iz Žumberka in okoliških vasi, je bila umorjena tudi njegova žena Ljuba.
Dragica Sevšek iz Novega mesta je konec avgusta dobila dva meseca zapora, ker je italijanskim vojakom rekla: “Pojdite proč, saj vas ni nobeden klical, kreteni!”
Angeli Flek iz Semiča je sodišče septembra prisodilo 6 let zapora, ker je prenašala partizansko pošto.
Učitelj v Podgradu Ivan Šolmajer je sredi septembra dobil 10 let zapora, ker je govori! na grobu dveh belokranjskih partizanov, ki sta padla konec junija ob napadu na postojanko obmejne straže pri Zajcu pod Gorjantfi. V istem mesecu je bil metliški zdravnik dr. Jože de Gleria obsojen na 22 let zapora, ker je zdravil ranjene partizane.
Josip je prestrašil kopalke
Anekdota je kratka, zabavna zgodbica iz življenja kake bolj znane ali znamenite osebnosti. Takih ljudi tudi na Dolenjskem ne manjka, zlasti če pogledamo v preteklost. To so ljudje, ki so s svojim humorjem zanamcem zapustili bogato dediščino, ki jo moramo ohraniti. V nekaj nadaljevnajih se bomo spomnili znanih birtov Josipa \Vinischerja in Josipa Zurca-Štemburja, potem čevljarja Štefana Veselovega in nesojenega ljudskega umetnika Henčka Zbila. Danes poglejmo, kaj nam je zapustil Josip Windischer (1869-1945).
JOSIP JE PRESTRAŠIL KOPALKE
Josip fVindischer je vsako leto svoje stalne stranke povabil na kopanje v Šmarješke Toplice. Vzdravilišče so se gostje vedno peljali z lojtrskim vozom.
Takega izleta se je udeležil tudi Novomeščan Franci Karasov, ko mu je bilo enajst let. Izleta se je spominjal takole:
“Bilo nas je veliko, med njimi tudi stopetdestkilo-gramski Windischer. Ko smo prišli v zdravilišče, je bil bazen zaseden. Prehitele so nas neke izletnice iz Ljubljane.
Windischer me je poslal k bazenu z naročilom, naj ženskam povem, da so se prišli kopat Novomeščani in naj čimprej zapustijo bazen. Kopalke so odgovorile, da so prišle pred nami in da se ne mislijo umakniti.
Nato je Josip poslal v 'napad ’ še nekega starejšega Novomeščana, vendar se je tudi ta vrnil z dolgim nosom.
Zadeva je Josipa močno razjezila. Poklical me je, naj mu pomagam sleči hlače. Josip kopalk ni potreboval, saj mu je veliki trebuh zakrival vse premoženje, na katerega so moški tako ponosni. Stopil je k bazenu, kjer so se kopale kričave ženske. In ko je možak prišel k bazenu, so trmoglavke zagnale tak vik in krik, da je kar odmevalo od gozda. Pobrale so svoje cunje in letele k hotelu. Bazen je bil v trenutku prazen. ”
Windischerjevi domislici so se še dolgo smejali. Ženske pa so se pritožile zdraviliški upravi, vendar niso desegle ničesar, kajti Windischerjevo ime je tudi v zdravilišču nekaj pomenilo.
POJDI PA RIT KAŽI SKOZI OKNO!
Windischerjev hlapec se je oglasil pri svojem gospodarju in mu potožil, da nima dela. Josip je bil ravno prav nataknjen, zato mu je dejal: “Če nimaš kaj delati, pojdi v prvo nadstropje in skozi okno kaži svojo debelo rit!’’
Hotelir in mesar Josip Windischer iz Kandije se je s svojimi domislicami zapisal v polpreteklo zgodovino Novega mesta.
Hlapec si ni dal dvakrat reči. Obrnil se je na peti in odšel po naročilu svojega gospodarja.
Čez nekaj časa je h gospodarju pritekla dekla vsa zadihana: “Gospod, tisti naš hlapec skozi okno nago rit moli. Kaj naj naredim?”
Josip na kratko: “Hitro teci gor in mu reci, naj takoj pride k meni. ”
Ko je hlapec prišel pred gospodarjevo obličje, ga je ta vprašal: "Kaj si delal, trape? Kaj so pa ljudje rekli?”
Hlapec odgovori: “Lepo so pozdravljali: Dober dan, gospod Windischer!”
JOSIP JE POJEDEL TUDI PET KLOBAS
Windischer je bil znan gurman. Nekoč je prišel v neko gostilno in kot za šalo pospravil pet klobas pa še kuro povrhu. Ko je gostilničar prinesel vino, je Josip dejal: “Kaj nosič to kislico, nazaj z njo - in prinesi nekaj litrov “himberleta (malinovca)!”. Sto-petdesetkilogramskemu Josipu je “pasalo ” tudi sladko.
POGREŠALI SO WINDISCHERJA
Dobili so se trije premožni birti, in sicer: novomeški Josip Zurc-Stembur, otoški Franc Bojane in gostilničar Janez Penca iz Stopič. Pa je Bojane, ki je bil vedno pripravljen za kakšno šalo, dejal: “Kanalja, kaj ničesar ne pogrešata?" “Kaj pa?” sta vprašala birta. Bojane odgovori: “Josipa ni, je v Rimskih Toplicah na zdravljenju. Zato, Štembur, če se strinjata, mu pošljemo tole fotografijo. "Na njej so bili fotografiranij)rej omenjeni “patroni”. Stembur pa je pripisal: “Se nekdo na tej sliki manjka: Windischer-jev vamp in njegova danka. ”
Nato so se še podpisali.
JOSIP NI POZNAL PRIJAZNE BESEDE
Novomeški sedlar in tapetnik Franc Jerman je prišel k IVindischerju popravit zavese. Ker se je malce zamudi - pri gostilničarju so ravno valili velike sode vina - ga je Josip sprejel z besedami: “Do zdaj sem jaz čakal tebe, zdaj boš pa ti mene!”
Ko je France svoje delo opravil, gaje Josip povabil na malico z naslednjimi besedami: “Na, žri! Če nočeš, pa pusti!”
Franc je zagrabil malico in jo umo pobrisal do-
HRASTAR SE JE ODDOLŽIL WINDISCHERJU
Windischer je stal na vratih svoje mesnice v Kan-diji, ko je šmihelski gostilničar Franc Hrastar šel v mesto k maši.
Koga je Hrastar zagledal, je zaklical: “Windischer, ali imaš telečjo glavo?”
Josip je odgovoril: “Nimam je, imel pa jo bom, ko boš šel od maše!"
Ko se je Hrastar vračal domov, ga je Josip čakal na vratih z besedami: “No, zdaj jo pa imam!”
Hrastar pa kot bi ustrelil: ‘Ali si se šel pogledat v ogledalo?”
Jezno sta se pomerila. France je pobasal telečjo glavo in brez pozdrava zapustil mesnico.
Josip, ki je potegnil kratko, je koval tiho maščevanje. Drugo nedeljo se je odpravil v Šmihel in si pri Hrastarju naročil golaž.
Ko je pojedel prvega, je naročil še drugega, novo naročilo pa je vedno pospremil z besedami: “Prinesi še en ta tvoj fingrat."
Hrastar je lepo ubogal in na mizo nosil golaže. Prinesel je že tretjega, ko je bilo Josipu dovolj.
Končno gostilničarja vpraša: “Koliko sem ti dolžan za te tri tvoje fingrate?”
Hrastar odgovori: “Kaj boš dolžan! Samo pojdi na mojo njivo in se tam podelaj!"
Anekdote zbral: SLA VKO DOKL
Zapuščina bogatih mlinov
Mlin v Zagradcu zdaj melje na valje ■ Težko življenje
Terasasti svet ob Krki in tudi na posameznih kraških poljih, ki so oddaljena od rečne doline, omogoča dobre razmere za kmetovanje. Posebno dobro uspeva koruza, zato je bilo ob reki veliko mlinov; nekdaj je samo v zgornjem toku reke delovalo 27 mlinov in žag. Žal danes na njihovo preteklost opozarjajo le raztreseni mlinski kamni, propadla mlinska kolesa in stavbe, ki se podirajo. Vsaka od njih pa v sebi skriva različne pripovedi o načinu življenja mlinarskih družin. Mlini so bili nekoč pomembno družabno središče, mlinar pa je bil tisti obrtnik, ki je po družbeni lestvici veljal nekaj več. Na stare mline, kijih danes v zgornjem toku Krke ni več, spominjajo poleg porušenih stavb le še redki valjčni mlini.
Eden od takih je v Zagradcu. Zanj je značilno, da so železni valji zamenjali mlinska kamna, kajti kamen se je drobil. Tudi njegovo vzdrževanje je bilo naporno, učinka pa v primerjavi z valji malo. Kdaj je bil mlin v Zagradcu, se točno ne ve, čeprav ljudje ocenjujejo, da stoji že 300 let. Sedanji mlinar Anton Maver, po domače Štupnikov, je dejal, da so tu, kjer sedaj živijo, hišo zgradili
16
1910. leta. Mlin je imel že njegov oče, v šestdesetih letih pa so prenehali uporabljati kamen. Danes imajo 12 valjčnih mlinov, sami pa proizvajajo tudi elektriko in jo oddajajo. Kot sta dejala mlinar Anton in njegova ženavdelajo cele dneve, in to brez dopusta. Anton Maver je kot mlinar začel delati že pri desetih letih, pa tudi po šoli je ostal v mlinu. Pri delu mu pomagajo tudi otroci.
Pšenico, koruzo in redkeje ajdo prinašajo ljudje od daleč naokoli. “Veliko damo na kvaliteto in včasih se zgodi, da ljudje v žake-ljčku prinesejo pšenico, potem pa želijo, da jim vanj stresemo moko,” je dejal gospod Anton. Imajo 7 čistilnih strojev, ki očistijo pšenico ali koruzo, da ostane brez vseh nepostrebnih primesi.
Vsekakor življenje mlinarja ni lahko, potrebno je delati od jutra do večera, še vedno je veliko fizičnega dela. “Zaradi dvigovanja Žakljev imam težave s hrbtenico. Nekateri ljudje mi jih pomagajo nesti od avta do vage in spet nazaj v avto, pri drugih pa moram vse storiti sam,” je povedal Anton Maver in dodal, da otrokom ne želi tako težkega življenja.
A. JERNEJČIČ
S SLEDJO VARNEJE
Izšla je nova, dvojna številka revije Sled, ki jo izdaja založniško podjetje Defensor v sodelovanju z ministrstvom za notranje zadeve in zbornico RS za zasebno varovanje. V Sledi svetujejo, kaj postoriti za varen dopust, pišejo o tem, kako “mežikanje” z lučmi zaradi radarja in opozorilna tabla vplivata na hitrost, katera pravila veljajo pri plovbi na morju, seznanite se lahko z novostmi na področju varovanja in drugim.
ZVESTO ČAKANJE - Tale avto (ali tisto, kar je od njega ostalo) lahko tisti, ki se vozijo po cesti proti Kočevju, že kar lep čas opazujejo. Stoji namreč na odcepu proti Hinjam in zvesto čaka lastnika (ali koga drugega), da se ga že končno usmili in ga odpelje tja kamor sodi. (Foto: S. Mirtič)
Od pregleda vida do očal
Matija Wachter je v Novem mestu odprl sodoben optični lokal
NOVO MESTO - Pred kratkim je znani novomeški optik Matija VVachter na Glavnem trgu odprl nov lokal, enega najsodobneje in najlepše opremljenih takih lokalov v Sloveniji sploh. Oče sedanjega lastnika je v Novem mestu odprl urarsko delavnico leta 1928, ob urarstvu pa se je ukvarjal tudi z optiko in zlatarstvom in prodajal še radijske aparate, gramofone in gramofonske plošče. Sedanji lastnik je od očeta prevzel obrt leta 1969, pred desetimi leti pa je opustil urarstvo in se od takrat ukvarja samo z optiko."Največ povpraševanja je po korekcijskih očalih, za katera imamo na voljo številne in različne leče, od stanjšanih, foto leč do zelo kakovostnih lahkih plastičnih leč,” pravi VVachter. Ljudje prihajajo po taka očala kot samoplačniki, precej pa je tudi takih, ki prihajajo z recepti. Za kratkovidne so korekcijska očala zastonj - seveda za tiste, ki imajo za to recept; daljnovidni pa dobijo potrebna očala zastonj šele po 63. letu starosti. Seveda je treba tudi za očala na recept doplačati, če hoče stranka boljši okvir ali posebne leče. VVachter ima veliko izbiro okvirjev za očala, tako vodilnih svetovnih znamk kot takih za bolj plitve žepe.
Vse več je tudi povpraševanja po sončnih očalih in tudi tu je pri VVachterju izbiro zelo velika. “Vsa
sončna očala, ki jih prodajamo, imajo tudi zaščito proti škodljivim UV žarkom, takih brez te zaščite sploh nimamo,” pove optik. Jeseni bo začel prodajati tudi kontaktne leče. “Največ naših strank je iz Novega mesta in okolice, veliko jih je iz trebanjskega konca, iz Bele krajine pa tudi od drugod.” V novem VVachterjevem lokalu imajo tudi najsodobnješo opremo za pregled vida za določanje dioptrije za očala, tudi avtorefraktor, aparat za avtomatsko določevanje dioptrije.
Matija Wachter

Zmagovalec
viteškega
ZDRA VNICI - Na otvoritvi novega Wachterjevega lokala sta si opremo za pregled vida z zanimanjem ogledali tudi znani novomeški očesni zdravni-cidr. Vesna Morela (leva), predstojnica očesnega oddelka novomeške bolnišnice, in dr. Barbara Kusič. (Foto: A. B.)
turnirja
Bogata Vinova bera medalj
BREŽICE - Delniška družba Vino Brežice je doslej samo na mednarodnih sejmih Vino v Ljubljani od leta 1961 do danes prejelo več kot 150 odličij, med katerimi je tudi najvišje - šampion. Slednji naslov je dobil beli bizeljčan.
Vino je letos na dveh mednarodnih sejmih že prejelo visoka odličja, in sicer sedem zlatih in tri srebrne medalje. Kmetijski novinarji Slovenije so na ocenjevanju najbolje ocenjenih vin na mednarodnem sejmu in prerezu letnika dali Vinu Brežice naslov Vinska hiša leta 1996. Naziv je brežiško podjetje na tem ocenjevanju dobilo zaradi najboljšega skupnega seštevka točk nagrajenih vin. Na tej degustaciji je Vinova modra frankinja - ledeno vino, letnik 1993, prejela naziv slovenski vinski prvak 96.Na ocenjevanju vina v Mariboru - gre za t.i. vsakoletni prerez letnika, je modra frankinja, ki so jo donegovali v Vinovih kleteh, prejela najvišjo oceno med rdečimi vini, chardonnay izbor, letnik 1996, pa je dobil najvišjo oceno med izbori.
Brežiško podjetje je nastopilo z vzorci tudi na letošnjem prazniku
• V brežiškem Vinu predstavlja vino količinsko petino celotne proizvodnje.
bizeljskih vin in tam doseglo poleg velike zlate medalje tudi tri zlate in enako število srebrnih medalj.
Beli bizeljčan, letnik 1996, ki so ga pridelali v Vinu, je zmagovalec v svoji kategoriji in skupni zmagovalec letošnjega slovenskega viteškega turnirja, ki ga je organiziral Evropski red vitezov vina, konzulat za Republiko Slovenijo.
ZAŽGAL POSLOPJE
STARA BUČKA - 40-letni B. M. iz Stare Bučke je utemeljeno osumljen kaznivega dejanja požiga, ker je 25. julija, potem ko se je sprl z očetom in ga pretepel, odšel na gospodarsko poslopje in ga zažgal. Ogenj se je hitro razširil in uničil ostrešje, zgorelo je tona sena, uničena je nakladalka za seno in še drugo orodje. Škode je za okoli 2 milijona tolarjev. Policisti in kriminalisti so storilca prijeli in ga s kazensko ovadim predali preiskovalnemu sodniku v Novem mestu.
MASTNA ŠTEDILNIKU ZANETILA KUHINJO - V četrtek, 24. julija, nekaj pred pol sedmo uro zjutraj je izbruhnil požar v stanovanjski hiši Kodričevih na Dolnji Prekopi. Zagorelo je v pritličju hiše, kjer je manjša kuhinja, vnela pa se je mast, ki jo je lastnik hiše pustil na ognju. Požar je nato zajel celo kuhinjo in povzročil za okoli 2 milijona tolarjev škode. Ogenj so lokalizirali, nato pa pogasili prostovoljni gasilci iz Ostroga in s Prekope, poklicni gasilci iz Krškega in domačini. (Foto: T. G.)
Kje nas čakajo radarji
V današnjem vse bolj zbezljanem času nas očitno ne sme nič več presenetiti. Še najmanj nespametna, včasih že kar do grozljivega absurda pritirana praksa javnih občil. Eno aktualnih cvetk prinaša jutranje in popoldansko radijsko obveščanje o stanju na cestah.
Na radijskih valovih nas najprej dokaj izčrpno seznanijo s številom prometnih nesreč in krvnim davkom, ki so ga zahtevale, ter z zastoji, ki so jih povzročile, včasih tudi s stroški, ki bodo potrebni za popravilo razbite pločevine, na koncu pa nam ponudijo še zelo natančno informacijo o - radarjih: kdaj bo policiste zanimala naša hitrost in kje, na katerem odseku te ali one ceste bodo postavljali svoje “zasede". Bolj ko se trudim takšno poročevalsko prakso razumeti, manj mi je jasna. Po eni strani nam ves čas dopovedujejo, da večini prometnih nesreč botruje prekomerna hitrost, po drugi pa brezvestnežem kar takole postrežejo s svarili, kje in kdaj naj bodo v naslednjih urah nekoliko bolj pazljivi. Treba bi bilo vsepovprek strašiti, usmeriti vse razpoložljive sile v odkrivanje in izločanje dirkačev, ne pa jih tako prijazno opozarjati! Kaj je za tiste, ki si -še posebno v nočnih urah - adrenalin dvigujejo v pravimi cestnimi dirkami, lepšega od informacije, kje se jim radarjev nocoj ne bo treba bati!
Sprašujem se, če je ideja za tovrstno informiranje zrasla v radijskih glavah ali morda kar med policisti samimi. Glede na izčrpnost podatkov sklepam, da
drži druga možnost. Toliko slabše! Do nedavnega sem živel v prepričanju, da prometna policija skrbi predvsem za mojo varnost, zdaj me je iti na cesto strah, saj policija vsako jutro in vsak večer preko radijskih valov veliko večino slovenskega asfalta javno prepusti izživljanju prepotentnih ljubiteljev hitrosti.
Zdi se mi, da se nam hočeta policija in država s takšnim opozarjanjem nekoliko dobrikati. Žal pa gre za preveč občutljivo in predvsem potencialno življenjsko nevarno reč. Vrh vsega menim tudi, da si bo policija s tem svoj ugled prej zmanjšala kot povečala, enako, kot se ji je zgodilo z nedavnim samoponiža-njem v vlogo popustljivega barantača ob prometnih prekrških (mimogrede: zdaj se najbolj splača delati čim večje prekrške, saj ob takojšnjem plačilu državo pretentaš za največ po zakonu pripadajočega ji denarja).
Nemara bi bilo pametno malce pogledati, kdaj so nas varuhi cestnega reda pričeli razveseljevati s takšnimi darili. Ali gre za prebliske ekipe istega notranjega ministra, ki je pred kratkim v Beli krajini prostodušno povedal, da policija ne more prav nič proti vsem številnim (predvsem) Romom, ki po cestah brzijo z neregistriranimi avtomobili?
Pa še drobno vprašanje: ali imam ob navedenem po morebitnem trčenju s katerim od nesojenih hitrostnih prvakov kaj možnosti, da na zatožno klop pokličejo tudi koga iz državne uprave?
ANDREJ ŠURIA
Sobota, 2. avgust 1997
Sobota, 9, avgust 1997, ob 20:30
GLASBENI POSLADEK SONČNEGA KRALJA Musiča ad Rhenum (Utrecht)
ARONOVE VITEŠKE IGRE
mobitel
S prijazno podporo Veleposlaništva « Kraljevine f Nizozemske A
Sobota, 2. avgust 1997, ob 21:00
RADIO
OGNJIŠČE
ljubljanska banka
BACHOVE KANTATE
Accademia Daniel Israel s solisti
DOLENJSKI LISE
Nedelja, 10. avgust 1997, ob 20:30
STILE FANTASTICO V AVSTRIJI IN NEMČIJI Romanesca (London)
S prijazno podporo
Nedelja, 3. avgust 1997, ob 20:30
POSLOVNI VAL
ZLATA DOBA ŠPANIJE Modus Vivendi (Izrael)
Torek, 12. avgust 1997, ob 20:30
BACHOVA DRIJŽINA V JUŽNONEMSKEM KONTEKSTU Musiča Antiqua Koln
r t s m r <'a r l i
S prijazno podporo Ministrstva za zunanje zadeve Države Izrael
Torek, 5. avgust 1997, ob 20:30
BENETKE IN NEAPELJ IZ ČASA POSLIKAVE VITEŠKE DVORANE
La Scatola degli Aghi (Basel)
'KRASCOMMERCE •
Četrtek, 14. avgust 1997, ob 20:30
JOHNNV, COCK THY BEAVER ANGLEŠKA GLASBA 17. ST.
Z DVORA IN TAVERNE The Dufay CoIIective (London)
S prijazno podporo
Četrtek,7. avgust 1997, ob 20:30
MONTEVERDI IN NJEGOV ČAS: NOVI STIL ZA NASLEDNJA TRI STOLETJA Suonare e Cantare (Pariz)
Sobota, 16, avgust 1997, ob 20:30
CI. festival
mOr	___
ONDAS DO MAR -SREDNJEVEŠKA GLASBA MEDITERANA Ensemble Cantilena Antiqua (Bologna)
DRUŽINA
S prijazno podporo
(ftrežice’97
"^VITEŠKA DVORANA POSAVSKEGA MUZEJA BREŽICE
Bogastvo
turistične
ponudbe
V Adlešičih vedo, da lahko turistom ponudijo veliko zanimivega
ADLEŠIČI - Letošnjega februarja je postala predsednica turističnega društva Adlešiči Anica Adlešič, ki pa seje skupaj z novo izvoljenim vodstvom že takoj na začetku srečala s finančnimi težavami, saj so morali iz dotacije društva, ki so jo prejeli veliko pozneje, poravnati dolg iz prejšnjega leta. Vendar pa jim to ni vzelo volje za pripravo pestrega delovnega načrta.
“Naša letošnja največja naloga je očistiti in obnoviti vodne vire, ki bi jih lahko ponudili na ogled turistom. Gre za izvire Vodenica in Curek ter še nekatere zanimive studence ob Kolpi,” pove Adle-šičeva. V začetku julija so si izvire ogledali skupaj s predstavniki krajevne skupnosti Adlešiči in z Miro Ivanovič z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto. Seveda se v društvu zavedajo, da bodo za obnovo potrebovali denar, za katerega so zaprosili prej omenjeni zavod in črnomaljsko občino.
“Člani društva se z doma-
Anica Adlešič
čimi izdelki kot so pisanice, prtički, košarice, opletene steklenice predstavljamo tudi na prireditvah po Sloveniji. Tako smo bili na prireditvi Aple-Adria, na Intersparovem praznovanju velike noči ter na Topliški noči v Dolenjskih Toplicah. S tem si nabiramo izkušnje, da bomo tudi sami v Adlešičih pripravili prireditev, na kateri bomo v sodelovanju z ostalimi društvi predstavili svoj kraj,” pravi Adlešičeva. Člani društva se namreč dobro zavedajo bogastva, ki ga imajo Adlešiči z okolico, pa naj gre za naravne znamenitosti ali za domačo obrt. Ne nazadnje je prav to, da v krajevni skupnosti v preteklosti ni bilo velikega industrijskega razvoja, zanje danes prednost, na katero so še kako ponosni. Sedaj jo bodo morali le še pravilno vnovčiti.
M B.-J.
KMEČKE IGRE - Gasilsko društvo Jugorjeje pripravilo že tradicionalne kmečke igre, ki so se jih tokrat udeležile štiri ekipe. Tekmovalci so vozili samokolnico, pospravljali buče, plezali na mlaj po mošnjiček, pospravljali les in žagali drva. Najbolje se je odrezala ekipa iz Stopič (na fotografiji pri žaganju dr\’), kije prejela prehodni pokal v trajno last, sledili pa so tekmovalci z Grabrovca, Jugorja in Gradnika. (Foto: M. B.-J.)
Cilka Žagar bere Rast v Avstraliji
V zadnji številki revije Primorska srečanja objavlja Zarja Honn zanimiv pogovor z avstralsko Slovenko Cilko Žagar, ki se je rodila leta 1939 na Dobravi ob Krki. Kot 23-letna učiteljica je prišla leta 1963 z možem v Avstralijo, kjer je morala začeti vse znova: govoriti, pisati, brati, misliti in delati. Po treh letih je začela učiti v avstralski šoli, pridobila pa si je tudi “uradno” pedagoško izobrazbo na univerzi v Perthu. Zdaj že skoraj 30 let živi med rudarji in aborigni, avstralskimi domorodci, v znamenitem Lightning Ridgeu, nahajališču dragocenih črnih opalov, kjer živi 52 narodno-sti.
Cilka Žagarje začela pisati že doma, potem pa za razne avstralske časopise in svojčas tudi za Rodno grudo in druge naše časopise ter revije. Zdaj j je neke vrste socialna delavka - svetovalka in povezovalka med učenci, učitelji in starši. Leta 1989 je izdala knjigo Odraščanje v Walget-tu, šest let kasneje roman Barbara in zdaj pripravlja novo knjigo o zgodovini abo-
rignov v teh krajih.
Za bralce Dolenjskega lista je zanimiv podatek, da bere ta slovenska pisateljica zdaj Novo revijo. Članki soji zelo všeč, supermoderna poezija pa je zanjo preveč abstraktna: če je pisana za pesnike same, je izraz, kot so izraz razne slike. O tem pravi Cilka Žagarjeva:
“Na poezijo gledam tako kot na slike. Če v meni ustvari čustvo, spoznanje, vidim v njej neko vrednost. Če pa me pusti čisto na suhem, v njej nimam kaj iskati. Mogoče ne dosežem globine, mogoče je niti nima. Iz Novega mesta mi pošiljajo Rast, kjer so bolj poprečni in prisrčnejši pesniki. Avstralci nimajo tako supermoderne in abstraktne poezije...”
Tako prihaja dolenjska Rast k naši rojakinji tudi v daljno Avstralijo. Poštnega “rekorda”, o katerem smo pisali pred približno 20 leti, ko je naša naročnica (služila je v Londonu pri slovenski družini) dobila Dolenjski list redno vsako soboto, njeni domači na Dolžu nad Stopičami (komaj 12 km od Novega mesta!) pa šele vsak ponedeljek, Rast na dolgi poti v Avstralijo seveda ne more preseči. Pove pa nam med drugim, kje vse živijo in delajo naši ljudje po širnem svetu.
T. GOŠNIK
OGNJIŠČE
krčim Kum 10*.f 10*.‘7
DOLENJSKI LIST
uaš četrlkou prijatelj
tradicionalni 47. GORENJSKI SEJEM
• za vsakogar nekaj • večerni zabavni program
! KRANJ, 8. - 17. 8. ’97 !
I^KRKKZDRAVIUŠČN
HOTELI OTOČEC
TENIŠKI CENTER OTOČEC
I)EZl'RNE TRGOVINE
V	soboto, 2. avgusta, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto: od 7. do t9. ure: Market Drska od 7.30 do 21. ure: trgovina Anita pri gostišču Kos od 7.s do 20. ure: Vila, trgovina Darja, Ljubljanska od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku
od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Mirana Jarca od 7.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 21. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 7. do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14 ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7.30 do 13, ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 16. ure: trgovina Pero, Črmošnjice pri Stopičah
od 8. do 16. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. do 20. ure: market Perko, Sentpeter od 7. do 20. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 6.30 do 17. ure: market Malka, Mestne njive od 6.30 so 17. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija
•	Urina sela: od 8. do 16. ure: Urška
•	Šentjernej: od 7. do 17. ure: Market
od 7. do 18. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju
•	Metlika: od 7. do 21. ure: trgovina Prima
V	nedeljo, 3. avgusta, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto: od 8. do 11. ure: Prodajalna Glavni trg, Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska, Market Ragovska, Market Drska, Market Kristanova, Market Drska, Samopostrežba Šmihel, Market Seidlova
od 7.30 do 21. ure: trgovina Anita pri gostišču Kos od 7. do 13. ure: Vita,trgovina Darja, Ljubljanska od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 8. do 13. ure: trgovina Sabina, Mirana Jarca od 8.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 19. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 6. do 11. ure: market Maja Bučna vas od 8. do 12, ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: market Pri kostanju, Prečna od 6. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pero, Črmošnjice pri Stopičah
od 8. do 14. ure: trgovina Sabina Stopiče od 8. do 12. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 17. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 7. do 12. ure: market Malka, Mestne njive od 7. do 12. ure: pekama Malka Žužembeik, prodajalna Kandija
•	Uršna sela: od 6. do 12. ure: Urška
•	Straža: od 8. do 11. ure: Market Straža
•	Šentjernej: od 8. do 11, ure: Market
od 8, do 12. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju
•	Žužemberk: od 8. do 11.30: Market
•	Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu
•	Trebnje: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Blagovnica
•	Mirna: od 7.30 do 11. ure: Grič
•	Mokronog: od 8. do 11, ure: Samopostrežba
•_ Črnomelj: od 8, do 11. ure: Pod lipo, Market Čardak
•	Semič: od 7.30 do 10. ure: Market
•	Metlika: od 7. do 21. ure: Prima
Bombažna predilnica in tkalnica Tržič, d.o.o. Predilniška cesta 16 4290 Tržič Slovenija
Slovenska družba z več kot 100 let uveljavljeno blagovno znamko na slovenskem trgu nudi franšizno prodajo svojih izdelkov lastnikom maloprodajnih mest.
Vaše cenjene vloge sprejemamo 8 dni po objavi. Informacije: od 8. do 12. ure na tel. 064/53-571, ga. Ana ROŽIČ.
Lepo je sprejeti drugačnega
Pri novomeških družinah in na veselih počitnicah v Dolenjskih Toplicah TJ otrok iz Bihača
NOVO MESTO - Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto je v času od 19. do 27. julija pripravilo počitnice v Dolenjskih Toplicah za 27 osnovnošolcev iz pobratene občine Bihač. Otroke je prva dva dni imelo v gosteh 12 novomeških družin, nato pa so se pridružili slovenski mladini na Taboru mladih v Dolenjskih Toplicah.
“S temi počitnicami smo želeli pomagati otrokom iz Bihača, da se razbremenijo stisk, ki jih doživljajo po vojni v svojem okolju. Takšna oblika druženja je čudovita izkušnja tako za nas kot za bihaške otroke, tem bolj zato, ker že dolgo nismo imeli priložnosti za tovrstna srečanja. Mislim, daje največje dejanje, če brez predsodkov in prijazno odpreš vrata nekomu, ki ga ne poznaš, ga sprejmeš takšnega, kot je in ga spoštuješ v njegovi drugačnosti. V ljudeh so še vedno zadržki glede preteklosti in vse prehitro se zaključujejo razna mnenja o tistih, ki so drugačni od nas. Z našim projektom smo želeli to premagati, pokazati solidarnost do drugačnih in ravno to vzbuditi že pri mladih,” pravi vodja projekta Branka Bukovec.
Ob prihodu v Novo mesto 19. julija se je 27 bihaških otrok srečalo z družinami gostiteljicami,
ki so jim pripravile kosilo, zvečer pa je Društvo za razvijanje prostovoljnega dela priredilo spoznavni večer v Zbirnem centru v Šmihelu, na katerem so poleg bihaških otrok nastopili tudi begunci, ki živijo v Novem mestu,ter skupina Lastovke. 12 novomeških družin, ki je izkazalo svojo gostoljubnost bihaškim otrokom, zasluži vso pohvalo za dobro voljo, razumevanje in prostovoljno pomoč. Poleg prostovoljcev je društvu finančno pomagalo veliko podpornikov: donatorji iz Švice, Mestna občina Novo mesto in Zveza prijateljev mladine Novo mesto.
• Na vseslovenskih veselih počitnicah v Dolenjskih Toplicah so se bihaški otroci dobro počutili med slovenskimi vrstniki. Veliko jih pove, da so se na začetku srečevali z različnimi občutki glede tabora, vrstnikov, Aida ni verjela besedam mentorjev, da bo jokala, ko se bodo razšli. Začetni strahovi, razni pomisleki pa so kmalu izginili. Ob spoznavanju, igri in tekmovanjih so se sklenila trdna prijateljstva, izmenjali so se naslovi, ob pestrih aktivnostih in spoznavanju novih stvari je zraslo veliko navdušenje za tabor in Aida prizna, da se bo težko poslovila od
NA VESELIH POČITNICAH - Prvi dan je skupina otrok iz Bihača predstavila svojo kulturo v besedi, pesmi in plesu. (Foto: Mitja Bukovec)
Topliški polharji
Bolj ko za lov jim je za ohrai\janje starih šeg in navad - Zdravilna polšja mast
DOLENJSKE TOPLICE -V Sloveniji so štiri polharska društva. Eno teh je društvo iz Dolenjskih Toplic. Društvo oziroma druščina polharjev Polh na Dolenjskem, kot se uradno imenuje, deluje 5. leto in šteje okoli 50 članov. Društvo je sodelovalo tudi na nedavni Topliški noči, kjer je prikazalo svojo dejavnost.
“Nam je več za ohranjanje starih šeg in navad, za gojenje tradicije in za varstvo narave, kot pa za sam polšji lov,” zatrjujeta predsednik društva Stane Kumelj in gospodar Ignac Rogelj. “Od štirih vrst polha so tri stalno zaščitene, to so drevesni in vrtni polh ter podlesek, najmajši polh sploh. Loviti je dovoljeno samo navadnega polha, in to le od 25. septembra do začetka novembra,” sta povedala polharja. Če “črni” polharji nastavijo pasti pred 25. septembrom, jim jih člani društva snamejo in odvzamejo.
Člani topliškega polharskega društva so v glavnem domačini iz teh krajev pod Kočevskim Rogom, imajo pa tudi člane iz novomeškega konca, iz Ljubljane, tudi kakšen Štajerec se najde vmes, njihov član je celo en Italijan. Od gozdarjev imajo v najemu gozdno kočo na Pogorelcu v Rogu, na polhari-jo pa hodijo od Bele do Suhe krajine, na Gorjance in še kam. “Na polhariji je glavna stvar prijateljsko druženje, ne toliko ulov, vsako leto pa priredimo polharsko noč.”
Društvo tudi prodaja polšjo mast, ki jo imajo za izvrstno zdravilo. Gospodar Nace si je pri delu v gozdu močno poškodoval prsta na roki. “Tega, ki mi
je stran visel, sem zamazal s polšjo mastjo in pritisnil nazaj in sploh ni videti, da bi bil kdaj poškodovan; ta, ki so mi ga v bolnici oskrbeli, je pa še danes pokvečen,” kaže prsta Rogelj. Prodajajo tudi polhovke, za vsako je potrebnih okoli 32 polhovih kožic. Njihov član mora imeti polhovko, sicer mora plačati kazen. Polhovke jim iz kožic, kijih dajo ustrojiti, delajo v Kočevju. Na Topliški noči so tamkajšnji polharji prikazali tudi več vrst polšjih pasti. “Pasti pa ne prodajamo, le posnetek stare dolenjske polšje škatle ali škrinjce, kot so včasih rekli, iz žgane gline prodajamo kot spominek.”
A. B.
Ignac Rogelj
Stane Kumelj
njega in svojih slovenskih prijateljic.
“Čeprav smo pripravili počitnice za majhno skupino otrok, smo naredili velik korak. Vsak od teh otrok bo odnesel domov nova spoznanja, številne vtise, kijih bo širil v družini in med prijatelji. Na ta način se gradijo mostovi med nami in pozitivno mnenje, zato je ■ potrebno v prihodnje nadaljevati s tovrstnimi programi,” pravi Branka Bukovec.
D. ŽAGAR
Drugačne,
ustvarjalne
počitnice
Tkidi razstava
KOSTANJEVICA - Člani Društva zaveznikov mehkega pristanka Krško so se odločili, da med 22. in 30. julijem organizirajo tradicionalni poletni tabor v Karlčah pri Kostanjevici. S taborom želijo ducatu osnovnošolskih otrok iz begunskih in socialno najbolj ogroženih družin v Posavju omogočiti večdnevno bivanje in druženje v naravi. Tokrat so povabili otroke iz postojnskega zbirnega centra, otroke - begunce, ki živijo v Krškem, ter otroke iz socialno ogroženih družin, ki jih je predlagal Center za socialno delo.
V	tem času so pod vodstvom študentk socialne pedagogike, predšolske vzgoje in drugih mentorjev sodelovali v različnih aktivnostih, kjer si nabirajo izkušnje, gradijo pozitivnejšo samopodobo, čut za odgovornost, solidarnost in imajo obilo možnosti za dokazovanje.
Udeleženci v neposrednem stiku z naravo in ljudmi iz različnih socialnih in kulturnih okolij gradijo razmišljujoč in toleranten odnos do narave in soljudi. Tabora se udeležuje tudi 10 mladostnikov, ki jih zanima in imajo voljo do takšnega dela, ki si želijo drugačnih počitnic, takšnih, kijih ne bi utesnjevale in omejevale v njihovem osebnem izražanju in ki bi prispevale k aktivnemu preživljanju prostega časa kot tudi njihovi osebnostni rasti.
V	tem času so se mladi lotili tudi čiščenja obrežja Krke, v ustvarjalnih delavnicah pa so kreativno oblikovali odpadke. Zanimivejše izdelke bodo razstaviti pred kulturnim domom na prireditvi v Krškem, katere namen je, kot
•pravi član Društva zaveznikov mehkega pristanka Krško Tom Gomizelj, predvsem osveščanje javnosti. Tabor je za otroke popolnoma brezplačen in temelji na prostovoljnem delu mentorjev ter pomoči Zavoda za odprto družbo, občine Krško in nekaterih spon-
“■'ieV	TO.
Osvežitev v bazenu
Kopalci bolj kulturni
DOLENJSKE TOPLICE - T\i-kajšnje toplice med tednom obišče od 200 do 250 ljudi na dan, med vikendom pa se obisk znatno poveča, saj imajo od 700 do 800 obiskovalcev. Največ gneče je popoldne, ko pridejo na bazen tudi hotelski gostje. Drugače pa so obiskovalci predvsem otroci in osebe do 40 let, izredno malo pa je zelo starih ljudi.
“Velja pa omeniti, da seje zelo zboljšala kultura kopalcev. TUdi kraj je manj, saj stranke na to opozarjamo. Ker je skakanje prepovedano, ni nesreč. Za varnost skrbiva dva varnostnika, ob gnečah - najpogosteje je to med vikendom - pa smo trije,” je dejal vodja bazena Nikola Reba, ki tu dela že 18 let.
Zaradi slabega vremena je obisk v primerjavi z lani slabši, velik je bil v maju, ko so v bazenu športne dneve preživeli šolarji. Pa tudi ponoven naval na morje ne obeta več prenapolnjenih bazenov, kot v letih 1992 in 1993. Dve obiskovalki sta o obisku bazena v Dolenjskih Toplicah dejali: CVETKA KOKALJ iz Litije: “Sem hodimo z družino več let,
AVTOBUS ZAGOREL
KRŠKO - Natakarica na avtobusni postaji v Krškem je v nedeljo okoli 11. ure opazila, da v notranjosti parkiranega avtobusa gori. Ko so na kraj požara prišli policisti, je bila vsa notranjost avtubusa v dimu, zato so policisti razbili steklo in z dvema gasilnima aparatoma delno pogasili ogenj, do konca pa je to uspelo poklicnim gasilcem iz Krškega, ki so tako preprečili hujšo škodo. Požar je uničil armaturno ploščo, obgorel pa je tudi prednji del avtobusa.
KNJIGE NE SAMEVAJO - Mladi tudi med počitnicami posegajo po knjigah.
Na počitnice s knjigo
NOVO MESTO - Pokukali smo v Knjižnicoe Mirana Jarca Novo mesto in ugotovili, da so na oOddelku za odrasle (ali bolj znano v Ljudski knjižnici) poliče kar precej prazne. Ker je ta oddelek namenjen prostemu času in razvedrilu, seje izposoja povečala za 30 odst. v primerjavi s povprečno izposojo med letom. Zamenjal seje tudi status uporabnikov. Prej so bili predvsem srednješolci, ki so si najpogosteje sposojali knjige za čtivo in strokovno gradivo, sedaj pa najraje berejo romane, potopise in kriminalke, ki bralcem krajšajo prosti čas ali pa jim delajo družbo na dopustu.
Na oddelku za mladino (ali bolj znano v Pionirski knjižnici) se je izposoja zmanjšala za 10 odst., vendar se je na splošno obisk povečal, ker imajo vsako dopoldne različne likovne dejavnosti.
Na študijskem oddelku Knjižnice Mirana Jarca pa se je izposoja zmanjšala skoraj za pol, obiskovalci pa so predvsem srednješolci. Vendar je že v avgustu pričakovati ponovno povečano zanimanje za strokovna dela in čtivo, saj se (popravni) izpiti hitro bližajo.
A. JERNEJČIČ
S PERISKOPOM
BREŽICE - Brežiški gimnazijci naj bi imeli v prihodnje med svojimi šolskimi pripomočki tudi periskope. Te naprave zato, da bi lahko gledali čez zid, če bi ga res postavili pred šolsko okno, kot to želijo narediti nekateri.
letos pa smo tu prvič. Obiskujemo več toplic, te pa so med lepšimi, ker imajo veliko zelenja. Tudi bazen je dovolj velik in ni prevelike gneče.”
ANITA MUŠIČ iz Ljubljane: “V hotelu sem na počitnicah za 14 dni. Šla sem že na nekaj izletov po Dolenjski, popoldneve pa preživim ob bazenu. Vreme je lepo, tu ni hrupa in gneče, kot je na ljubljanskih kopališčih, zato mi je tu
všeč ”	A. JERNEJČIČ
OB IGRALNEM KORITU - Maliki (Miškolini in Ribice) se veselo igrajo pred leseno hišico za vrtcem. (Foto: A. Jernejčič)
Od nove hiške do gradička
Številne novosti v žužemberškem otroškem vrtcu
ŽUŽEMBERK - Predšolska vzgoja je že dlje časa v fazi prenavljanja, posledica pa so spremembe vrtcev, ki iščejo lastno podobo. Tako je tudi v vzgojno-varstveni enoti Žužemberk, kije v zadnjem letu doživela veliko sprememb.
Otroci so se najbolj razveselili lesene hišice, ki je postavljena za vrtcem in jo uporabljajo za igranje in shranjevanje igrač. Najbolj se sprostijo ob igralnem koritu, ki je lahko napolnjen z vodo, žitom ali mivko, pozimi pa tudi s snegom. Poleg preurejene garderobe lahko na novih knjižnih policah vzgojiteljice razstavljajo knjige tako, da so malčkom bližje. Že med letom je potekala knjižna vzgoja, da bi otrok dobil pravilen odnos do knjige. V vrtcu so prenovili tudi igralnico, ki jo v kotu krasi velik lesen gradiček, ki ga uporabljajo za igro, zgornji del tudi za počitek. Dve tretjini sredstev so zbrali s pomočjo delovnih organizacij, ostalo pa so sami prispevali.
Velika pridobitev v vrtcu je sa-
nacija kuhinje, ki je bila res potrebna, pri čiščenju pa jim bo v pomoč novi voziček. Polepšali so tudi brežino pred vrtcem, kjer so spomladi posadili okrasne grmičke. Nekaj novosti je bilo tudi v ostalih oddelkih vrtca.
“Sicer se vzgojiteljice trudimo obogatiti program na različnih vzgojnih področjih. Imamo pestre gibalne dejavnosti. Pomembno je pravilno vključevanje otrok v šolo ter privzgajanje na pozitivne vrednote in odnos do narave. Za igranje uporabljamo lutke, ki jih naredimo same. V življenje in delo vrtca pa vključujemo tudi starše, saj so dobri sodelavci,” je dejala vodja VVE Žužemberk Olga Longar.
V prihodnje želijo v vrtcu pokriti teraso pred igralnico, da bi se otroci lahko igrali zunaj tudi v slabem vremenu. Vsekakor se je omenjeni vrtec zelo obogatil v zadnjih treh letih z igralnimi sredstvi, tako da bodo otroci na otroške dni res lahko ohranili lepe
spomine. ^ JERNEJČIČ
Nasmejani in razigrani udeleženci ture Highlights ofSlovenia na pikniku v Ribnici.
Šest
spet vpisanih v zlato knjigo
VELIKE LAŠČE - Med 354 učenci osnovne šole Primoža Trubarja v Velikih Laščah in vključno tremi podružničnimi šolami je bilo v minulem šolskem letu kar 110 odličnjakov. Šest učencev pa je bilo vseh osem let odličnih in so jih vpisali v zlato knjigo odličnjakov. To so: Rok Devjak, Majda Centa, Tomaž Levstik, Saša Pirman, Sarah Šiler in Tatjana Zakrajšek.
Zelo uspešno so osmošolci prestali tudi skupinsko preverjanje znanja. Izostankov od pouka je bilo le za dobre 3 odstotke. Vodstvo šole je posebno veselo, da učenci niso bili žrtve nobene prometne nesreče, v šoli pa se je poškodovalo (zvini, zlomi) le 8 učencev. Te dni v okolici šole dokončujejo urejanje parkirišč in prometnega režima, ki bo tak, da bo še bolje poskrbljeno za prometno varnost otrok, saj bo v neposredni okolici šole prepovedano parkiranje.
Ravnatelj šole Edi Zgonc ocenjuje za razveseljivo dejstvo, da bodo v prihodnjem šolskem letu spet imeli dva prva razreda (lani se je to prvič zgodilo), ker število učencev na matični šoli in na podružnični šoli Rob narašča, žal pa pada v Karlovici in na Turjaku. Matični šoli primanjkujejo tri učilnice, zato bodo morali uvesti dvoizmenski pouk ali pa varčevati pri pouku vzgojnih predmetov. Pri ministrstvu za šolstvo ni posluha za dozidavo treh učilnic.
J. PRIMC
Pripeljal avtobus ameriških Slovencev
Izjemno vzdušje med rojaki
Popotnniki-veterani s potomci so se med obiski slovenskih mest udeležili tudi 41. Srečanja v moji deželi in maše v Ribnici, srečali sorodnike in znance ter se pozno popoldne odpravili naprej. Budno sta jih spremljala glavni organizator Tony Klepec in Kompasov veteran Brane Vidmar.
Njihova tura se je imenovala Highlights of Slovenia in je vključevala poleg ogleda naše države še Avstrijo in južni del Nemčije. Okoli 40 popotnikov se je odpravilo iz Pittsburgha v Miinchen, kjer jih je pot vodila na Bled, v Kranjsko Goro, na Brezje, v Ljubljano, Šmarjeto, Novo mesto in na Bizeljsko, nato pa so si ogledali grad Rajhenburg, Brestanico in sevniški grad, grad Otočec ter se v Ribnici udeležili že omenjenega srečanja. V Beli krajini so si ogledali vasi in cerkve, v Borštu vinsko klet, nato pa še Beljak, Salzburg, Bavarsko in Inzell. Pred koncem so se ustavili v Mozartovem zlatem mestu, ki je znano po največjih glasbenih prireditvah na svetu. Pred ponovno vrnitvijo v Pittsburgh so si ogledali slovito Orlovo gnezdo, kjer je Adolf Hitler na višku svojih nacističnih uspehov bival in koval osvajalske načrte.
Izjemno vzdušje med poznavalci dobrot sta ustvarila Tony Klepec in Slavko Straser, tako da je izlet potekal veselo, v okviru domačnosti, prijateljstva in “slovenskih korenin”.
IVAN CIMERMAN
Prej več rož, zdaj asfalta
Spomini upokojene učiteljice Ludovike Gosar-Šteh -Klepetulja je vse vedela
MALA VAS - Upokojena učiteljica Ludovika Gosar-Steh šteje 74 let, na šoli v Kompoljah je učila 33 let, skupne delovne dobe ima 36 let in 6 mesecev, z možem pa živita v Mali vasi, kjer sta si ob upokojitvi leta 1982 kupila hišo.
Ludovika je začela delati po vojni, ko je bilo treba prijeti za vsako delo in ko nadur niso plačevali. V Kompoljah je na štiriraz-rednici prva leta učila prek 50 otrok, zadnje leto le še 24. Dva razreda učencev je učila dopoldne, dva pa popoldne, saj je bila na šoli le ona. Ob večerih pa so bile še konference, sestanki in razno delo za potrebe občine, vse brezplačno. Po plačo se je vozila v Grosuplje kar s kolesom,, Učenci so bili pridni, ubogljivi, vmes pa so bile redke izjeme. Spominja se učenke, ki je med njeno razlago vedno klepetala, ko pa jo je vprašala, kaj je pravkar ona, učiteljica, predavala, ji je vedno prav odgovorila.
Pred kratkim jo je sedanji šolski kolektiv, ki šteje dve učiteljici (v šoli je okoli 30 otrok) in še dve vzgojiteljici v vrtcu, povabil na obisk. Videla, da se je marsikaj spremenilo. Razlika je kot noč pa dan. Šola je lepo urejena. V njenem nekdanjem stanovanju je zdaj vrtec. Pri šoli je igrišče, ki ga nekdaj ni bilo. Sploh je okoli šole zdaj vse lepo in asfaltirano, le šol-
Ludovika Gosar-Šteh
skega vrta ni več in tudi cvetja ne, ljudje pa se še vedno spomnijo njenih tulipanov in hijacint. Skratka: prej je bilo okoli šole več zelenja, zdaj pa je več asfalta, pravi Ludovika.
Ob upokojitvi je mislila, da bo uživala sadove svojega dela. Vendar ji zdaj nagaja zdravje. Predvsem slabše vidi. Ne prenese pa tudi hrupa, saj je bilo dovolj živahno v šoli in ob vsem tistem ob-vezno-prostovoljnem povojnem delu, ko ni imela časa zase.
J. PRIMC
Naši kraji in njih pesem
Kaseta in CD plošča o glasbi v dobrepoljski občini -Pred kratkim predstavitev
DOBREPOLJE - V gostišču Zora v Kompoljah so 23. junija predstavili kaseto in ploščo posameznih glasbenikov, ansamblov in pevskih zborov iz dobrepoljske občine, se pravi struške in dobrepoljske doline, z naslovom “Naši kraji in njihova pesem”. Hkrati so izdali tudi knjižico z istim naslovom, v kateri so predstavljeni v besedi in sliki vsi, ki so posneti na plošči in kaseti. Ploščp in kaseto je izdala Ceya, d.o.o., Šmarje Sap ob pomoči občine Dobrepolje in drugih pokroviteljev, podjetij, podjetnikov in obrtnikov iz domače občine.
Na kaseti in plošči so nastopajoči predstavili predvsem narodne skladbe v raznih priredbah pa tudi nekatere umetne. Prva je Zvon, ki
poudarja pevsko tradicijo dobrepoljske in Struške doline in zvon je prav zato tudi v občinskem grbu. Godba Dobrepolje se je predstavila za uvod s “Pozdravljena Slovenija”, za zaključek pa z “Dolenjsko koračnico”. Jože Zajc, ki smo ga v našem časopisu že predstavili, je na violinske citre zaigral več narodnih pesmi; učenec glasbene šole Blaž Škulj pa je na harmoniko zaigral venček narodnih.
Predstavljeni so še: moški pevski zbor Struge, Dobrepoljski oktet, mladinski pevski zbor osnovnih šol Dobrepolje in Struge, moški pevski zbor “Rafko Fabiani”, vokalna skupina “Mavrica” in Zagoriški fantje.
J. P.
Ponoči vozi, po dnevi slika
Ribnice se bo slikarsko lotil nekoliko drugače
RIBNICA - Skoraj še sveže slovenske časopise med drugo in tretjo uro vsak dan zjutraj od Iga do Štarega trga že več let razvaža ljubljanski Ribničan Dušan Matoh. Ob nedeljah ga nadomešča 22-letna hčerka Tina, študentka filozofije in pred leti odlična slovenska telovadka.
Dušan je več let delal v takratni Službi družbnega knjigovodstva, ker pa je umetniška duša, se je odločil za bolj razgiban posel, zato se je zaposlil pri Delu. Vsak dan prevozi 250 kilometrov.
Zelo mikavno je prebujanje dneva, ko se v zgodnjih jutranjih urah žival poda na nekakšen potep. Na vsej poti je zelo previden nanjo, saj cesto prečka na že “določenih” krajih. Pravi, da ga vsako jutro pri Mozlju pričaka čreda košut, ki se pase in se ne ustraši pred močnimi žarometi. Ponekod mu srečno vožnjo “zaželijo” medvedi, lisice, divji prašiči in vse drugo, kar leze in pleza v gozdu.
Pred kratkim je v Galeriji M-3 ribniškega Amadeusa odprl prodajno razstavo z 20 slikami, kate-
OOIKNJSKE fl BELE KRAJINE			
■	e		■
m	Ti		
——		|Jo3.0 MHZ Jj	
Dušan Matoh
rih cene so bile primerne. S slikarstvom (olje - platno v zadnjem času tudi svičnik), se ukvarja več kot 25 let. V začetku je bilo mogoče na slikah opaziti nadrealistične motive, saj je kar mrgolelo raznih ribniških lesenih izdelkov. Po Slovenji je imel več razstav, zelo dejaven je tudi v bežigrajski galeriji. Zdaj se pripravlja na “posnetek” Ribnice s Sv. Ane, saj je le tako mogče pokazati raznolikost in razsežnsot pokrajine.
“Več slikarjev je Ribničana upodobilo iz profila. Jaz ga bo nekoliko drugače, saj sem prepričan, da v odhajajoči drži lahko slika pokaže več,” pravi Dušan Matoh.	,
M. GLAVONJIC
DOLENJSKI UST
uaš čefrfJcou prijatelj
Križarjenje, zakaj pa ne?
Kompas Ibrizem letos popestril program s križarjenjem po Mediteranu in Grčiji
Še pred kratimi je za žep povprečnega Slovenca veljalo, da so križarjenja predraga. Kot so to pred časom na krovu katamarana novinarjem povedali turistični delavci podjetja Kompas Turizem, sedaj gornja trditev drži vse manj, saj se lahko za razmeroma dostopno ceno 990 mark od konca maja do septembra za 8 dni podate od Benetk od grških otokov in Dubrovnika z veliko in udobno ladjo Princess Danae, pripravljeni so številni izleti, potovanje pa organizira Kompas Air-tours iz Ljubljane. Ladja, ki je dolga 162 metrov, pluje pod panamsko zastavo, sprejme pa 640 potnikov, za katere skrbi 250-članska posadka, tako da je ladja s številnimi aktivnostmi in drugo ladijsko ponudbo pravo moderno mesto v malem.Njena večja različica je ladja Melody, ki pluje po zahodnem Sredozemlju, 8-dnevno križarjenje pa je na voljo od 1.480 mark dalje. V ceno je všeta vsa hrana, posebej je treba plačati le pijačo in dodatne izlete, če se
odločite zanje. To potovanje je primerno predvsem za družine, saj je križarjenje do 17. leta starosti brezplačno. Melody se ustavi na primer tudi v svetovno znanih pristaniščih Capri, Palermo, Tunis, Palma de Mallor-ca, Ibiza in Barcelona, od koder se je mogoče odpraviti na različne izlete. Ladja Melody lahko sprejme kar 1.600 potnikov, za njihovo udobje pa skrbi 535 članov osebja.
Sicer pa se lahko s katama-ronom Prince ob Venice, ki letos že peto leto zapored vozi iz Potoroža proti Benetkam, od 29. junija dalje vsako drugo nedeljo odpravite v Rimini, kjer bo mogoč ogled Riminija, obisk San Marina in parka Italia in miniatura ali pa si lahko privoščite zabavo v vodnem parku Ac^ua fun. Urnik katamarana Prince of Venice, ki je v našem delu Jadrana posebnost, bo letos vozil vse do 2. novembra,
potnike pa bodo verjetno p: važali tudi med beneškim k;
nevalom.
T. G.
"BANKA"IN "BDI"-Dvapredmeta z bogate razstave v avli žužem-berške šole. Na levi je “banka ”, lesena posoda, ki se je uporabljala za nošenje vina. Na desni je “bdi”, stara pletena posoda, ki se je uporabljala na kmetijah za shranjevanje suhega sadja, fižola ipd.
Naloge na ogled
Razstavili tudi kmečka orodja
ŽUŽEMBERK - Na OŠ Žužemberk so si obiskovalci v mesecu dni lahko ogledali bogato razstavo, ki so jo ob zaključku letošnjega šolskega leta že tretjič pripravili učenci te šole. V okviru šolskega projekta so osnovnošolci naredili raziskovalne naloge, ki so krasile avlo šole. Stene so zapolnile likovne upodobitve zidanic, panoje pa teme: Portali, dr. Fran Bradač, dr. Anča Tavčar-Kon-valinka, v angleščini naloga Dan v Suhi krajini, turistična naloga Ohranimo preteklost, stopimo v prihodnost in Polje, kdo bo tebe ljubil.
Učenci podružnične šole Ajdovec so z nalogo Staro kmečko orodje le-to tudi razstavili in popestrili že tako lepo in zanimivo razstavo. Staro kmečko orodje so si sposodili od domačinov. Kot je dejala ravnateljica OŠ Žužemberk Jelka Mrvar, želijo v novem šolskem letu pripraviti šolski muzej starih predmetov. Že zdaj so zbrali veliko orodja, nekaj pa so ga šoli podarili.
Tako bodo z zbiranjem starih predmetov obudili njegovo funkcijo in zgodbe, ki se vežejo nanj. S tem bodo zgodovino ohranili in jo prenesli v prihodnost.
A. JERNEJČIČ
KONEC USPEŠNE DEBATNE SEZONE
ČRNOMELJ - Od 5. do 12. julija je na Pokljuki potekal zaključni osemdnevni debatni tabor, ki so se ga udeležili tudi člani debatnega krožka črnomaljske gimnazije. Po izjemno uspešni sezoni, ki so jo začeli že s prvim nastopom marca v Ljubljani, kjer so zasedli odlični prvo in četrto mesto, in kasneje v Izoli, kjer so osvojili tretje mesto, je na Pokljuki prišel čas za sklepno tekmovanje, hkrati pa tudi za srečanje vseh dijakov, mentorjev in organizatorjev. To srečanje je bilo še posebej pomembno, saj je uspeh odločal o uvrstitvi na evropsko tekmovanje iz debatiranja, ki bo letos v Latviji. Prav zato je debata, t.i. enourno argumentiranje dveh nasprotujočih si skupin, potekala v slovenskem in angleškem jeziku, in sicer na temi “Prepoved raziskav kloniranja po vsem svetu je opravičljiva” in “Open society requires open borders”. Vsak tekmovalec je imel na voljo le 5-6 minut, daje navedel dobre in prepričljive argumente, nato pa je sledilo navzkrižno spraševanje dveh govorcev iz nasprotnih ekip. Črnomaljčani so upravičili pričakovanja in Toni Papež je z drugim mestom postal del ekipe, ki bo v Latviji zastopala Slovenijo. Odlično pa je opravila tudi Ana Avguštin, ki je zasedla tretje mesto in se bo udeležila hrvaškega državnega debatnega tekmovanja. Vsem čestitamo in želimo veliko sreče na nadaljnjih tekmovanjih.
ROZI SAJE
RADIO
104.5
105.9
91.2
OGNJIŠČE
Čestitke, osmrtnice, obvestila... g od ponedeljka do petka med 7. in 14. uro L na telefon 061/1521126 in 1521671 ter po faksu 061/1521647. fj
IZVIR ZDRA VILNE VODE - Veliko je studencev, iz katerih teče
studencem med Hinjami in Smuko, približno 2 kilometra do Smuke. Posebnost tega izvira je, kot pravi ljudsko izročilo, da iz njega teče zdravilna voda za oči. Ko so lani naredili asfalt, so dohod do izvira zasuli. Že spomladi pa je Jože Jernejčič iz Žužemberka odstranil grmičevje, tako da je možen dohod do njega. "Včasih je bil to velik izvir, ljudje so vodo pili, ko so hodili peš. Danes avtomobili in vodovod delajo svoje, "je dejal in dodal, da bo kmalu.spet odstranil na novo zraslo grmičevje, kajti brez občasnega vzdrževanja bo dostop do te zdravilne vode, za katero vedo le domačini, spet zaraščen. (Foto: A. Jernejčič)
mrzla in čista voda a jih je preraslo grmičevje. Tako se je zgodilo tudi s
SL4ČNIKOVA JAMA - Slačnikova jama se nahaja na levem bregu reke Krke pri "Flančnikih " ali nekdanjem napojišču, ki je le nekaj metrov od regionalne ceste Žužemberk-Novo mesto. Jama je ob vhodu odprta, da človek lahko vstopi pod njeno streho, nato pa se spusti v ozek rov, ki se po nekaj metrih razširi. Jama je pod Hntševjem, tako se je imenovalo naselje nekaj koč pri Drenja. Dobro bi bilo, če bi se zanjo zanimalo turistično društvo Žužemberk in bi jo dalo raziskati jamarjem, saj v Dolenjskih Toplicah turistično društvo žal ne obstaja. (Foto: T. Virant)
V Blatni jami spet netopiiji
Pestro v taboru mladih Žužemberk ’97
ŽUŽEMBERK - Da je življenje in taborjenje ob dolenjski lepotici Krki na Loki res zabavno, dokazujejo nenehni tabori. Že se poslovi ena skupina, prostor zasede naslednja. Tokrat so se tabora, ki so ga poimenovali Žužemberk '91, udeležili osnovnošolci iz cele Slovenije, vodja in organizator je Andrej Stanovnik. S še dvema spremljevalcema za mlade skrbijo cel dan, dejavnosti pa so šport-no-naravoslovne in jih vodijo strokovnjaki.
Mladi so se udeležili šole jahanja, vozili z vozovi in kočijo, streljali z loki, se s kanuji spuščali po reki, poslušali predavanje o ribolovu, domačina pa sta skupino popeljala s kmečkim vozom. V naravoslovnem dnevu so spoznali kraj, v gozdovih neokrnjene narave so izdelali svoj herbarij in si pripravili kosilo v naravi.
Seveda ni šlo brez dogodivščin na vodi. Po reki so se vozili s čolni, imeli šolo vožnje s kanuji dvosedi in se z njimi spustili do Dvora. Pravo doživetje je bilo seznanjanje z jamarskimi veščinami pod vodstvom Mirana Udovča, specialista za orientacijo, topografijo in mineralogijo. Pridružila sem
Pri spustu v Črničkovo jamo
BILO JE PRED STO LETI
Golobji let
Izbral Miloš Likar
Iz Trebnjega so izpustili 16 golobov pismonošev in jih usmerili proti Novemu mestu, kjer so doma. Med temi bila sta tudi dva šele 8 tednov stara mladiča. Po spustu so se v zraku orijentirali skozi 4 minute, potem pa so zginili v oblake proti Novemu mestu. Prišli so, vračunši čas orijentiranja, v štirinajstih minutah domov, le mladiča ne; od teh je jedni v košari zaostal in šele potem, ko se je vun iztiril, zletel je le na bližnje drevo in tudi v Trebnjem ostal. To kaže tedaj jasno, da je golob te pasme šele, ko postane 3 mesece star, za letenje doraščen. Drugi mladič pa, kateri je letel se starimi golobi, je gotovo med potjo opešal in se izgubil, ker mu še ni dan um, ki je potreben za orijentiranje. Ako se pomisli, da je bil to po preteku pol leta prvi izlet golobov in da so zračno daljavo, katera znaša od Trebnjega v Novo mesto 19 in pol kilometrov, preleteli v jako kratkem času, se uvidi s kako eminentno hitrostjo ta živalica leti v domači golob-njak nazaj.
Dolenjske Novice 1897
se jim pri spustu v trinadstropno Črničkovo jamo na Jami pri Dvoru ali Blatno jamo, kakor jo imenujejo. Raziskana je bila že leta 1829, dolga je 185 metrov, iz nje ponovno izvirajo vode potoka Sica, ki ima izvir in ponor pri
Stavči vasi.
Pod skrbnim vodstvom smo se spustili v 16 metrov globoko jamo vse do lepe dvorane. Spust do nje pa je bil precej naporen, saj so bile pregrade ponekod zelo ozke. Strop so krasili majhni kapniki, nekaj mogočnih je bilo žal uničenih. “Pred mnogimi leti je bilo v jami veliko netopirjev, a jih je pregnala skupina, ki je v njej počivala in kurila ogenj. Dva pa smo ponovno opazili s prejšnjo skupino, kar pomeni, da se netopirji ponovno vračajo,” je povedal Andrej Stanovnik. Žal jih mi nismo videli, smo pa opazili jajce, ki ga je v jami shranila podlasica. Med spustom smo zvedeli še veliko o zgodovini jame. Jama se upravičeno imenuje blatna, saj smo se iz nje vrnili popolnoma
blatnl'	A. JERNEJČIČ
13. MEDNARODNI POLETNI FESTIVAL IDRIART
BORL - Na gradu Bori poteka tretje leto poletni festival Idriart, 13. mednarodni in medkulturni poletni festival. Letošnji osrednji dogodek festivala je bilo Mirovno zasednje od 12. do 19. julija. Idriart takrat gosti konferenco “Umetnost kot ustvarjalna sila za mir - Scenarij za 21. stoletje”, katere ideja seje porodila leta 1996 med srečanjem Mihe Pogačnika z Rajem Isarjem, direktorjem Unesca v Parizu. Obenem v času Mirovne konference poteka na gradu Bori tudi otroški festival, glavna tema je mir. Otroški festival želi spodbuditi otroke in odrasle k večji strpnosti in k sprejemanju drugačnosti ljudi in kultur.
RAZSTAVLJA TURISTIČNO DRUŠTVO - S koncem šolskega leta se šole le niso povsem spraznile. To velja za OŠ Žužemberk, ki ima v avli tudi med počitnicami pregledno razstavo s publikacijo in brošurami, ki jih je izdalo turistično društvo Žužemberk - Dvor. Poleg raziednic, pano, ki ga je uredila cvetličarka Saša Pajek, krasi še katalog in brošure. Na razstavi so še seminarske naloge učencev, kar popestri sprehod po šoli tudi, ko so učilnice prazne. (Foto: V. K.)
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 51. VII.
SLOVENIJA 1
7.15	• 1.35 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
10.15	VIDEORING
10.45	TEDENSKI IZBOR HOGANOVA DRUŠČINA, amer. na-niz., 2/26
11.10 CADFAEL, angl. naniz.
12.30 ROJEN MED DIVJIMI ŽIVALMI, franc. dok. nadalj., 9/13
13.00	POROČILA
13.05	KOLO SREČE, ponov. tv igrice
16.00	NOVICE IZ SVETA RAZVEDRILA
17.00	OBZORNIK
17.10 OTROŠKI PROGRAM
OUASIMODOVE ČAROBNE DOGODIVŠČINE, fran. serija, 15/26 17.35 TOM IN JERRY
17.45	LJUBEZEN BOLI, angl. nadalj., 8/10
18.40	KOLO SREČE, tv igrica
19.15	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	TEDNIK
21.00	V OGENJ, ANGL. drama, 1/3
22.00	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.45	POLETNA NOČ
PACIFIC DRIVE avst ral.nadalj., 3/39 23.15 SESTRE, amer. naniz., 7/22
SLOVENIJA 1
9.00	Euronews -15.25 Poletna noč: Pacific drive, avstral. nadalj., 2/39; 15.55 Sestre, amer. naniz., 6/22 -16.45 Šport -18.30 Filmski triki -
19.00	Skrb za zemljo, angl. dok. serija, 12/13 -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Alas De Mariposa, Špan. film - 21.55 (Ne)znani oder -22.25 Koncert orkestra SF - 23.20 Koncert simfoničnega orkestra akademije za glasbo
KANALA
10.40	Risana serija -11.05 Prosim, ne jejte marjetic (naniz.) -11.35 Ta čudna znaost • 12.00 Korak za korakom (ponov.) 12.25 Oprah show (ponov.) • 13.30 ’alo, ’alo (ponov.) -14.00 Mantis (ponov.) -15.10 Dannyjeve zvezde -16.10 Rajska obala (ponov.) -16.35 Drzni in lepi (ponov.) -17.00 Oprah show -17.50 Drzni in lepi (nadalj.) -18.15 Rajska obala (naniz.) -18.45 Charles je glavni (naniz.) -19.10 Srečni časi (naniz.) -19.35 Korak za korakom (naniz.) - 20.00 Elen (naniz.) - 20.30 Otrok ljubezni (film) - 22.05 Reminglon Sleele (naniz.) - 22.55 Avtovizija - 23.20 Tihotapci (naniz.) - 0.15 Vojak naj bo (naniz.)
HTV 1
7.40	Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.25 Marisol (serija, 143/145) -13.10 Santa Barbara (serija) -14.45 Izobraževalni program -17.05 Tega leta... Makarska -
17.35	Poročila -17.50 Obalna straža (serija) -
18.35	Kolo sreče -19.10 Hrvaška spominska knjiga - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Fevdalni gradovi: Starodavne utrdbe reke Krke (izobraževalnaoddaja) - 20.45 Osvajanje Meseca (dok. oddaja) - 21.40 Spas 911, (dok. oddaja) - 22.45 Opazovanja - 23.10 Seinfeld (hum. serija) -1.00 Zapleteni slučaj
HTV I
13.00	Tv koledar - 13.10 Zajtrk pri Tiffaniju (amer. film -15.00 Potovanja: Florida, dok. oddaja -15.55 J.F.K. (serija) -17.30 Telo in duša (serija) -17.55 Risanka -18.05 Hugo, tv igrica -18.30 Skrivnost vesolja (serija) -19.00 Zupanijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.35 Dosje X (serija) - 21.30 Neuničljivi (avstral. film)
PETER, 1. Vlil.
SLOVENIJA 1
7.15	-1.55 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
9.15	VIDEORING
9.45	TEDENSKI IZBOR
LJUBEZEN BOLI, ang. nadalj., 8/10
10.35	ALAS DE MARIPOSA, Špan. film 12.20 MLADI VIRTUOZI
13.00	POROČILA
13.05 KOLO SREČE, ponov.
13.35	OMIZJE
15.35	RAZGALJENI HOLLYWOOD, angl. dok. naniz., 4/5
17.00	OBZORNIK
17.10	OTROŠKI PROGRAM ČEBELICA MAJA, risana naaniz, 3/24
17.35	PRAVLJICA O CARJU SALTANU, lut. naniz., 1/6
17.50 SAGA O MCGREGORJEVIH, avstral. naniz., 18/26
18.40	HUGO, tv igrica
19.15	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.10	IGRE BREZ MEJA
22.00	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.45	POLETNA NOČ
PACIFIC DRIVE, avstral. nadalj., 4/39 23.05 SESTRE, amer, naniz. 8/22 0.05 BRANE RONČEL IZZA ODRA
SLOVENIJA 2
9.00	Euronevvs -12.10 Tedenski izbor: Mostovi;
14.40	Slovenski utrinki -13.10 Očim, franc, film -15.10 Jake in Ben, kan. nadalj., 11/13 -15.55 Zgodbe iz školjke -16.25 Poletna noč: Pacific drive, avstral. nadalj., 3/39; 16.55 Sestre, amer.
naniz., 7/22 - 17.45 Mali čudeži, angl. dok. oddaja -18.35 V ogenj, angl. drama, 1/3 -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Pobeg iz Alcatra-za, amer. film - 22.00 Sedem čudes sveta, amer. dok. serija - 22.50 Parada plesa
KANALA
10.40	Risana serija -11.05 Prosim, ne jejte marjetic (naniz.) -11.35 Ta čudna znanost (naniz.) -
11.55	Kotak za kotakom (naniz.) -12.20 Optah show (ponov.) -13.25 Charles je glavni (ponov.) -13.50 Remington Steele (ponov.) -15.00 Karma -16.10 Rajska obala (ponov.) -16.35 Drzni in lepi (ponov.) -17.00 Oprah show -17.50 Drzni in lepi (nadalj.) -18.15 Rajska obala (nadalj.) -18.45 Charles je glavni (naniz.) -19.10 Srečni časi (naniz.) -19.35 Korak za korakom (naniz.)
-	20.00 Očka major (naniz.) - 20.25 Smith in Jones (naniz.) - 21.00 Tak kot oče (film) - 22.40 Zdravnik in peklenščka (film) - 0.15 Ulica ljubezni (naniz.) - 0.45 Karma
HTV 1
7.40	Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -
12.25	Marisol (serija, 144/145) - 13.10 Santa Barbara (serija) -14.00 Srce zahoda (hum. serija) - 14.45 Izobraževalni program - 17.50 Zvezdne steze -18.40 Kolo sreče -19.10 Hrv aška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, vreme, šport
-	20.15 Azijski potopis: Indija (dok. oddaja) -
20.50	Lepa naša - 22.15 Opazovanja - 22.35 Kronika Splitskega festivala - 23.05 Potovanja: Španija (dok. oddaja) - Split 97 - 1.35 Poročila
HTV*
13.45	Tv koledar -14.00 Seinfeld (hum. serija) -14.25 Hambone in Hillie (amer. film) -15.55 J.F.K. (serija) -17.30 Telo in duša (serija, 80/ 160) - 17.55 Risanka -18.05 Hugo, tv igrica -
18.30	Skrivnost vesolja (serija) -19.00 Županij-ska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport -
20.20	Zakon v L.A. (serija, 41/44) - 21.15 Popolni tujci (serija, 8/24) - 21.45 Ljubezenski trud (amer. film) - 23.20 Popolna tujca (hum. serija, 5/6) - 23.50 Seksuslna zloba (amer. film)
SOBOTA, 2. VIII.
SLOVENIJA 1
6.45	- 1.40 TELETEKST
7.00	VREMENSKA PANORAMA
7.50	OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK
8.05	TABORNIKI IN SKAVTI
8.20	ZGODBE IZ ŠKOLJKE
8.50	EVROMUZIKA ’96
9.30	TEDENSKI IZBOR
SAGA O MCGREGORJEVIH, avstral. naniz., 18/26
10.20	HUGO, tv. igrica
10.50	MAJA IN VESOUČEK, slov. film
12.05	TEDNIK
13.00	POROČILA
13.05	KARAOKE
14.05	STRELA Z JASNEGA, nem. naniz, 12/28
17.00	OBZORNIK
17.10	SVET NARAVE, angl. poljudnoznan. serija, 9/9
18.00	4X4
18.25	OZARE
18.40	HUGO - TV IGRICA
1Q IS UKANITA
1930 DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.00	UTRIP
20.10	A WOMAN, HER MAN AND HER FUTON
21.40	POVEJ NAPREJ
22.15	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
22.45	POLETNA NOČ
PACIFIC DRIVE, avstral. nadalj, 5/39
23.15	SESTRE, amer. naniz, 9/22 0.05 POLICIST NADZORNIK, amer. fdm
SLOVENIJA I
8.00	Euronevvs -13.45 Pobeg iz alcatraza, amer. film -15.40 Poletna noč: Pacific drive, avstral. nadalje 4/39; 16.10 Sestre, amer. naniz, 8/22 -
17.00	Šport - 20.00 Poletni festivalLent - 21.00 National geographic, amer. dok. serija, 5/20 -
21.50	V vrtincu - 22.20 Sobotna noč
KANALA
10.00	Kaličopko - 11.00 Risana serija -11.20 Kapitan Planet -11.45 Najstniki proti vesoljcem (naniz.) -12.10 Tak kot oče (ponov. filma) -
13.50	Vitez za volanom -14.40 Daklari (naniz.) -15.30 Charles je glavni (ponov.) -16.00 Alf -
16.30	Mupet shovv -17.00 Aladin; Račje zgodbe -17.50 Miza za pet (nadalj.) -18.40 Atlantis -
19.25	Dva neumna psa (risana serija) - 20.00 Na begu (film) - 21.35 Roka pravice (naniz.) - 22.25 Volkodlak (film) - 0.00 Ulica ljubezni - 0.30 Plavolasa nebesa (erotični film)
HTV 1
9.25	Tv koledar - 9.35 Poročila - 9.40 Program za otroke -10.55 Risanka -11.30 Ljudje in kraji v Afriki (dok. serija) -12.00 Poročila -12.25 Srce zahoda (hum. serija) -13.10 Tudi to je življenje (serija, 5/19) - 14.00 Dober dan, Timothy (amer. film) -15.45 Briljanten -16.30 To je Amerika (dok. serija, 5/12) -17.00 Z jadri okoli sveta (potopisna serija) -17.30 Poročila -17.35 Živa resnica -18.05 Ponos in pomisleki (serija) -19.03 V začetku je bila Beseda -
19.10	Hrvaška spominska knjiga - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Svet zabave -
20.55	Split 97 - 22.50 Opazovanja - 23.10 Ona je zunaj (film, 1/2) -1.55 Split 97
HTV*
12.15	Tv koledar-12.25 Obalna straža • 15.20 Telo in duša -17.35 Zakon v L. A. (serija, 41/44) -18.20 Moč morja (dok. serija, 5/6) -19.15 Risanka -19.30
Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Klasična glasba (serija) - 21.20 Človek z enim rdečim čevljem (amer. film) - Hišica v cvetju (serija) • 0.15 Vidikon
NEDEUA, 3. VIII.
SLOVENIJA 1
6.45	- 23.40 TELETEKST
7.00	VREMENSKA PANORAMA
8.45	OZARE
8.50	OTROŠKI PROGRAM ČEBELICA MAJA, risana naniz.
9.30	OTROCI POLDERJEV, nizoz. serija, 5/6
9.55	NEDELJSKA MAŠA
11.00	ROJEN MED DIVJIMI ŽIVALMI, amer. dok. serija, 10/13
11.30	DLAN V DLANI
12.00	4X4
12.30	LJUDJE IN ZEMLJA
13.00	POROČILA
13.05	IGRE BREZ MEJA, ponov.
14.55	OTOK ZAKLADOV, amer. film
17.00	OBZORNIK
17.10	OTROŠKI SVET, amer. naniz, 8/12
17.35	PO DOMAČE
19.05	RISANKA
19.15	LOTO
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
19.50	ZRCALO TEDNA
20.10	KAMRA
21.15	VEČERNI GOST '
22.05	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.20	POLETNA NOČ
PACIFIC DRIVE, angl. naniz, 6/39
22.50	SESTRE, amer. naniz, 10/22
SLOVENIJA 2
8.00	Euronevvs -10.35 Konec tedna, TV nadalj, 5/7 -11.05 Tedenski izbor: Povej naprej;
11.35	V vrtincu; 12.05 Poletna noč: Pacific drive, avstral. nadalj, 5/39; 12.35 Sestre^amer. naniz, 9/22 -13.20 Aida, opera -15.55 Šport -
21.20	Alpe Jadran - 21.50 Jakovo otroštvo, angl. nadalj, 2/8 - 22.40 Svet čudes, avstral. dok. nadalj, 13/13 - 23.10 Šport - 23.55 Koncert tria Luvvigana
KANALA
10.00	Kaličopko -11.00 Risana serija -11.20 Kapitan plamet (risana serija) -11.45 Super samuraj (nanioz.) -12.10 Chuka (film) -14.00 Atlantis (ponov.) -14.45 Miza za pet (ponov.) -15.35 Dva neumna psa (ponov.) -16.00 Alf (naniz.) -16.30 Mupet shovv -17.00 Mesto tigrov (mlad. film) -17.50 Lovec na krokodile (dok. oddaja) -18.40 Kung Fu (naniz.) -19.30 Šam svoj mojster (naniz.) - 20.00 Pot v vesolje (film) - 23.10 Odklop
PONEDELJEK, 4. VIII.
SLOVENIJA 1
7.15	- 0.35 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
11.05	VIDEORING
11.35	TEDENSKI PROGRAM OTROŠKI SVET, amer. naniz, 8/12
12.00	LJUDJE IN ZEMLJA
12.30	UTRIP
12.45	ZRCALO TEDNA
13.00	POROČILA
13.05	HUGO, ponov.
14.05	TEDENSKI IZBOR KAMRA
15.05	VEČERNI GOST
15.55	DOBER DAN, KOROŠKA
17.00	OBZORNIK
17.10	OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK
17.25	MEJNIKI, nem. dok. serija, 10/50
17.45	JAKE IN DEBELUH, amer. naniz, 18/23
18.40	LINGO, tv igrica
19.10	RISANKA
19.15	ŽREBANJE3X3
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	ŽUPNIK ZA 10 TEDNOV, angl. nadalj, 6/6
21.00	MEDNARODNA OBZORJA
22.00	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.35	POLETNA NOČ
PACIFIC DRIVE, AVSTRAL. NADALJ., 7/39
23.05	SESTRE, amer. naniz, 11/22
SLOVENIJA 2
9.00	Euronevvs -12.05 Na potep po spominu -
13.05	Tedenski izbor: Šport; 13.50 Irke, po starom spijsane -14.30 Koncert tria Luvvigana;
15.00	Jakovo otroštvo, angl.nadalj, 2/8 -15.50 Poletna noč: Pacific drive, avstral. nadalj, 6/39;
16.20	Sestre, amer. naniz, 10/22; 17.05 Sedem čudes sveta, 1/4 -17.55 Atene: SP v atletiki -
20.50	Karaoke - 21.50 Bratovščina sinjega galeba, mlad. nadalj. - 22.20 Dvakrat rojen, angl. dok. oddaja - 23.10 Brane Rončel izza odra
KANALA
10.40	Risana serija -11.05 Prosim, ne jejte marjetic (naniz.) -11.35 Ta čudna znanost -12.00 Korak za korakom -12.25 Oprah shovv (ponov.) -13.30 Alf (ponov.) -14.00 Kung Fu (ponov.) -
15.10	Dannyjeve zvezde (ponov.) -16.10 Rajska obala (nadalj.) -16.35 Drzni in lepi (ponov.) -
17.00	Oprah sitovv • 17.50 Drzni in lepi (nadalj.) -18.15 Rajska obala (nadalj.) -18.45 Charles je glavni (naniz.) -19.10 Srečni časi (naniz.) -19.35 Korak za korakom - 20.00 Princ z Bel Aira (naniz.) - 20.30 Spet lepo pozdravljeni (film) -
22.10	Osumljeni (naniz.) - 22.55 ’alo, ’alo (naniz.) - 23.30 Vražja novinarja (naniz.) - 0.20 Klic dolžnosti -1.10 Dannyjeve zvezde
TOREK, 5. VIII.
SLOVENIJA 1
7.15-1.10 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
9.25	VIDEORING
9.55	TEDENSKI IZBOR
JAKE IN DEBELUH, amer. naniz, 18/23
10.45	EGIPČAN, amer. film
13.00	POROČILA
13.05	LINGO, TV IGRICA
13.45	TEDENSKI IZBOR PO DOMAČE
15.05	MEDNARODNA OBZORJA
15.55	MOSTOVI
17.00	OBZORNIK
17.10	OTROŠKI PROGRAM TABORNIKI IN SKAVTI
17.25	OTROCI POLDERJEV, nizoz. naniz, 6/6
17.40	HANNA LOVISA, Šved. naniz, 5/5
17.45	HAVAJSKI DETEKTIV, amer. naniz, 7/25
18.40	KOLO SREČE, tv igrica
19.15	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	ŠPICUI, amer. film
22.10	ODDAJA O TURIZMU
22.30	ODMEVI, VREME, ŠPORT
23.10	POLETNA NOČ
PACIFIC DRIVE, avstral. nadalj, 8/39
23.25	SESTRE, amer. naniz, 12/22
SLOVENIJA t
9.00	Euronevvs -12.25 Tedenski izbor: Sobotna noč; 14.25 Dlan v dlani -14.55 Poletna noč: Pacific drive, avstral. nadalj, 7/39; 15.25 Sestre, amer. naniz, 11/22 -16.15 Alpe Jadran -18.35 Župnik za 10 tednov, angl. nadalj, 6/6 -17.35 Atene: SP v atletiki - 20.20 Razgaljeni Holly-vvood, dok. oddaja - 21.10 Osamljeni planet, avstral. pustolov. serija - 22.00 Rockyjeve gibljive slike, angl. film - 23.25 Svet poroča
KANALA
10.40	Risana serija -11.05 Prosim, ne jejte marjetic (naniz.) - 11.35 Ta čudna znanost (naniz.) -12.00 Korak za korakom (ponov.) -
12.25	Oprah shovv (ponov.) -13.30 ’alo, 'alo (ponov.) -14.00 Osumljeni (ponov.) -15.10 Atlantis (ponov.) -16.10 Rajska obala (ponov.) -16.35 Drzni in lepi (ponov.) -17.00 Oprah shovv (ponov.) -17.50 Drzni in lepi (nadalj.) -
18.15	Rajska obala (nadalj.) -18.45 Charles je glavni (naniz.) -19.10 Srečni časi (naniz.) -19.35 Korak za korakom (naniz.) - 20.00 Družinske zadeve (naniz.) - 20.30 Strašilo in gospa King (naniz.) - 21.20 Odklop - 21.50 Nenavadna doživetja - 22.40 ’alo, ’alo (naniz.) - 23.10 Vročica noči (naniz.) - 0.00 Bergerac (naniz.) -0.55 Rdeče morje (dok. oddaja)
SR£DA, 6. VIII.
SLOVENIJA 1
7.15-1.15 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
9.15	VIDEORING
9.45	TEDENSKI IZBOR
HAVAJSKI DETEKTIV, amer. naniz, 7/25
10.35	ŠPICUI, amer. film
12.35	SVET ČUDES, avstral. dok. nadalj, 13/13
13.00	POROČILA
13.05	KOLO SREČE, ponov. ,
15.35	SVET NARAVE, angl. poljudnoznan. serija, 9/9
17.00	OBZORNIK
17.10	OTROŠKI PROGRAM
18.15	HOGANOVA DRUŠČINA, amer. naniz, 3/26
18.40	KOLO SREČE, tv igrica
19.15	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	CADFAEL, angl. nadalj, 4/7
21.25	MADE IN SLOVENJA
22.00	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.45	POLETNA NOČ
PACIFIC DRIVE, avstral. nadalj, 3/39
23.20	SESTRE, amer. naniz, 13/22
SLOVENIJA S
9.00	Euronews -13.30 Tedenski izbor: Svet poroča; 14.00 Turistična oddaja -14.15 Poletna noč: Pacific drive, avstral. nadalj, 8/39;
14.25	Sestre, amer. naniz, 12/22 - 15.30 National geographic, amer. dok. serija, 5/10 -
16.25	Filmski triki -16.55 Atene: SP v atletiki - 21.40 Omizje - 23.10 Koncert Big banda RTV
KANALA
10.40	Risana serija -11.05 Prosim, ne jejte marjetic (naniz.) -11.35 Ta čudna znanost • 12.00 Korak za korakom (ponov.) -12.25 Oprah show (ponov.) -13.30 'alo, 'alo (ponov.) -14.00 Bergerac (ponov.) -15.10 Rdeče morje (ponov.) -
15.40	Avtovizija (ponov.) -16.10 Rajska obala (ponov.) -16.35 Drzni in lepi (ponov.) -17.00 Oprah show -17.50 Drzni in lepi (nadalj.) -18.15 Rajska obala (nadalj.) -18.45 Charles je glavni (naniz.) -19.10 Srečni časi (naniz.) -19.35 Korak za korakom (naniz.) - 20.00 Kje je Michael (oddaja o M. Jacksonu) - 20.50 Kung Fu (film) -
22.05	Mantis (naniz.) - 23.50 'alo, 'alo (naniz.) -
23.25	Oprahin gost • 0.10 Življenje v mestu (nadalj.) -1.00 Živeti danes
POLHARJI S TRŠKE GORE - Pretekli teden so se “polharji" s Trške gore podali na pot p? Evropo. Najprej so se ustavili na Brezjah, kjer so dobili zalet v Planico pod Poncami. Vendar zalet je bil prešibak - in niso preskočili meje. Mnenja so, da bodo raje ostali doma, ker Evropa zanje nima dovolj dobrih polhov. (Foto: Bine Kebel)
PRVI POLJUB - Fru-fru iz OŠ Bizeljsko sestavljajo samo dekleta. Letos zmagoviti globoški Pr\'i poljub (na fotografiji) sestavljajo fantje in dekleta iz 5. razreda. (Foto: L. M.),
EKIPNO SLA VILI ŠKOCJANSKI LOVCI - Lovska zveza Novo mesto je 29. julija na strelišču Lovske družine Otočec na Vrhu pri Pahi organizirala prvenstvo v streljanju na glinaste golobe in z malokalibrsko puško v pomanjšano tarčo srnjaka. V kombinaciji je bila najboljša ekipa Škocjana, sledili pa sta lovski družini Toplice in Veliki Gaber. Med posamezniki je v kombinaciji zmagal Slavko Šutar (LD Škocjandrugi je bil Stane Šlajpah (LD Velika Loka), tretji pa Janez Zupet (LD Škocjan). Na glinaste golobe je najbolje streljal Zvone Ban, z malokalibrsko puško pa je zmagal Janez Zupet. V seštevku celoletnih rezultatov TRAP lige je zmagala ekipa LD Škocjan, sledita pa LD Brusnice in LD Veliki Gaber. Medpozamezni-ki je bil najboljši Brane Smolič (LD Mirna), drugi je bil Zvone Ban (LD Brusnice), tretji Anton Repovš (LD Padež), četrto mesto je zasedel Alojz Bandelj (LD Veliki Gaber), peto pa Slavko Šutar (LD Škocjan).
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Štefki levičar iz Krškega. Nagrajenki čestitamo!	.
Lestvica, kije na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17. ure, je ta teden takšna:
1.	(2) Ne pozabi - ANS. LABIRINT
2.	(5) Kjer ljubice spijo, so kratke noči - ANS. ROSA
3.	(1) Pod Gorjanci smo doma - MLADI DOLENJCI
4.	(6) Pivo - JOŽE BURNIK S PRIJATELJI
5.	(3) Laboda - ANS. LABOD
6.	(4) Fantje muzikantje - ANS. I' ‘1' PUGLJA
7.	(6) Prijatelji gora - ANS. VASOV/v,.
8.	(-) Ne joči, dekle - IGOR IN ZLATI ZVOKI
9.	(7) Dolenjski cviček - ANS. AKORD
10.	(9) Kruh ponoči spi - ANS. TONIJA VERDERBERJA Predlog za naslednjo lestvico: ljudje, ljubite se med seboj - SALOŠKI FANTJE.
Lestvica odhaja na dopust! Naslednja oddaja bo na sporedu v ponedeljek, I. septembra, lestvica pa bo v Dolenjskem listu objavljena v četrtek, 4. septembra.
SH----------------------------------------------------------5*0
KUPON ŠT. 30 Glasujem za;
Moj naslov:
V
Kupone pošljite na naslov: Studio I), p.p. 103, 8000 Novo mesto
J
| TELEVIZIJA NOVO MESTO |
.vaš „||
kanal
s Trdinovega vrha
na kanalu
DOLENJSKI LIST
vaš četrtkou prijatelj
l .® (068) 324-377 -
VEDEŽEVANJE 090 44 09
HARRAN 15Esitmm
ALP ŠPORT
ALP ŠPORT Novo mesto Prešernov trg 8 8000 Novo mesto
Zaposlimo trgovca ali trgovskega vajenca v športni trgovini. Cenjene ponudbe na naslov ALP ŠPORT — Prešernov trg 8, 8000 Novo mesto, do 9. 8. ’97.
ZAHVALA
S sklonjeno glavo stojim ob gomili. Pokleknem.
Pomolim.
Svečko prižgem.
V oči bolečine solza mi sili.
Sam sem ostal.
Sam.
Zdaj to vem.
Ob boleči izgubi ljube žene, sestre in tete
ZAHVALA
V 87. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, pradedek, brat in stric
ANTON
IRT
z Drganjih sel
FANIKE
ŠUŠTARŠIČ
z Vrha 16 pri Šentjerneju
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje ter darovano cvetje in sveče. Hvala g. župniku Antonu Trpinu za lepo opravljen obred, Sentjernej-skemu oktetu za zapete žalostinke, GD Šentjernej, Pogrebnemu zavodu Novak in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Se enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: mož Ciril in ostali
V SPOMIN
V začetku julija je mninilo 8 let, odkar so našo drago mamo
BARBARO POŽEK
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani, pokojnemu darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame
FRANČIŠKE ZUPANČIČ
Dularjeve mame iz Jezera 3
Vsem, ki ste darovali cvetje in sveče, izrazili sožalje ter jo pospremili na njeni zadnji poti, iskrena hvala. Posebno zahvalo pa smo dolžni doc. dr. Jelencu ter strežnemu osebju D oddelka Travmatološke klinike v Ljubljani za nesebično pomoč v času bolezni ter g. župnikoma iz Trebnjega in Mokronoga.
ZAHVALA
GAPI!
Solze in trpljenje brez tebe mi bo življenje!
Tvoja Ivana
Po kratki in zahrbtni bolezni je v 51. letu odšel od nas za vedno naš ljubljeni mož, oče, sin, brat, stric in dedi
GAŠPER PELKO
avtoprevoznik iz Dolenjskih Toplic
V neizmerni bolečini, ki nas je prizadela, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste delili žalost z nami, darovali cvetje in pokojnega v sredo, 23.7.1997, pospremili do preranega groba.
Žalujoči: žena Ivana, hči Maja z družino, mati, oče in sestra z družino
ZAHVALA
V 59. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, stari ata, tast, brat, svak in stric
JANEZ ŽAN PAVŠE
Mladica 19 pri Semiču
Beseda hvala je premalo, da bi mogli izraziti hvaležnost vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala vsem govornikom, pevcem, sodelavcem OŠ Semič in Danfoss Compressors Črnomelj, gospodu kaplanu, izvajalcu Tišine in organizatorjem pogreba.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Utrujen je sklenil življenjsko pot najin oče
iz Adlešič 29
odnesli k zadnjemu počitku.
' Žalujoči: otroci
Vsi njeni
ROMAN
ŠUŠTARŠIČ
ZAHVALA
V 73. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, sestra in teta
JOŽEFA
iz Gor. Podboršta 9 pri Mirni Peči
Iskreno se zahvaljujemo vsem za podarjeno cvetje in sveče, sosedom za maše, župniku in pogrebcem za lepo opravljen obred in vsem, ki ste nam izrazili sožalje ter pokojno spre-, mili na zadnji poti.
SPRINGAR
ZAHVALA
V 65. letu starosti nas je za vedno zapustil naš ljubi mož, oče, stari oče in brat
ANTON KOMAR
iz Hrastovice 3 pri Mokronogu
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, gasilskim društvom in znancem za tolažilne besede, ustno in pisno izražena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter vsem, ki ste pokojnega pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Gasilskemu društvu Jesenice, Zdravstveni postaji Mokronog, Urološkemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto. Hvala tudi g. kaplanu iz Šentruperta, pevcem in sodelavkam podjetja Dorema, d.o.o., Mokronog.
Žalujoči: vsi njeni
Žalujoči: vsi njegovi
88,90 MHZ 89,70 Mhz
IDOLENJSKI LISTI
V SPOMIN
Trdo in večkrat neprijetno življenjsko pot je v torek sklenil naš dolgoletni sodelavec
ROMAN ŠUŠTARŠIČ
iz Meniške vasi
Zadnji del njegove življenjske poti smo prehodili z njegovimi najdražjimi sorodniki, prijatelji in se od njega poslovili v četrtek, 24.7.1997.
KOLEKTIV ZPIZ, območna enota Novo mesto
Ob boleči izgubi se zahvaljujeva vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala govornikom za lepe poslovilne besede, zahvaljujeva se tudi osebju Pljučnega in Internega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, sodelavcem podjetja Revoz, delavcem podjetja Okleščen za miren in dostojanstven obred ter pevcem.
Roman in Savo z družino
ZAHVALA
Če bi solza koga obudila, ne bi tebe črna zemlja krila.
V 53. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, stari ata, sin, brat in stric
IVAN ČARMAN
z Bučke
V najtežjih trenutkih nismo bili sami, zato se lepo zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče in za sv. maše. Posebno se zahvaljujemo Revozu-DLI, Cestnemu podjetju Novo mesto, KsenijijLuzar iz Škocjana za denarno pomoč, LD Bučka in sosednjim družinam, rogistom za odigrano Tišino, GD Bučka in ostalim društvom, pevcem, vsem govornikom, Petru Blatniku za pogrebne usluge, škocjanskemu gospodu kaplanu za lepo opravljen obred. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in pokojnega v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti.
Žalujoči: žena Anica, sin Roman z družino in ostalo sorodstvo
l/k TEDEN VAS ZANIMA
TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI
tedenski koledar
Četrtek, 31. julija - Ignac Petek, 1. avgusta - Peter Sobota, 2. avgusta - Alfonz Nedelja, 3. avgusta - Lidija Ponedeljek, 4. avgusta - Dominik Torek, 5. avgusta • Marija Sreda, 6. avgusta ■ Ljubo
LUNINE MENE
3. avgusta ob 10.14 - mlaj
kino
BREŽICE: 31.7. in 1.8. (ob 19. uri), 2. in 3.8. (ob 19. in 21. uri) ter 4.8. (ob 21. uri) kriminalni film Trk. 31.7. in 1.8. (ob 21. uri) ljubezenska drama Zelo osebno. 6.8. (ob 21. uri Kriminalni film Umor v Beli hiši.
ČRNOMELJ: 31.7. in 1.8. (ob 19. uri) ameriški film Jumanji. 2.8. (ob 21. uri) hrvaška vojna komedija Kako se je začela vojna na mojem otoku. 3.8. (ob
19.	in 21. uri) ameriški film Zadnji preživeli.
KOSTANJEVICA: 2.7. (ob 20. uri) ljubezenska drama Ekspres ekspres. 3.8. (ob
20.	uri) drama Angleški pacient. METLIKA: 1.8. (ob 21. uri) ameriški
film Zadnji preživeli. 3.8. (ob 10. uri) ameriški film Jumanji. 3.8. (ob 21. uri) hrvaška vojna komedija Kako se je začela vojna na mojem otoku.
NOVO MESTO: Od 31.7. do 6.8. (ob
19.	uri) komedija Plačanec. Od 31.7. do 6.8. (ob 21. uri) akcijski film Sanjsko moštvo.
ŠENTJERNEJ: 1.8. (ob 18. uri) ljubezenska drama Ekspres ekspres. 1.8. (ob
20.	uri) drama Angleški pacient.
• UMOR V BELI HIŠI, kriminalka (Murder at 1600, 1997, 100 minut, režija: Dwight Little) Hej, pa ne da sije Bill Clinton končno dal narediti “piar” film, ki inštitucijo ameriškega predsednika prikazuje kot sinonim za edino pravo supersilo, jekleno trdnost, trezno odločnost, do skrajnosti razvit domovinski (so)-čut in pravičnost za vsako ceno. Kajti Umor na št. 1600 (tak je izvirni naslov) ni nič drugega kot agitpropovski pofl, ki ga uradno resda ni posnela washingtonska administracija, vendar kdo bi vedel, če ni morda sponzorstvo in ideja po takih in drugačnih serpentinah pricurljala v Holivud via keš, ki ga je “zrihtala" kakšna CIA v navezi s Pentagonom. Razumete? Saj nič ne trdim, le namigujem, ker mi je tako všeč, ker Dosjeji X res obstajajo in ker je tam v teksaškem Rosvvellu leta 1951 res pristalo nekaj iz vesolja-
Torej, v Beli hiši se zgodi umor, ubita je neka manekenska mrha. Sum pade na razuzdanega predsednikovega sina. Primer dobi Wesley Snipes, lokalni detektiv. Tajna služba hitro pridela dežurnega osumljenca, ki že ždi v zaporu. Wesley, pameten in vztrajen policaj, zavoha smrad in zabrede proti glavi največje ribe na svetu. Vzporedno se Amerika zaplete v zunanjepolitični konflikt. Severna Koreja ujame in
maltretira ducat jenkijev, njihovo vrnitev pa pogojujejo, sestradani “rdeči prasci aziatski”, z zajetno pošiljko hrane. Amerika bi napadla, pa je Korejo vzela v bran Kitajska. Predsedniku ratingi priljubljenosti strmo padajo, blokiran je tako doma kot na tujem. Razrešitev umora v Beli hiši ni prepričljiva, pa tudi če bi bila, že samo dejstvo, da se je tam klalo, tamkaj stanujočim ni v prid, “naši fantje ", kot se o talcih demagoško izraža predsednikov establishment, pa so kar tam, striček Sam pa se nikakor ne odloči za akcijo. Spomnite se zadnjih let, kaj vse je doletelo Clintona. Natanko identične situacije: na zunanjepolitičnem polju se ni mogel odločiti, ali bi na Balkanu postal aktiven policaj, misija v Somaliji je šla v tri krasne, čečensko vojno je moral ignorirati, manjša žarišča pa je itak prepustil samim sebi. Zdelo se je, da so ZDA brez svetovne strategije. Kajti prave težave so bile doma: nepremičninska afera Whitewater (končala je v megli), obtožbe nekdanje tajnice, da jo rdečonosi Clinton spolno nadleguje (še brez epiloga), potem razburjenost ob dejstvu, da ni predsednik nikoli služil vojske. Toda, pasivnost v direktni akciji je zamenjala diplomatska ofenzivnost, volilci za pograbili “foro" in pozabljali notranjepolitične manke. Ergo, filmski predsednik, ki je močno podoben Carterju, zadnjemu demokratu pred Clintonom, je ravno tako mehek kot “puter” na soncu, toda tik pred koncem zmagovito udari, in to s pestjo, prosim.
TOMAŽ BRATOŽ
čestitke
VIDI IN JOŽETU za 20 skupnih let častitamo in želimo vse najboljše! Erjavčevi, Bevčevi in Markljevi.	7685
kmetijski stroji
TRAKTOR s petimi priključki prodam. * * (068)75-052, po 19. uri. 7530 SAMONAKLADALKO Sip, 16 m3, alu stranice, malo rabljeno, ugodno prodam. * (068)47-397.	7537
SAMONAKLADALKO SIP, 16 m3 alu stranice, lepo ohranjeno, ugodno prodam. * (068)47-596, po 16. uri.
7549
TRAKTOR PASQUALI, 28 KM, in nemški traktor, 35 KM, prodam. * (0608)89-034.	7580
TRAKTOR ZETOR, obnovljen, letnik 1976, in BCS (bencin-petrolej), motor acme, prodam. * (068)49-564.	7618
NAHRBTNO KOSILNICO na laks Tomos UMO-04 prodam. * (068)40-013.	7651
CISTERNO za gnojevko (1.700 1), Creina, prodam. Albina Strmole, Vel. Gaber 33.	7655
SAMONAKLADALKO SIP 16-6, alu stranice, letnik 1990, prodam. * (068) 30-215, (0609)646-788.	7689
kupim
UGODNO ODKUPUJEMO delnice Krke, Save, Pivovarne Laško in Union. Odkupujemo tudi delnice privatizacijskih skladov: Vizija, Activa, Certius, Cap invest. Pridemo na dom, gotovina takoj!
* (0609)639 664.	6767
IZDAJATELJ -.Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorniurednik),Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Domiž, Breda Dušic Gornik, Tanja Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar.
IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke 200 tolarjev; naročnina za 2. polletje 5.070 tolarjev, za upokojence 4.563 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 19.760 tolarjev; za tujino letno 100 DEM oz. druga valuta v tej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko v mesecu. OG LASI: I cm v stolpcu za ekonomske oglase 2.700 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 5.400 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 3.200 tolarjev. Za nenaročnike mali oglas do deset besed 1.700 tolarjev (po telefonu 2.200 tolarjev), vsaka nadaljnja beseda 170 tolarjev; za pravne osebe je mali oglas 1.700 tolarjev za 1 cm v stolpcu.
ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka,-d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898.
Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http://www.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. prometni davek.
Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana.
DELNICE obeh pivovarn, Krke in druge odkupujem! Izplačilo na domu v gotovini! ® (061)738-476, od 17. do 20. ure.	7313
KORUZO v zrnju, 10 ton, kupim. ® (068)81-188.	7544
RABLJENO stiskalnico za grozdje (preša), lahko mehansko ali hidravlično, kupim. ® (068)81-679, zvečer. 7547 DELNICE Krke in Petrola, serije B, kupim.® (068)41-160 in (061)173-44-56.
7556
SILOKOMBAJN MENGELE kupim in prodam kravo za zakol. ® (068)81-331.	7566
LADO SAMARO, 5 V, Karavan ali Rivo kupim takoj. Takojšnje gotovinsko plačilo. ® (061)1263-400 ali (0609)614-484.	7610
OTROŠKI rabljen voziček kupim. ® (068)78-273.	7614
CERTIFIKATNE DELNICE Krke, Petrola, Pivovarne Laško in Union, Gorenja ter ostale odkupimo za gotovino in pridemo na dom!. »(041)669-221. 7616
motorna vozila
JUGO, letnik 1983, prodam. * (068) 22-381.	7511
OPEL KADETT 1.3 S, letnik 1987, registriran do 2/98, lepo ohranjen, prodam. *(068)26-322.	7513
JUGO 45, letnik 1989, bel, garažiran, nekaramboliran, lepo ohranjen, prodam. ® (068)81-256, popoldan.	7516
ŠKODO FAVORIT LX, letnik 6/94, lepo ohranjeno, prodam. ® (0608)71-807.	7520
BIS 126 P, letnik 1990,40.000 km, registriran za celo leto, bel, lepo ohranjen, ugodno prodam. ® (068)325-956. 7523 JUGO 45 A, letnik 1986, dobro ohranjen, registriran do 10/97, prodam. ® (068)65-916.	7527
R 5, letnik 1992, na novo registriran, moder, 35.000 km, prodam za 6000 DEM. ® (0608)84-558.	7535
JUGO 45, letnik 10/83, garažiran, dobro ohranjen, prodam. ® (068)60-696.	' 7536
VW PASSAT 1.6 TD, Karavan, inter-kuler, letnik 1991, prodam. ® (068)57-339.	7539
DIANA ZA 100.000 SIT! Avto ima 4 nove gume, letno in zimsko streho, masivne prve sedeže idr., registriran do konca leta. ® (0608)82-552.	7542
R 4 GTL, 6/92,76.000 km, prodam. ® (068)81-028.	7564
R 5 CAMPUS, 12/89, totalka, motor uporaben, prodam. Ogled: Avtoservis Jerovšek, Grosuplje. ® (068)24-131, po 17. uri.	7569
OPEL KADETT 1,4 i, letnik 1990, 5 vrat, bel, registriran do 2/98, model solza, prodam. ® (068)78-410.	7570
JUGO KORAL 45, letnik 1989, zelo lepo ohranjen, ugodno prodam. S (068) 44-231, Andrej.	7571
ZASTAVO~128, 17/82, prodam. ® (068)65-271, popoldne.	7572
R 5 CAMPUS, 5 V, 46.000 km, letnik 1993, srebrne kovinske barve, odbijači in ogledala v barvi avtomobila, ugodno prodam. Ivo Uhan, Ravnik 28, Šentrupert.	7574
GOLF D, starejši letnik, prodam. ® (068)85-756.	7584
MOTOR TOMOS, letnik 1973, registriran do 7/98, dobro ohranjen, prodam. Anton Jakša, Kot 71, Semič. 7591 ZASTAVO 640 AN, letnik 1979, ohranjeno, 4 t, prvi lastnik, prodam. ® (068)57-739.	7595
R 18 TLJ, letnik 1985, registriran do 10/97, prodam. Cesar, Rdeči Kal 8, Dobrnič.	7598
ŠKODO FAVORIT, letnik 1991, prodam. ®(068)23-585.	7600
LADO SAMARO, letnik 1988, ugodno prodam. * (068)44-661.	7606
ZASTAVO 126 P, letnik 1986, prodam za 500 DEM. ® (068965-681.	7607
JUGO KORAL 55, 3/89, registriran do 3/98, prodam. ® (068)22-864. 7608 JUGO 55 KORAL, letnik 1989, registriran doli /97,72.000 km, modre barve, lita platišča, prodam. ® (068)78-170.
7612
JUGO 45, letnik 1989,70.000 km, prva barva, prodam za 1.800 DEM. ® (068)41-405.	7615
BMVV 318 iS KUPE, letnik 1992, prodam ® (068)69-206.	7625
R 12 1,4 TL, letnik 1989, 125.000 km, registriran do konca novembra, kovinsko zelene barve, nujno in ugodno prodam. ® (0609)623-489.	7626
TERENSKO VOZILO ARO, letnik 1989, prodam. ® (068)83-042.	7628
JUGO 45, letnik 1989, 65.000 km, registriran do 5/98, prodam. ® (068)27-539.	7629
R 4 GTL, letnik 1987, zelo dobro ohranjen, prodam. ® (0608)87-295.
7631
R 5 KAMPUS, letnik 1989, registriran do 5/98, rdeče barve, odlično ohranjen, prodam. ® (068)73-069.	7633
CLIO RT 1,4, letnik 1993,5 V.ionira-na stekla, prodam. ® (068)24-875.
CLIO 1,2, 5/94, 5 V, RT, prodam. ® (068)28-375.	7638
126 P, letnik 1986, 74.000 km, bele barve, prodam za 70.000 SIT. ® (068)26-641.	7639
LADO SAMARO, letnik 6/93, 24.000 km, servisna knjižica, dodatna oprema, garažirano, kot novo, prodam. ® (068) 68-035 .	7649
MERCEDES 190 D, v zelo dobrem stanju, z vso dodatno opremo, nanovo registriran, prodam, ® (0608)56-475.
R ESPACE 2.0 GTS, letnik 1989, električni pomik stekel, CZ, servo volan, 2 sončni stekli, radio, registriran do 4/98, prodam za 13.800 DEM. ® (068)83-685 ali (0609)616-360.	7660
R 4, letnik 1988, prodam. ® (068)321-795, popoldne.	7663
WV HROŠČA, letnik 1975, odlično ohranjenega, bele barve, registriranega do 2/98, ter harmoniko frajtonarico prodam za 800 DEM. * (068)78-053.
7664
R 5 CAMPUS diesel, 133.000 km, prodam za 6.300 DEM. * (068)25-677.
MAZDA 121, letnik 1990, lepo ohranjena, prvi lastnik, 60.000 km, prodam. ® (068)40-032.	7675
OPEL KADETT 1,3 S, letnik 1987, registriran do 3/98, prodam ali menjam za cenejši avto. » (068)52-246.	7686
obvestila
ŽALUZIJE, rolete, lamelne zavese in markize izdelujemo in montiramo po ugodnih cenah! Možnost plačila na čeke. * (068)44-662 ali (0609)646-937. 7317 LAMINATNA TLA ter stropne obloge Meister prodajamo in polagamo. Mizarske storitve Struna, Žužemberk, * (068)87-626.	7653
Odkupimo Krkine delnice po najugodnejši ceni. Tel. 068/41-061,	341-522,
28-694.
preklici
ANDREJ MARTINČIČ, s p., Šegova
116, Novo mesto, »(068)324-558, zapiramo podjetje, registrirano pod »Dajanje vozil brez voznika v najem«, in sicer z 28. 10.1997	7611
pohištvo
PRODAJAMO in kupujemo rabljeno stanovanjsko opremo. » (068)325-523 ali (061)133-94-54.	7315
STOLNO OMARO, novo, prodam. »(068)342-355.	7553
KOMBINIRANO omaro in klubsko mizico za dnevno sobo prodam. * (068)51-767.	7609
STARO POHIŠTVO, posamezni kosi, miza, stoli in drugi starinski predmeti, žensko lolo, naprodaj. »(0608)962-682 OMARE, posteljo za dnevno sobo, spalnico ali otroško sobo prodam. » (068)321-691.	7680
posest
VINOGRAD z zidanico na Gradišču pri Trebnjem in lesen hram, 3.5 x 7.00 m, prodam. » (068)44-492, zvečer. 7517 15 LET staro hišo, 3-fazni tok, CK, ob cesti, na Klenoviku 36 pri Škocjanu, prodam. Ogled v soboto in nedeljo. 7518
Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat na mesec)
vsebina oglasa (do 15 besed)
Ime in priimek: .....................................
Ulica in kraj:	. . .■................................
Pošta: ..............................................
Naročniška številka:	....................... Podpis:
Datum:.............................
frizerski salon
N I R A
Ženske in moške pričeske urejamo vsak delavnik od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
Mira Rustja, s.p. Marjana Kozine 3, Novo mesto ® 068/ 22-361
PRI KOSTANJEVICI prodam novo domačijo, 2 ha v skupni površini (vinograd, vrt, travnik ter dokumentacijsko urejeno parcelo za gostinsko dejavnost. Ponudbe pošljite pod Šifro: »IZREDNA LOKACIJA«	7552
V	VINJEM VRHU prodam parcelo z
nadomestno gradnjo (16 a) in parcelo (14 a) za brunarico. * (068)76-575.	7565
STAREJŠO HIŠO v širšem centru Novega mesta prodam. Pritličje je primerno za opravljanje dejavnosti (lokal ali obrt). V nadstropju je stanovanje z vrtom. * (068)22-915. .	7588
V	SAMOSTOJNI HIŠI z večjim vr-
tom v centru Novega mesta prodam višje pritličje, 100 m2, nižje pritličje, 65 m2, mansardno stanovanje, 65 m2, pritličje, 45 m2 in 45 m2, primerno za gostišče, trgovino, pisarne, obrt. Prednost nakupa v celoti, ni pa pogoj. Enkratna priložnost. »(066)773-027, zvečer.	7597
KMETIJO z gospodarskim poslopjem na zelo lepi lokaciji, 5 km iz Trebnjega, prodam samo resnim kupcem. » (061) 775-500.	7605
V	BLIŽINI Dolenjskih Toplic prodam
zazidljivo parcelo in njivo. * (068)324-440. v	7620
V	ČRNOMLJU na Kolodvorski cesti prodam starejšo hišo z velikim vrtom. Možnost novogradnje. »(068)51-061.
7640
VINOGRAD s stavbiščem, voda, elektrika, telefon, ob železniški postaji v Semiču, prodam. » (068)67-447.	7644
NA DOLU pri Klevevžu prodam njivo (2322 m2), lepa lega, cena ugodna. » (068)85-892.	7668
STANOVANJSKO HIŠO z vrtom ob krki, na Bregu v Novem mestu, prodam. »(068)24-869.	7678
prodam
ELEKTRIČNO KITARO Jim Harley, oblika Stratocaster, črno, staro 2 leti, prodam. »(0608)32-882.	7507
PRALNI STROJ CANDY, star 4 leta, hladilnik Goignje in pomivalni stroj ZANUSSI nov, prodam. »	(068)
321-695.
SINTHESYZER Kawai X 30 prodam. »(068)73-785.	7508
SURF MISTRAL 180 L, lok, jambor, jadro Neilpryde, prodam. * (068)24-971.	7509
SMREKOVE DESKE, 2.5 cm, in mešana žagana drva prodam. * (068)27-842, zvečer.	7512
KORUZO in ječmen v zrnju ter hrastov sod, 700-litrski, prodam.»(068)45-401.	7514
KVALITETNO belo cepljeno vino po 250 SIT/1 ter domače žganje slivovko prodam. Franc Hiti, Brezovica 25, Šmarješke Toplice.	7519
BELO VINO, mešano, cepljeno, šmarnico, žganje tropinovec, slivovko in 10 m suhih bukovih drv ugodno prodam. ® (068)89-784.	7522
4 GUME Top grip 135 x 12, nove, prodam za 14.000 SIT. * (068)53-302, popoldan.	7524
VINO CVIČEK, malkovški okoliš, ugodno prodam. * (0608)84-300. 7525 GAJBE prodam po 500 SIT. Stanko Butalin, Ob Težki vodi 32, Novo mesto.
BELO in rdeče vino prodam. » (0608)82-222.	7529
KNJIGE za 5. do 8. razred osnovne šole ugodno prodam, kupim pa za 1. letnik tehnične kmetijske šole. ® (068)79-757, po 20. uri.	7531
VINO, rdeče, dobitnik diplome, prodam. »(0608)33-815.	7534
KALANA bukova drva, z dostavo na dom, prodam. * (068)78-466.	7540
INGRADOV KIOSK, potreben manjše obnove, ugodno prodam. ® (068)325-800.	7541
TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto, nosilnosti 450 kg, prodam. ® (0601)28-074.	7543
BALIRANO silažno seno in 15 m na-žaganih drv prodam. » (0608)75-307.
VINO CVIČEK in namizno belo vino zelo ugodno prodam. » (068)75-464.
7554
PRODAM kmetijske pridelke (koruzo v zrnju). » (0608)75-168.	7557
5 m3 sežaganih drv prodam. » (068)22-398.	7559
NOVE hrastove sode (200, 300,400 in 500 I) prodam. M (068)81-752.	7567
KORUZO v zrnju, 3500 kg, po 25 SIT, prodam. * (0608)67-404.	7568
NOVO PRIKOLICO za osebni avto in malo rabljeno manjšo prikolico za traktor prodam. Anton Potočnik, Stranska vas 6 a, Semič.	7573
RDEČE VINO zelo ugodno prodam. »(0608)71-712.	7575
PC 486/100 MHZ, 8 Mb RAM, dva disketnika, UGA monitor prodam za 550 DEM in A3 tiskalnik za 200 DEM. * (0608)42-716.	7577
900 kg KORUZE v zrnju prodam. » (068)73-826.	7578	j
KVALITETNO rdeče in belo vino iz pišeskega okoliša prodam. * (0608)65-526.	7579	I
HARMONIKO KUCLER prodam za 500 DEM. Alojz Rezelj, Postaja 29, Mirna Peč.	7586	i
BUKOVA DRVA prodam. * (068)44-339.	7594	j
BUKOVA DRVA prodam. * (068)23-674, zvečer.	7596	j
KOTEL ALFA, 701, prodam za 10.000 SIT, prtljažnik za R 18 na ključ prodam za 5000 SIT. * (0608)64-109.	7602
BRAKO PRIKOLICO z baldahinom, letnik 1987, prodam. » (068)89-207.
DVOJE KOVINSKIH železnih vrat obloženih z lesom (240 x 240), z nadsvet-lobo, en kos (240 x 150), prodam. Franc Volf, Pri mostu 4, Črnomelj. 7604 RDEČE VINO prodam. » (068)42-864.	7613
CENTRALNO PEČ Zrenjanin, 3500 ccal, litoželezno, skoraj novo, zelo ugodno prodam. Prodam tudi kravo za zakol.
® (068)20-546.	7617
SENIK, 9 x 5 m, prodam. » (068)81-295.	7622
KORUZO v zrnju, ječmen ter vinograd v Vrčicah prodam. » (068)60-716, zvečer.	7630
300 1 dobrega cvička in večjo količino sadjevca prodam. » (068)41-187. 7641 CEVI za izsesavanje lesnih odpadkov v mizarski delavnici, Fi 20 cm, in dolžine 10 m, ugodno Drodam. » (068951-691.
KAKOVOSTNO BELO in rdeče vino z Malkovca ugodno prodam. » (0608) 980-214.	7645
VRATNA KRILA od 3.000 SIT dalje, polkna za okna ter ventilator za lesni silos prodam. »(068)40-009.	7646
TRINITNI SINGER OVVERLOCK, industrijski, ugodno prodam.»(068)44-553.	7647
RDEČE žlahtno vino prodam po 200 SIT. »(0608)80-444.	7648
VINO, rdeče in črno, prodam. » (0608)87-342.	7654
500 1 namiznega rdečega vina iz sort modra frankinja, plaveč, rizling, prodam. *(0608977-518.	7657
STAR šivalni stroj in malo rabljen kombiniran štedilnik in hladilnik prodam. »(068)21-120.	7659
SALONITNO KRITINO, 100 kom. dimenzije (125 x 92) prodamo 20 % ceneje kot v trgovini. » (068)44-707.	7661
DRVA prodam. » (068)83-580. 7665 BELO VINO cepljenke in vmes tudi samorodnice, zelo dobro, prodam. » (068)65-601.	7666
RABLJENO PEČ za CK, kombinira-no, ugodno prodam. ® (068)342-506.
7673
50« 1 CVIČKA prodam. * (068)26-724, po 20. uri.	7676
KARABIN 8 x 57 JS s strelnim dalno-gledom prodam. Puška je kot nova. ® (068)76-497.	-	7681
BELO VINO in šmarnico prodam. » (068)28-206.	7684
razno
APARTMAJE v Novalji na otoku Pagu, v neposredni bližini morja, vam nudimo po ugodnih cenah. » 0038553 661 -458 ali 0038553 661-963.	7506
ODDAM bife v najem (okolica Novega mesta). Telefon (068) 21-043
POMOČ pri izterjavi dolgov ter razne izvedbe nudim. »(061)332-790.
SPOZNATI ŽELIM mlajšega kolega za delo in obisk ob sobotah in nedeljah iz Slovenije (Dolenjske ali Primorske), v gostilni Belokranjca, enkrat tedensko, v soboto.	7558
MENJAM VINO za kostanjevo kolje. » (068)84-370 ali (0609)625-246.	7585
KAMP PRIKOLICO za 5 do 5 oseb ali za 2 do 3 osebe v nudističnem kampu in avto kampu v Medulinu pri Pulju oddam v Času od 9.8. do 30. 10. 97.	*
0038552574752.	7623
ODKUPIM DELNICE, serije B in G » (068)51-797, (0609)649-993.	7634
PO ABSOLUTNO najvišjih cenah odkupujemo delnice Krke, Petrola, Save, Uniona, Colorja, Pivovarne Laško, Heliosa in nekaterih pooblaščenih investicijskih skladov. Nudimo gotovino in pridemo na dom. » (068)324-297.	7635
MATEMATIKO in fiziko za OŠ in srednje šole inštruiram. » (0608)33-714.
ODKUPUJEMO DELNICE Activa, Arkada, Krona, S-Hram ter vse ostale delnice skladov ter podjetij. Cene od 100 do 160 SIT. Tudi ob sobotah in nedeljah. » (063)482-324 in (063)483-970.	7662
V VARSTVO sprejmem dva otroka. »(068)25-492.	7671
MINI VRTEC. Ljubezen je naše vodilo. V varstvo sprejmemo otroke, stare od 2 do 4 leta. Velik poudarek nazaj k naravi »(068)22-667.	7677
službo dobi
ZA VIKENDE honorarno zaposlimo natakarico z delno prakso. ® (068)41-355.	7515
HONORARNO ali redno zaposlim sobopleskarja. Stanislav Rus, ® (0609) 617-255.	7538
KV NATAKARICO ali kuharico zaposlim. ® (068)81-188.	7545
V UREJENEM LOKALU redno zaposlim natakarico, lahko pripravnico. ® (068)41-089.	7548
REDNO ZAPOSLIM cvetličarja(-ko) z izkušnjami. ® (068)83-066.	7587
DEKLE za strežbo v bifeju zaposlim. ® (068)24-275.	7590
ZAPOSLIMO delavca v avtopralnici. ® (068)26-145.	7683
1 VI	»v v
službo išče
DELO NA DOMU ali v okolici šent-jerneja ali Kostanjevice iščem. Akviziter-stvo odpade. ® (068)81-841.	7601
stanovanja
DVOSOBNO stanovanje v Brežicah, v izmeri 72 m2, v pritličju, prodam. ® (0608)61-846.	7576
ENO- ALI DVOSOBNO STANOVANJE vzamemo v najem. ® (068)321-796.	7592
NAJAMEM enoinpol- ali dvosobno stanovanje v Novem mestu. ® (068)323-340 in 323-226.	7658
ENOSOBNO STANOVANJE, 32 m2, v Novem mestu, na Ul. Slavka Gruma, prodam. Stanovanje je opremljeno, telefon, CK, KA TV. “ (061)1275-199. Ogled v soboto od 9. do 12. ure.	7672
v •	i •
živali
SPREJEMAMO NAROČILA za vse vrste piščancav, enodnevnih in večjih. Valilnica Senovo, Mio Gunjilac, ® (0608)71-375.	6557
MLADE NESNICE, jarkice, hisex, rjave, tik pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Jože Zupančič, Otovec, Črnomelj, ® (068)52-806, Gostišče Krulc, Mostec, Dobova, S (0608)67-587, Vera Což, Slepšek 22, mokronog, ® (068)49-711.	7359
GOSI, stare 5 tednov, bomo prodajali 9.8.1997 na sejmišču v Šentjerneju. Cena 1400 SIT/kom. Naročila sprejemamo na ® (067)88-058 ali (067)88-114.	7431
VEČ ŽREBET, polnokrvnih angležev, starih 6 do 18 mesecev, 4 letno pinto kobilo, ujahano, brejo, par voznih kobil ter popolonoma obnovljen voz zapravljivček prodam. ® (0608)62-946.	7510
TELICO SIMENTALKO, brejo 5 mesecev, več manjših telic in peč za kopalnico prodam. Rudi Bevc, Orešje 14, Sevnica.	7528
6 MESECEV BREJO TELICO v A-kontroli, 3 mesece staro telico frizijko, bikca, starega 10 mesecev, traktorske grablje in traktor Štore 402 prodam. ® (068)83-396.	7532
MLADIČKE OVČARKE, stare 8 ted nov, brez rodovnika, oddamo. ® (0608) 77-045, po 20. uri.	7533
TELIČKA, sivorjavega, starega 10 dni, prodam. ® (068)75-002.	7550
KRAVO simentalko, brejo 7 mesecev, tretje tele, prodam. ® (068)45-990.
7551
TELIČKA SIVČKA, starega 10 dni, prodam. ® (068)89-574.	7555
ODDAM PSA, mešanec ovčarja, dober čuvaj ® (0608)79-270.	7560
KRAVO po prvem teletu, težko 400 kg, in ponovno pripuščeno, prodam. ® (0608)41-389.	7561
BIKCA SIVCA, starega 2 meseca, primernega za nadaljnjo rejo, prodam. ® (068)25-044.	7562
KOZO in dve mladici prodam. ® (068)30-426.	7563
BIKCA, starega en teden, dva bika, težka 450 kg, ostrešje za hišo in električni mlin na kamne prodam. ® (068)40-005.
7SR1
POCENI PRODAM več panjev čebeljih družin. ® (068)75-416, zvečer. 7582 TELE, staro 7 dni, prodam. ® (068)25-919.	7583
DVA BIKA, težka cca 300 kg, prodam. ® (068)66-512.	7589
DVE ČRNO-BELI TELIČKI, stari 10 dni, prodam_® 068)323-487..	7593
4 PRAŠIČE, težke okoli 140 kg, prodam. ® (068)42-549.	7599
ČRNO-BELEGA BIKCA, starega 10 dni, prodam. ® (068)45-236.	7619
VEČ PUJSKOV do 70 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. ® (068)81-488.
7621
BIKCA SIVCA, starega 1 teden, prodam. ® (068)78-052. '	7624
BIKA, težkega 400 kg, prodam. ® (068)85-819.	7627
BIKCA FRIZIJCA, starega 10 dni, prodam. ® (068)25-083.	7632
ŠTIRI TELIČKE prodam. ® (068)44-230.	.	7636
DVA KOZLIČKA za zakol ali nada-ljnjo rejo prodam po 10.000 SIT. ® (068)42-253.	7642
TELIČKA, starega 10 dni, prodam. ® (068)89-925 ali (068)89-635.	7669
BIKCA, starega 7 dni, prodam. ® (068)22-187.	7670
TELICO FRIZIJKO, brejo 8 mesecev, prodam ali menjam za bika. ® (068)341-030.	7674
BREJO svinjo prodam. ® (068)42-332.	7679
BELEGA parzijskega mucka ugodno prodam. ® (068)26-670.	7682
TELIČKO in telička do 130 kg prodam. ® (068)30-274.	7687
TELIČKO, staro 10 tednov, za nadaljnjo rejo, prodam in kupim tele, staro 10 dni. ® (068)85-542.	7688
Srednja kmetijska šola “Grm” Novo mesto, Sevno na Trški gori 13, 8000 Novo mesto
razpisuje za šolsko leto 1997/98 naslednja prosta delovna mesta:
•	profesorja slovenskega in angleškega jezika - za nedoločen čas
•	profesorja slovenskega jezika in knjižničarja - za nedoločen čas
•	profesorja matematike in računalništva - za nedoločen čas
•	profesorja matematike in fizike - za nedoločen čas
•	profesorja kemije - za določen čas
•	profesorja zgodovine in geografije - za določen čas
•	svetovalnega delavca - za določen čas
Začetek dela za razpisana delovna mesta je 1.9.1997, poskusno delo pa traja tri mesece.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev skladno z zakonom pošljite v 8 dneh po objavi razpisa. Prijavljene kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 8 dneh po končanem zbiranju prijav.
OBVESTILO
Občane, podjetja, druge organizacije in skupnosti, organe in društva obveščamo, da bo po sklepu župana Mestne občine Novo mesto potekala
JAVNA RAZGRNITEV OSNUTKA
SPREMEMB IN DOPOLNITEV
PROSTORSKIH SESTAVIN DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE NOVO MESTO ZA OBDOBJE OD LETA 1986 DO LETA 2000 TER PROSTORSKIH SESTAVIN SREDNJEROČNEGA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE NOVO MESTO ZA OBDOBJE OD LETA 1986 DO LETA 1990 ter
OSNUTKA ZAZIDALNEGA NARČTA ZABREZJE v času od 1. avgusta 1997 do 31. avgusta 1997
•	v prostorih Mestne občine Novo mesto, Novi trg 6 (III. nadstropje) in
•	v prostorih krajevne skupnosti Bučna vas
Pisne pripombe k osnutkom lahko vpišete v knjigo pripomb na krajih razgrnitve ali pošljete na Mestno občino Novo mesto, sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora, Zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje, Seidlova cesta 1, Novo mesto.
Rok za pripombe k razgrnjenemu gradivu poteče zadnji dan razgrnitve.
Javna obravnava obeh osnutkov dokumentov bo v torek, 19. avgusta 1997, ob 19. uri v prostorih krajevne skupnosti Bučna vas, na kateri bo izdelovalec obeh osnutkov dokument podrobneje obrazložil in prisotnim dajal pojasnila.
Vljudno vabljeni!
Mestna občina Novo mesto Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora
Zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje
Seidlova cesta 1
Če želite vsak četrtek v letu prejeti vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p.212.
Za vse drugo bomo poskrbeli mi, vi pa pazite, da si ne bo ob četrtkih sosed iz vašega poštnega nabiralnika pred vami “izposodil” vašega Dolenjskega lista.
Naročilnica za DOLENJSKI LIST
S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za: Ime in priimek:__________________________________
Upokojenec:	da
Naslov (kraj, ulica, hišna številka):
Pošta:
Naročnik izjavlja, da naročilo res velja zanj, dokler naročnine ne bo pisno odpovedal, sicer pa bo naročnino plačeval osebno ali s položnico, ki mu jo bo poslal Dolenjski list.
•Naročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu:	1997.
Kny:
Datum:
Podpis:
< E* KRKkZDRAVILIŠČk
Krka zdravilišča, d.o.o. Germova 4 8501 Novo mesto
pripravljamo projekt po sistemu gradnje za tržišče
PRENOVA OPJEKTA
GLAVNI TRG 8 (ROTOVŽ) V NOVEM MESTU
Nudimo nakup:
•	lokalov velikosti od 25 do 60 m2
•	poslovnih prostorov velikosti od 25 do 40 m2
•	stanovanj velikosti 140 m2
Predviden termin gradnje: september 1997 — marec 1998.
Za vse informacije nas obiščite na zgornjem naslovu ali pokličite telefonsko številko 068/321-720.
RENAULT
REVOZ, D.D.
Iščemo več sodelavcev za področje
INFORMATIKE
Od kandidata pričakujemo:
•	visokošolsko izobrazbo (smer informatika)
•	3 leta delovnih izkušenj na področju izgradnje in vzdrževanja informacijskih sistemov (lahko tudi pripravnik)
•	znanje francoskega ali angleškega jezika
Kaj nudi Revoz?
•	raznoliko in ustvarjalno delo
•	sodelovanje v mednarodnih projektih
•	dodatno izobraževaje
•	stimulativno nagrajevanje
•	delo z najnovejšo računalniško tehnologijo
Delovna mesta so v Ljubljani in Novem mestu.
Če vas področje informatike zanima in ustrezate zahtevam, pošljite svojo prijavo s kratkim življenjepisom v 14 dneh na naslov:
Revoz, d.d., Personalna direkcija, Belokranjska 4, 8000 Novo mesto.
VI NAM - MI VAM
oglas na kratko s pošto
po tr 068/323-610 ali 0609/623-116
odmevno objavo v
DOLENJSKEM LISTU
GOTOVINSKA POSOJILA Muzejska 3 tt 068/321-751	ZASTAVLJALNICA MONETA vam nudi kratkoročna posojila! Garancija po dogovoru s takojšnjo realizacija.
ATENA	POSREDOVANJE Z NEPREMIČNINAMI!
Rozmanova 16, Novo mesto	ODKUP DELNIC Krke, Leka, Petrola in drugih (B tudi za gotovino) po
•B 324-622	dnevnih cenah in odkup PID-ov.
	MENJALNICA (na zalogi HRK).
BTV EVELUX
Velenje, 37cm
Glasbeni M stolp
AIWA
CX-NAV 90
g____Bi e
i. i* m
			H
-	. ■;;		
VValkmanzuro
•HILIPS
v treh barvah
KOVINOTEHNA
Prodajni center v BTC Novo mesto Prodajni center v Intermarketu Brežice
nemogoče je mogoče
ODLIČNI PLAČILNI POGOJI: GOTOVINSKI POPUSTI (5-7%), POSOJILA (1-2 LET), ODLOG PLAČILA (3-6 MES.)
PORTRET TECjA TEdlNA
Vlado Kostevc
Prebujanje turizma v Suhi krajini se je začelo šele pred leti, in tedaj se je lepot in bogastva te pokrajine zavedel tudi Vlado Kostevc. Pred šestimi leti ga je pot slučajno zanesla v Žužemberk in na trgu je opazil popotnika. Hodil je od trgovine in pošte do prostorov krajevne skupnosti. Radovednost mini dala miru, da ga ne bi vprašam, kaj išče. Rekel je, da hoče vedeti kaj o zgodovini tega kraja, če bi rad kakšen prospekt ipd. Tega pa ni bilo, ” se spominja Kostevc.
In nato se je Kostevc še sam začel zanimati za zgodovino Žužemberka in Suhe krajine. Zbral je informacije, do njega so prihajali stari zapisi, fotografiral je in zbiral slikovni material. Povezal se je z ljudmi, ki jim tudi ni bilo vseeno za te kraje, in 1993. leta so ustanovili Turistično društvo Dvor-Žužemberk. Izdali so prvi katalog, kasneje še razglednice, brošure ipd.
Vlado Kostevc se je rodil v Brežicah, kjer je obiskoval osnovno šolo. Še danes poudarja, da je Brežičan in da ne zna zavijati su-hokranjsko. Po študiju v Ljubljani ga je pot zanesla v Žužemberk. Na tamkajšnji šoli je začel
poučevati matematiko, sedaj uči fiziko in tehniko, končuje pa Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Na šoli je zelo aktiven in skrbi, da bi se že učenci začeli zavedati pomena turizma in da bi ohranjali zgodovino kraja. Sam je posnel že 300 fotografij in prav toliko diasov znamenitosti Suhe krajine.
Je eden redkih, ki se zaveda, kakšno lepoto in bogastvo nosijo v sebi ti kraji Zanj je turizem popotovanje v druge kraje in izmenjava izkušenj ter način življenja drugih. Sem sodi spoznavanje pokrajine, ljudi in njihovih običajev. “Dejstvo je, da ljudje, ki bežijo pred Portorožem. Pomembno je, da obiskovalci, ki pridejo, uživajo v tej naravi. Zato moramo z razvijanjem turizma ohranjati mline in druge stare objekte, ki žalostno propadajo. In kar je še zlasti pomembno, turistu je potrebno ponuditi kmečko hrano, "pravi Kostevc.
Kot predsednik turističnega društva je v šririh letih delovanja dosegel, da popotniki lahko dobijo o kraju razglednice, brošure in prospekte, hkrati pa je možen tudi ogled žužemberškega gradu, o katerem rad pove veliko zanimivih zgodb. S prireditvami so grad obudili, nenehno pa je v osprednju še želja po obnovitvi gradu.
‘‘Žužemberk sem vzljubil, prirasel mi je k srcu, še posebno grad. Rad se posedim v njem in si zamišljam, kako je bilo včasih. Opazujem Mojco in Miha, ki se igrata in smejeta, ter razmišljam, kdaj je bilo nazadnje slišati na grajskem dvorišču otroški smeh. ”
Ko torej govorimo o turizmu v Suhi krajini ne moremo mimo Vlada Kostevca, ki se trudi z vsemi močni za razvoj Žužemberka in Suhe krajine.
A. JERNEJČIČ
Izlet naročnikov Dolenjskega lista
V soboto, 23. avgusta, gremo na Vršič
Čas je že, da vas, dragi naročniki, po poletnem mrtvilu spet povabimo na že tradicionalne izlete, ki jih v sodelovanju s turistično agencijo Mana pripravljamo za naše naročnike, pa tudi ostale. Tokrat bomo rajžali na Vršič.
Odhod bo z novomeške avtobusne postaje v soboto, 23. avgusta, ob 6.30. Mimo Ljubljane se bomo peljali do Kranjske Gore, kjer bo krajši postanek za kavo, in pot nadaljevali do Vršiča. Tu si bomo poleg naravnih lepot ogledali rusko kapelico in šli naprej do Trente, kjer si bomo vzeli čas za ogled muzeja Triglavskega narodnega parka. V Bovcu se bomo ustavili na kosilu in si na povratku proti domu v Kobaridu ogledali še muzej (oddelek soške fronte). Prihod v Novo mesto bo v večernih urah.
Cena izleta za naročnike Dolenjskega lista je 4.800 tolarjev, za ostale 5.800 tolarjev. Vstopnina za oba muzeja se plača na kraju samem.
Prijave sprejemamo do ponedeljka, 18. avgusta, na telefonskih številkah: 068/321-115 in 342-136 Na izlet vas vabita
DOLENJSKI LIST
tutilUčna. agencija

DOLENJSKI UST
vaš četrtkov prijatelj
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Eni čakajo, drugi pa mimo vrste v ambulanto - Prebrala je Sveto pismo in osebno spoznala Jezusa - Vemo kdo v Črnomlju napačno parkira - Zakaj v Brežicah prodajajo v hrvaščini
Ksenijo P. je razburilo, ko je pred dnevi čakala v novomeški okulistični ambulanti. Medtem ko so nekatere matere z otroki, da bi prišle čim rej na vrsto, čakale že ob šestih zjutraj in prišle na vrsto šele čez več ur, so nekateri, ki so prišli sredi dopoldneva, prišli na vrsto takoj. Vzrokov, zakaj nekdo pride na vrsto takoj ko pride do ambulante, je lahko več, marsikateri je tudi upravičen in razumljiv, tistim, ki pa čakajo že več ur, pa običajno neznan. V okulistični ambulanti nam uradnega odgovora na pritožbo bralke niso želeli dati, saj je bila predstojnica oddelka, ki bi uradni odgovor lahko dala, na dopustu. V neuradnem pogovoru nam je eden izmed tamkajšnjih zdravnikov povedal, da v obilici dela, ki ga imajo v njihovi ambulanti, lahko pride tudi do takega spodrsljaja, prizadevajo pa si, da se to ne bi dogajalo. Takih pritožb je v preteklosti že bilo nekaj, celo inšpektor jih je obiskal. Ce bi bila gneča v čakalnicah manjša, do tega ne bi prihajalo, vendar na to sami ne morejo vplivati.
Marija iz okolice Trebnjega je prebrala Sveto pismo in ugotavlja, da smo vsi zavedeni. Prebrala je tudi knjigo Jezus je naša usoda in
Halo, tukaj DOLENJSKI LIST!
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev -pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovorna vaše vprašanje. Na telefonski Številki (068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
pravi, daje Jezusa osebno spoznala. Vsem ljudem in tudi duhovščini svetuje, da preberejo Sveto pismo in se spokorijo, sicer ne bodo prišli v nebesa. Odkar je ona prebrala Sveto pismo, se je popolnoma spremenila, ne sovraži več in povsem drugače gleda na svet.
Darinka z Železničarske ceste v Črnomlju je povedala, da vedno ena in ista oseba parkira svoje vozilo v nepreglednem ovinku in ogroža prometno varnost, čeprav je le okoli 50 m dlje parkirni prostor. Zanima jo, kdo bo povrnil škodo, če bo zaradi tega prišlo do nesreče, in zakaj ne ukrepajo policisti. Darinka nam je zaupala tudi ime in priimek kršiteljice, a nas je prosila, da ga ne objavimo, saj upa, da bo opozorilo zaleglo.
Franc Šegedin iz Novega mesta je najprej izrazil strinjanje z gospo, ki se je pred tednom pritoževala nad streljanjem na strelišču v Škrjančah, njega pa zanima predvsem, zakaj šmihelski Romi lahko gradijo na črno prave vile, pa jim občina tega ne prepreči, medtem ko drugim črne gradnje rušijo. Zaradi dopustov na občini odgovora na to vprašanje nismo dobili, je pa bilo na to temo tudi v našem časopisu že precej napisanega.
Marija iz Krškega je pred kratkim nakupovala v eni izmed trgovin Kovinotehne v Brežicah. Ko je prodajalko nagovorila slovensko, ji je ta odgovorila v hrvaščini oziroma srbščini. Uidi ko je nadaljevala pogovor v slovenščini, je prodajalka vztrajala pri tujem jeziku. Poklicali smo vodjo prodajnega centra brežiške Kovinotehne Antona Hribarja, ki nam je pojasnil, da so vsi pri njih zaposleni prodajalci slovenski državljani in govorijo slovensko. Ker večina njihovih kupcev prihaja s Hrvaškega, se je lahko zgodilo, da je prodajalka pomotoma govorila v Mariji tujem jeziku, vsekakor pa tega ni storila namerno.
Darinka Kulovec iz Gorenjega Kamenja je za razliko od ostalih poklicala zaradi pohvale, pohvalila pa je sodelavce iz Mladinske knjige - papirnice. Darinka je namreč pred mesecem povila
hčerko, sodelavci pa so jo pred kratkim obiskali na domu in ji prinesli darilo, ki ga ni pričakovala.
I. V.
NOVOMEŠKI TABORNIKI NA ZLETU V VELENJU
NOVO MESTO - Jutri bo odpotovalo v Velenje na 11. Zlet tabornikov Slovenije tudi 27 članov Rodu gorjanskih tabornikov, ki bodo do 10. avgusta sodelovali na največji letošnji slovenski mladinski prireditvi. Na tem velikem taborjenju bo mnogo priložnosti za najrazličnejše dejavnosti, kreativne delavnice, šport in prijetno družabnost ob tabornem ognju, predvsem pa tudi za spoznavanje novih prijateljev iz domovine in tujine. Slednje je tudi namen zleta, da bi mladi postali novi prijatelji za vse življenje. Naši taborniki bodo še posebej vabili predstavnike odredov na republiško orientacijsko tekmovanje, ki bo konec septembra v Novem mestu. Takrat pričakujejo 60 taborniških ekip iz vseh krajev Slovenije. Zlet bo v soboto, 2. avgusta ob 10. uri slovesno odprl predsednik republike Slovenije Milan Kučan.
Tg
Življenje na pokopališču
“Kako ne bom bolna, ko pa živim na rimskem pokopališču,” pravi malo za šalo in malo zares Nežka Malnarič s Strekljevca
ŠTREKLJEVEC - Nežka Malnarič iz tiste domačije na Štrek-ljevcu, kjer je nekdaj stala hiša, v kateri so imeli desetletja in desetletja gostilno (zato se po domače še vedno pravi pri Birtovih), se na začetku pogovora nasmehne, zamahne z roko in pravi: “Kako ne bom bolna, ko pa živim na rimskem pokopališču!” Te njene besede niso iz trte izvite, ampak še kako držijo.
Pred več kot 25 leti so Malna-ričevi staro hišo podrli in začeli kopati za novo. Na srečo so takrat še kopali na roke. Vprašanje je, kaj bi ostalo od danes dobro ohranjenih izkopanin, če bi si pomagali z bagerjem. Nežka pohiti v klet in pokaže, kje so našli dobro ohranjeno ognjišče in kje veliko amforo, ki so jo očitno, napolnjeno z vinom, položili poleg žare. “Našli smo tudi več žar, v katerih so bile na majhne koščke narezane človeške kosti. Poleg vsake žare so bile še tri ali štiri posodice, na primer za sol, za hrano,” pravi Malnaričeva.
Nežka pove, da so izkopanine sedaj v muzejih v Semiču, Metliki, Ljubljani. Strokovnjaki so ji povedali, da je vse to iz rimskih časov, ni pa ji poznano, da bi še kje v vasi odkrili tako bogate najdbe. Čeprav je bila takrat še majhna, pa se spominja, da je njen oče, ko je v sadnem vrtu v bližini njihove hiše sadil drevesa, večkrat dejal, da mu je škrtalo pod lopato, ko je kopal jame. Malnaričeva ne verjame, da je v zemlji še kaj ostalo, ker je bilo veliko izkopanega. Njej pa je za spomin ostala le majhna skodelica. Vse ostalo si lahko ogleda le v muzejih.
“Poleg naše hiše je, kot so mi povedali strokovnjaki, tekla tudi rimska cesta. Legenda, ki je šla od ust do ust in sem jo slišala od starejših ljudi, pa pravi, da se je nekoliko naprej od naše hiše cesta strmo vzpenjala, zato so konjsko vprego morali vleči s štriki. In od tu ime Štrekljevec,” pojasni zgovorna Nežka.
M. BEZEK-JAKSE
Nežka Malnarič s skodelico iz rimskega groba
Štefan je dočakal 124 let
To je bilo včasih - Zdaj je najstarejša Šempetrčanka Ana Janc JULIJA MESOJEDEC
50 LET LD BRUSNICE
BRUSNICE - V nedeljo, 3. avgusta, ob treh popoldne bo v Brusnicah proslava ob 50-letnici Lovske družine Brusnice. Po prireditvi, na kateri bodo nastopili brusni-ški šolarji in rogisti ZLD Novo mesto, bo lovska veselica, na kateri bo igral ansambel Henček. Že dan prej, 2. avgusta, bodo brusniški lovci pripravili razstavo, na kateri bodo pokazali bogat živalski svet in del svoje dejavnosti. Ob 50-letnici je LD Brusnica izdala brošuro Zlati odsev, v kateri so številni prispevki in fotografije.
OTOČEC - Stoletniki so v Sloveniji prava redkost. Zaradi izboljšanih življenjskih razmer in boljše zdravstvene zaščite se je povprečna starostna doba precej zvišala, predvsem žensk, vendar so ljudje, ki dosežejo trištevilčno število let prava redkost.
Ko smo brskali po knjigi župnika Ivana Šašlja Zgodovina šem-peterske fare (danes Otočec), ki je izšla leta 1886, smo naleteli na zanimiv podatek: v šempetrski fari je med letoma 1696 in 1812 kar šest ljudi preseglo starost sto let.
Leta 1696 je umrla Marina Antončič, ki je dospgla natanko sto let. Leta 1703 je umrl Štefan Kraševec, kije dosegel rekordnih 124 let. Od kod je bil ta starostnik, kronist ne piše. Enajst let kasneje (1714) je Jakob Ršte iz Grčevja dočakal 106 let. Potem je bilo potrebno čakati 84 let (1798), da se jima je pridružila Mica Črnulja iz Šempetra, kije dočakala 115 let. Leto kasneje (1799) je umrl Janez Jurič iz Štrasberga, ki je dosegel 107 let. Zadnji iz plejade teh starostnikov je bil Janez Bojane iz Ždinje vasi, kije leta 1812 dočakal natanko sto let.
Danes bi lahko z lučjo pri belem dnevu iskali stoletnika v šempetrski fari. Najbolj seje približala omenjenim faranom 91-letna Ana Janc-Tekstor, ki živi na Lešnici pri Otočcu. Rodila se je 13. julija 1906 v petnajstčlanski družini Lojzeta Janca in Nežke Becele. Ana je bila štirinajsti otrok med osmimi brati in šestimi sestrami. Kljub težkemu življenju, saj je bil oče dninar na posestvu Bajnof, se je številna družina pošteno prebijala skozi življenje.
Ana Tekstor se prav dobro spominja svoje mladosti, zlasti pa vojnih let, ki jih je Junčeva družina preživela tudi pred cevmi italijanskih vojakov. Življenje z življenjskim izbrancem kovačem Tonetom Tekstorjem ravno tako ni bilo lahko, saj so živeli le od svojih pridnih rok. Vendar je Ana previhrala vse viharje in danes živi pri svojem sinu Zdravku na Lešnici št. 1. Kljub visoki starosti je čila in zdrava, samo včasih ji sluh malo ponagaja. Zanimivo je, da še rada prebira časopise, in sicer brez
Ana Janc-Tekstor je še vedno čila ženska, samo sluh ji malo nagaja. (Foto: S. Dokl)
očal. Pred dnevi je sin Zdravko na mamino željo ponovno naročil Dolenjski list, ki so ga pred časom odpovedali.
“Mama hočejo biti seznanjeni z vsem, kar se dogaja okoli njih,” je pripomnil sin Zdravko.
SLAVKO DOKL
HOTEL PODKUPITI
TREBNJE - 37-letni S. D. iz okolice Kamnika je utemeljeno osumljen kaznivega dejanja podkupnine. 18. julija je namreč povzročil prometno nesrečo v Trebnjem. Ko je policist ugotovil, da je vozil pod vplivom alkohola, je Kamničan policistu ponudil 100 mark da policist ne bi podal predloga sodniku za prekrške, kar pa se ni zgodilo.
Vsak teden ena
Iz zbirke anekdot Slavka Klančičarja
Zapletena slovenščina
Med referenti na posvetovanju društev inženirjev in tehnikov gozdarstva Slovenije v Slovenjgradcu je bil tudi inženir Janez Grilc, ki je že nekaj let delal v Švici. Seznanil naj bi zbrane, kako je z zagotavljanjem sredstev za reprodukcijo v tej državi. Pozornost je vzbudil posebno zato, ker imajo tam že okoli 100 let star zakon o gozdovih.
V uvodnih besedah se je nekaj časa opravičel, ker zaradi daljše odsotnosti od dogajanj doma ne bo mogel vse tako povedati kot referent pred njim dr. Winkler, ker mu je novejše družbenopolitično izrazoslovje slabše znano.
“Povedal bom vse bolj enostavno in po domače, "je zaključil.
"ROŽMARIN" V KOČEVJU - Na kočevskem kmečkem trgu so v soboto po sprejemu pri županu Janku Vebru in ogledu nekaterih krajev v občini zaplesali člani plesne skupine “Rožmarin ". Skupina prihaja iz kanadskega Montreala, vodi pa jo Rozina Hozjan Rogan. Najprej so nekaj starih slovenskih pesmi zapele članice domače skupine Nagel, nato pa so gostje zaplesali plese slovenskih pokrajin. (Foto: M. Glavonjič)
VELIKA
SPEEDWAY
PRIREDITEV

VELIKA NAGRADA AMD KRŠKO IN POKAL ZAVAROVALNICE TRIGLAV
40 LETNICA SPEEDWAYA V KRŠKEM
Krško, sobota, 2. avgusta, ob 19. uri (nočna dirka) na stadionu Matije Gubca v Krškem
ZA TO NAGRADO SE BODO POMERILI NAJBOLJŠI VOZNIKI SPEEDWAYA NA SVETU:
ZDA	aktualni svetovni prvak 1996
Danska	svetovni prvak: 1986, 1987,	1989, 1995
ZDA	svetovni prvak: 1993
Švedska	svetovni prvak: 1994
Avstralija zmagovalec 15. zlatega znaka 97 V, Britanija V Britanija V. Britanija ZDA	•
V. Britanija Italija Madžarska
IN NAJBOLJŠI VOZNIKI IZ SLOVENIJE
Po dirki bo veliko nagradno žrebanje vstopnic:
1.	nagrada: osebni avtomobil SEAT IBIZA
2.	nagrada motorno kolo in še velika bogatih nagrad
PO KONČANI RAZGLASITVI REZULTATOV BO NAJVEČJI OGNJEMET DOSLEJ V SLOVENIJI!
Prodaja vstopnic bo na dan prireditve na stadionu. LJUBITELJI SPEEDWAYA IN OSTALI VLJUDNO VABLJENI!
B1LLV HAMILL HANS NIELSEN SAM ERMOLENKO TONY RICKARDSSON TODD WILTSH1KE CHRIS LOUIS SEAN VVILSON JEREMV DONCASTER CHRIS MANCHESTER PAUL THORP ARMANDO CASTAGNA ZOLTAN ADORJAN
SEVNICA - Na julijskem hitropoteznem turnirju šahovskega kluba Milan Majcen Sevnica je nastopilo 12 igralcev, zmagal pa je Zvonko Mesojedec nad Andrejem Grilcem in Igorjem Glavačem. V skupnem vrstnem redu vodi Bojan Kuzmič. (J. B.)