NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 LETO III. ŠT. 6 (103) / TRST, GORICA ČETRTEK, 12. FEBRUARJA 1998 SETTIMANALE SPEDIZ. IN A.P. - 45% - ART. 2 COMMA 20/b LEGGE 662/96 - FILIALE Dl GORIZIA ISSN 11 24 - 6596 CENA 1500 LIR NOVI Zvone Štrubelj / pogovor ŠKOF EVGEN RAVIGNANI Marko Vuk DRAGOCENE BIBLIJE V ROŽACU Davorin Devetak OB PRIKAZU FILMOV ČRNEGA VALA Gorazd Bajc ALEKSU KALC O SELITVENIH GIBANJIH I Danijel Devetak GORIŠKI POKLON SLOVENSKI KULTURI I 50-LETNICA STANDRESKE JUVENTINE I Miro Oppelt PREDRZNE IGRE_______________________ I pod drobnogledom [očka, kje si? ' . .. - 8. FEBRUAR / DAN SLOVENSKE KULTURE V GORICI JURIJ PALJK DANES ših prednikov v fašizm zmage nad nj i m, da se ne re samo z razumom razložiti || našega vsakdanjega vztrajanja H poštovane gospe, spoštovani gospodje, mladi, spoštovani vsi zbrani, ki se vam vsem iskreno zahvaljujem, da ste nocoj prišli na osrednjo Prešernovo proslavo, kot radi imenujemo naš slovenski praznik kulture. Spominjam se, da sem pred približno dvajsetimi leti napisal zafrkljivo pesem o Prešernovi proslavi in proslavah nasploh v Trstu, ko sem prišel sem živet. "Na, pa imaš," sem si rekel, ko so me organizatorji naprosili za nekaj vljudnostnih besed in kako misel ob slovenskem kulturnem prazniku. In vendar moram reči, da imam rad Prešernovo proslavo, na katero sem se sicer res navadil že v šoli, jo kasneje tudi malce mladostniško zviška gledal, vzljubil pa šele tu v zamejstvu, kjer sem našel drugi dom. Najbrž se to malce čudno sliši, ko pa vendar vsi vemo, da si večkrat med seboj govorimo, kako brezzvezne da so naše proslave in Prešernova še posebno. Vendar pa vsi na tihem vemo, da ni tako. Čeprav je res, da včasih tudi praznik kulture lahko postane običajna in čisto življenjsko prozaična stvar, se vendar radi zberemo na Prešernovi proslavi, saj je to dan, ko pozabimo na stvari, ki nas ločujejo, razdvajajo, in se zberemo okrog stvari, ki nas vežejo, delajo enotne v enem pogledu in predvsem v ljubezni do lastnega naroda, lastnega jezika, lastne zgodovine in naše kulture. Na nas pa je, da damo vsako leto znova nov pomen našemu kulturnemu prazniku. Mislim, da se vsega ne da razložiti z razumom, da se sploh ne more vsega razlagati. Prepričan sem, da se.ne da razložiti naše navezanosti na slovenski jezik, da se razumsko ne da razlagati upora na- na tem koščku zemlje in niti ne naše navezanosti na naše korenine; prepričan sem, da se ne da razložiti veliko stvari, na katere smo lahko ponosni, med njimi je gotovo tudi naša kultura. Ljudje smo namreč bitja, ki se razlikujejo od živali predvsem zaradi naše navezanosti na simbole in zavezanosti njim. Za vsakega Slovenca je eden takih simbolov gotovo France Prešeren, pa čeprav najbrž niti eden izmed nas ne bi hotel prehoditi njegove trpljenja polne življenjske poti. Ni ga namreč med nami, ki ne bi poznal vsaj ene njegove globoke in lepe pesmi, bil še posebno navezan na katero od njih. Prešeren nam je podaril slovenski jezik in nam pokazal, daje to jezik, v katerem lahko izraziš najgloblja človeška čustva in misli, da se v njem da povedati vse tisto, kar se da v jezikih večjih narodov. Ne da jezika prej Slovenci nismo imeli, saj smo vendar eden prvih narodov, ki je imel prevod Svetega pisma v materin jezik, le tako lepo govoriti, tako lepo pisati Slovenci pred Prešernom nismo znali in niti vedeli ne, da se to v slovenskem jeziku da. Tudi zato smo se zbrali nocoj. Da se spomnimo pesnika, ki nam je pokazal, kako smo zmožni tudi Slovenci priti na Olimp, v družbo izbranih, in tudi zato, da se zamislimo v naše vsakodnevno nehanje pri nas. Najbrž bi bilo sedaj lepo naštevati, čisto po kranjsko, česa vsega nismo Slovenci v Italiji v minulem letu naredili, a tega jaz ne bom počel. Od vedno se mi je upiralo prav pritlehno majhno in obupno jalovo sektašenje med nami, ko je nekdo za nekoga klerikalec in fašist in ta za drugega rdeči komunist, oba pa za tretjega bedaka. Nikdar nisem razumel, kako je možno, da se danes med sabo še vedno delimo in to po kranjskih vzorcih, ki so sicer nam Primorcem običajno tuji, saj vendar pri nas nimamo megle in tudi dolge zime ne, ki bi nas silila v zatohle in zaprte prostore, v zameno pa imamo morje, ki pomeni širino, in burjo, za katero vemo, da imenitno prezrači vsako, še tako zatohlo stanovanje in hišo, le vrata in okna je potrebno od časa do časa na stežaj odpreti. Ja, odpreti se! Seveda ne tako, da bom s svojo odprtostjo pozabil na svoje korenine in sosedu ponujal vse svoje imetje, svoje bisere na dlani, ta pa se zanje niti zmenil ne bo, če ne bo nanje že ravno pljuval. Zave- zanost slovenstvu še ne pomeni, da moram ostati na o-kopih in braniti svoje dragoceno imetje in vanj ne spustiti nikogar. Kot tudi ne pomeni, da mi mora biti vseeno, če mi sosed hodi po imetju, ga ne spoštuje in mene tudi ne, kot ne mojega jezika in ne moje kulture. Danes se veliko govori o multikulturnosti in podobnih rečeh, ki se predvsem strašno lepo slišijo. Če pa se tega ne živi, je to tako prazno, kot votlo zazveni ploskanje z eno roko. Največkrat gre pri teh stvareh zares za ploskanje z eno roko. Ena roka ploska, druge pa ni in zato prva vedno maha nekam v prazno. Nekam mučno tiho vse skupaj zveni. ———STRAN 3 KAKŠNA . ZAŠČITA? • • • •••••••••••••••••••• Nekaj se očitno premika v zvezi z dolgoletno zahtevo Slovencev v Italiji po pravičnem zaščitnem zakonu. Ob novih obljubah najvišjih italijanskih predstavnikov pa istočasno prihajajo nič kaj vzpodbudne vesti tako iz Rima kot iz Trsta. Začnimo v Trstu. Deželni svet je prejšnji teden z večino zavrnil predlog gibanja Naprej Italija, da bi takoj začeli z obravnavo zakonskega predloga o zajamčenem zastopstvu Slovencev v deželnem svetu. Do junijskih volitev bo torej vprašanje težko prišlo na vrstni red. Ena izmed temeljnih zahtev sodobne zaščite ostaja neizpolnjena. SPET ZAVRNJENO ZAJAMČENO ZASTOPSTVO Nekateri so se obesili na dejstvo, da je predlog o zajamčenem zastopstvu predstavila Berlusconijeva stranka, ki se med razpravo o preosnovi deželnega volilnega zakona v tem ni ravno izkazala. Dejstvo pa je, da o-dobreni volilni zakon le nedoločno napoveduje posebna določila za izvolitev slovenskega zastopstva in da so svetovalci gibanja Naprej Italija edini predložili zadevni predlog, pri čemer so osvojili besedilo, ki ga je že novembra lani predložila deželnemu svetu v obliki peticije Slovenska skupnost. Gre za besedilo, ki je zelo spoštljivo do političnega pluralizma v manjšini, saj ne daje prednosti ne narodni stranki ne slovenskim kandidatorh na listah italijanskih strank. Po tej zamisli naj bi skupine od 500 do 700 slovenskih volivcev smele predlagati po enega slovenskega kandidata. Vsi tako predlagani slovenski kandidati, očitno izbrani po različnih idejnih, zemljepisnih ali drugih vidikih, bi se potem avtomatično znašli na skupnem seznamu v vseh okrožjih. Volivci bi izbirali s preferenčnim glasom, v skladu pač s svojimi pogledi. Ce bi taka sicer neobičajna lista ne mogla izvoliti nobenega svetovalca, bi bil po zakonu izvoljen vsaj tisti, ki bi zbral največ preferenc. Tudi ta predlog pa ni bil pogodu večini političnih sil in tudi ne vodilnim Slovencem v vsedržavnih strankah. SNOVANJE ZAŠČITNEGA ZAKONA Prejšnji teden je bil na obisku v Ljubljani, potem pa na srečanju s slovenskim in madžarskim kolegom na Brdu italijanski zunanji minister Dini. Z gostitelji je razpravljal tudi o položaju Slovencev v Italiji in Italijanov v Sloveniji. Med drugim je dejal, da Italija želi, da bi snujoči se zaščitni zakon zadovoljil slovensko manjšino. Z njim naj bi se rešila vsa vprašanja, ki so ji pri srcu. Glede vsebine pa naj bi ohranil osnovne značilnosti besedila, ki ga je pripravila sama manjšina. Uradnih podatkov o točki, do katere je prišel zakonodajni postopek v Rimu, še ni. Marsikaj pa se šušlja. Najprej je treba ugotoviti, da so politične sile, ki vodijo parlament in vlado, v veliki zamudi. Zakonodajna doba se je začela že aprila 1996 in pred parlamentom so zdaj dolgotrajne ter zahtevne razprave o ustavnih preosnovah. /stran 2 IVO jevnikar MILAN KUČAN O ZAŠČITNEM ZAKONU Erik Dolhar NAGOVOR MIROSLAVA KOŠUTE V TRSTU Ivan Žerjal DAN SLOVENSKE KULTURE V DSI Komu da veruješ naj, poslušaj : veruj življenju; ono, prijatelj, uči bolje knjig in besed. ^ ^ i.l.NV. GOETHE) i. j j j ČETRTEK 12. FEBRUARJA 1998 SVET OKROG NAS S 1 . STRANI KAKŠNA ZAŠČITA? Prvo uradno srečanje med skupnim slovenskim zastopstvom in predstavnikom vlade, ki jo je na volitvah dejansko podprla velika večina Slovencev v Italiji, je bilo 8. oktobra 1996. Takrat je podtajnik Fassino prejel spomenico o najhujših problemih, s katerimi se spopada manjšina. Na naslednjem srečanju, 24. januarja 1997, je Fassino odgovoril na posamezne točke spomenice. Glede zaščitnega zakona je povedal, da vlada ne vztraja več pri nekdanjem osnutku ministra Macca-nica, temveč sprejema kot osnovo za razpravo besedilo, ki so ga bile skupno pripravile tradicionalne manjšinske komponente. Prvo branje naj bi opravila poslanska zbornica, kjer je besedilo zaščitnega zakona 9. maja 1996 na prošnjo Slovenske skupnosti predložil valdostanski poslanec Caveri (v senatu je to storila Stranka komunistične prenove, ne pa sen. Bratina). Vlada, je še dejal Fassino, bo sodelovala s svojimi predlogi, saj bosta razpravi sledila on za zunanje in podtajnica Adriana Vi-gneri za notranje ministrstvo. Kaj se je od takrat zgodilo? Zamenjali so poročevalca. Namesto Boata je to mesto prevzel Maselli, ki pa so mu naložili še zakon o priseljencih in okvirno besedilo o pravicah jezikovnih manjšin v Italiji. Število predloženih besedil se je v obeh vejah parlamenta pomnožilo. Gre za predloge Ljudske stranke Severne lige, gibanja Naprej Italija, a tudi, kar je novost, Demokratične stranke levice. Taje predložila besedilo, ki se drži skupnega slovenskega predloga, vendar izpušča več zahtev. Rečeno je bilo, da se tudi Caverijev predlog ne drži popolnoma dogovorjenega besedila, vendar pa so v Cave-rijevem predlogu nekatere zahteve jasneje poudarjene, v besedilu DSL, ki gaje prvi podpisal Di Bisceglie, pa izpuščene. Poročevalec Maselli ima nalogo, da iz različnih besedil pripravi poenoteno besedilo, ki naj bo osnova za razpravo v delovni skupini komisije za ustavna vprašanja poslanske zbornice. Zaenkrat naj bi bil opravil pol poti na prvi stopnici dolge poti do odobritve zakona. Kot se je zvedelo, se nastajajoče poenoteno besedilo sicer okvirno drži skupnih stališč manjšine, odstopa pa od njih v zelo pomembnih točkah. Območje, kjer naj bi veljala zaščitna določila, naj bi določila posebna mešana komisija, o kateri govori že skupni osnutek, in naj bi ga ne določil zaščitni zakon. Osnutek osnutka sploh pripisuje veliko vlogo omenjeni komisiji, kar je lahko koristno. Glede rabe slovenščine v stikih z upravnimi in sodnimi oblastmi pa se predlaga nesprejemljiva omejitev. V občinah Trst, Gorica in Milje naj bi pravica veljala le v nekaterih rajonih, a le kolikor zadeva pristojnosti rajonskih svetov. To je v nasprotju ne le z Osimskimi sporazumi, temveč tudi z že ustaljeno sodno prakso italijanskega ustavnega sodišča! PRAVIČNOST IN DOSLEDNOST Kako bo zgledalo besedilo, ko ga bo Maselli dokončno izpisal, ni znano. Jasno pa je, da tako za manjšino kot za njeno matično državo, ki je pravna naslednica Londonskega memoranduma in Osimskih sporazumov, ni sprejemljiva raven zaščite, ki bi padla pod raven, ki jo predvidevajo ustavna načela in mednarodne obveznosti Republike Italije. Za manjšino se postavlja vprašanje, koliko se vse komponente čutijo vezane na skupno besedilo, ki je bilo sad dolgotrajnega usklajevanja in izpopolnjevanja stališč, ki so se oblikovala v povojnem času. Slovenska skupnost je v svojem tiskovnem sporočilu zapisala, da pričakuje, “da bo znala sedanja vladna koalicija prisluhniti pravičnim zahtevam manjšine, saj je v tem tudi smisel množične podpore Slovencev silam, ki podpirajo sedanjo vladno formulo. Politična »sorodnost« nikakor ne more biti pretveza za pristajanje na kako popuščanje v bistvenih vprašanjih". DEŽELNO TAJNIŠTVO SSk MNOGO NEREŠENIH VPRAŠANJ PREDSEDNIK KUČAN O ZAŠČITNEM ZAKONU SLOVENIJA ODLOČNO PODPIRA ZAHTEVE SLOVENCEV V ITALIJI Slovenska javnost v Italiji se sprašuje, kaj se dogaja v vodstvih naše narodnostne skupnosti. Kako je mogoče, da njeni predstavniki ne znajo nastopiti enotno niti ob takšnih priložnostih, kot je bilo srečanje s slovenskim zunanjim ministrom? In to v sedanjem času, v katerem, kot se zdi, se snujejo pomembne odločitve za njeno nadaljnjo usodo? SSk meni, da gre za upravičeno spraševanje. Še več. Tudi sama si zastavlja vprašanja, na katera bi želela dobiti ustrezne odgovore. Tako se npr. sprašuje, kako je mogoče, da nekateri krogi politično organiziranih Slovencev sodelujejo pri omejevanju ali celo izrinjanju slovenske prisotnosti v javnih upravah, kot se je zgodilo ob nedavnih volitvah v občini Devin-Nabrežina, ki je povrh, kot pravimo, strateškega pomena za celotno našo narodnostno skupnost? Pa tudi, kako je mogoče, da so med najbolj zagrizenimi nasprotniki avtonomne politične prisotnosti Slovencev v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine spet nekateri krogi politično organiziranih Slovencev, kot se je nazadnje pokazalo ob sprejemanju nove deželne volilne zakonodaje? Bomo na tak način drug drugemu stregli po življenju? Kam vse to vodi? Kaj še pomeni politično predstavništvo slovenske narodnostne skupnosti v Italiji? In še, kako je mogoče, da nekatere kroge politično organiziranih Slovencev po vsem videzu pretirano ne skrbi, da smo ponovno priča očitnim zavlačevanjem pri sprejemanju zaščitnega zakona in da se v najboljšem primeru snuje zakonsko besedilo, ki se že nevarno približuje zloglasnemu Maccanicove-mu osnutku? So nekateri že pristali na to, da bodo Trst, Gorica in Čedad izključeni z območja zakonske zaščite? Je za vse komponente Slovencev v Italiji še obvezujoč zakonski osnutek, ki smo ga skupno izdelali leta 1993? Kot vidimo, gre za vprašanja, ki so usodnega pomena za našo narodnostno skupnost. K njim pa bi lahko do- NOVI GLAS dali še kopico drugih, ki gredo od šolskega do medijskega področja. Mimogrede: kako je mogoče, da nekateri nočejo nič slišati o tem, daje treba "zagotoviti skupno lastništvo in uporabo nepremičnin t.i. družbene imovine", kot je bilo izrecno dogovorjeno ob snovanju Zadruge Primorski dnevnik? To so vprašanja, ki si j i h zastavlja SSk in o katerih bi bilo najbrž prav, da bi razmislila tudi širša javnost. Ko bomo znali poiskati ustrezne odgovore nanja, bomo najbrž našli pot tudi do tiste enotnosti, ki nam je tako potrebna, ki pa nikakor ne sme biti zgolj fasadna, in jo je nujno treba tudi ustrezneje organizacijsko urediti. SSk si namerava tvorno prizadevati za skupno iskanje odgovorov na nakazana in druga vprašanja. K temu iskanju namerava izrecno povabiti vodstva ostalih komponent slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 341 70 GORICA, RIVA PIAZZUTTA 18 TEL 0481 / 533177 FAX 0481 / 536978 E-MAIL noviglas@tmedia.it F-C Slovenska država je končno poenotila svoje poglede in odločno podpira upravičene zahteve Slovencev v Italiji. To bi lahko izluščili iz sklepnega posega, ki ga je imel predsednik Republike Slovenije Milan Kučan ob vljudnostnem sprejemu, ki ga je 7. t.m. priredil za zastopnike manjšinskih organizacij Slovencev, ki živijo v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Prisotni so bili tudi predsednik parlamentarne komisije za Slovence po svetu Marjan Schiffrer, ki se je odločno zavzel za zahteve zamejcev, sekretar zunanjega ministrstva Ivo Vajgl (ta je bil mnenja, da si je Slovenija že pridobila tak ugled, da lahko uspešno brani naše zahteve) in sekretarka za Slovence po svetu Mihaela Logar. Zdi se, da misli italijanska vlada predlagati zaščitni zakon, ki ne predvideva zajamčenega zastopstva v izvoljenih organih in naj bi ne veljal v mestih Gorica, Trst, Milje in Kr-min. Predsednik Kučan je možnost takega zakona zavrnil. Tako lahko ugotovimo, da je SSk, ki jo je na tem vljudnostnem obisku zasopal Marjan Terpin, ravnala prav, ko je v zadnjih dneh postavila točne zahteve in je v Sloveniji samostojno iznesla tako zunanjemu ministru kot njegovim sodelavcem svoja konkretna stališča, ki temeljijo na zahtevi po sprejetju zakona, kakršnega so skupno izdelale vse slovenske zamejske komponente in ga je v Rimu predstavil poslanec Caveri. Jasnost je že obrodila sadove. Na srečanju sta iznesla svoje poglede tudi Stojan Spetič za SKP, ki se zavzema za "kompromis", in Igor Dolence v imenu DSL, ki je za sprejetje takega zakona, ki bi ga nato "nadgrajevali"; poleg njiju so bili na srečanju še Damjan Paulin za SSO, Rudi Pavšič za SKGZ, Živa Gruden za Slovence iz Videmske in Aleš VValtritsch za Demokratski forum. Govor je bil tudi o enotnosti Slovencev v zamejstvu. SSk je potrdila svoje predloge, ki jih je iznesla že pred leti, a jih druge komponente niso hotele sprejeti. Prav tako je Terpin poudaril, da SSk s težavo sedi v delegacijah ob zastopnikih t.i. levičarskih strank, ki so npr. še pred nekaj dnevi v deželnem svetu glasovale proti zajamčenemu zastopstvu Slovencev. ISKRENO ČESTITAMO » Naši sodelavci DANIJEL DEVETAK, JURIJ PALJK in IVAN ŽERJAL so prejšnji teden v Rimu uspešno položili državni časnikarski izpit. Novim slovenskim poklicnim časnikarjem ob pomembnem življenjskem mejniku iskreno čestitamo. Globoko smo prepričani, da bodo vestno in z ljubeznijo, kot doslej, opravljali svoje odgovorno delo in po svojih močeh prispevali k vsestranski rasti naše slovenske zamejske skupnosti. UREDNIŠTVO IN UPRAVA NOVEGA GLASA 34 1 33 TRST. ULICA DONIZETTI 3 TEL 040 / 365473 FAX 040 / 77541 9 GLAVNI UREDNIK: ANDREJ BRATUŽ ODGOVORNI UREDNIK: DRAGO LEGIŠA IZDAJATELJ: ZADRUGA GORIŠKA MOHORJEVA, PREDSEDNIK DR. DAMJAN PAULIN REGISTRIRAN NA SODIŠČU V GORICI 28.1.1949 POD ZAPOREDNO ŠTEVILKO 5 TISK: TISKARNA BUDIN / GORICA NOVI GLAS JE ČLAN ZDRUŽENJA PERIODIČNEGA TISKA V ITALIJI - USPI IN ZVEZE KATOLIŠKIH TEDNIKOV V ITALIJI - FISC LETNA NAROČNINA: ITALIJA in SLOVENIJA 70.000, INOZEMSTVO 100.000 LIR, ZRAČNA POŠTA 130.000 LIR POŠTNI TEKOČI RAČUN: 10647493 CENA OGLASOV: PO DOGOVORU POVEIMO NAGLAS JANEZ POVSE VSAKRŠNA ENOTNOST SE NI KORISTNA, O ČEMER PRIČATA SLOVENIJA IN MANJŠINA V zadnjem času je mogoče v Sloveniji tako rekoč na vsakem koraku slišati geslo, da bi morali biti čimbolj enotni. Enotno bi se morali politično opredeljevati, enotno bi morali reševati vse sprotne probleme. Kdor je za takšno enotnost, gradi državo, kdor nastopa z drugačnimi mnenji in pogledi, je prepirljivec, nergaž pa tudi razbijač in sejalec razdora, z eno besedo rušilec Slovenije. In res je v večini sredstev javnega obveščanja vse bolj opaziti le eno samo mnenje in en sam pogled, kar priča o tem, da je geslo o enotnosti že obrodilo svoje sadove. V kolikor pogledamo nekoliko natančneje, seveda vidimo, da je enotnost te vrste mojstrski dosežek nosilcev prejšnjega sistema, dosežek, s katerim so že v veliki meri uspavali javno mnenje, deloma pa tudi politiko pomladnih strank. Kar pa je narobe, je dejstvo, da je tako razumljena enotnost vzela moč demokraciji kot takšni, v kolikor ni namreč jasnega, utemeljenega in odločnega spopadanja med vladajočo politiko in opozicijo, živi vlada preudobno življenje, ni prisiljena iskati najboljših rešitev, se odloča po liniji najmanjšega odpora, kar vodi v vse šibkejšo in vse bolj podrejeno državo navzven, kar v tem trenutku za Slovenijo prav gotovo velja. Toda geslo o nujni enotnosti se je razširilo tudi znotraj naše manjšine. Kot v Sloveniji ga zagovarja v povojnem obdobju prevladujoči del manjšine in tudi v tem primeru to geslo za celokupno manjšino ni koristno. Sploh je brez zavezujočega skupnega manjšinskega organa sklicevanje na enotnost že v osnovi brez zdrave podlage. Zato ni čudno, da takšna neosnovana enotnost slabi dinamiko različnih pogledov in posledično vse preveč prepričuje narodnostno organizirani del manjšine, da tej enotnosti sledi zaradi ljubega miru in strahu, da biga manjšinsko javno mnenje ocenilo za prepirljivega ali celo razbijaškega. Toda podobno kot v Sloveniji se tudi v manjšini znotraj na videz idilične enotnosti dogajajo nič kaj idilične stvari. V matični državi nosilci prejšnjega sistema dosledno in na vsakem koraku uveljavljajo zgolj svoje interese in za to svoje početje ne zamudijo niti ene priložnosti. Podobno se je mogoče znotraj manjšine spomniti I vsaj dogodkov okrog še vedno neuresničenega zajamčenega zastopstva, dalje Primorskega dnevnika in volitev v devinsko-nabrežinski občini. Ne nazadnje je vse to legitimno, toda očitno imamo opravka s tako zamišljeno e-notnostjo, ki niti v Sloveniji niti v manjšini ne prispeva k strnitvi vseh sil, ampak je le v službi notranjega boja in spodkopavanja. To pa je osrednji razlog, zakaj v tem hipu Slovenija in manjšina izgubljata na moči in na zunaj slabita. Toda Slovenija bo za ureditev svojih odnosov s sosedi in Evropo potrebovala dosti več moči, kot je ima sedaj, isto velja za manjšino v odnosu do boja za celoviti zaščitni zakon. Te moči pa tako imenovana enotnost, ki je trenutno tostran in onstran meje v veljavi, zagotovo ne bo prinesla. AKTUALNO IZJAVA GIBANJA ZA SLOVENSKO ISTRO O TRENUTNEM POLOŽAJU SLOVENSKE MANJŠINE V ITALIJI Podpisniki ugotavljamo, da tudi sedanja levosredinska vla da Romana Prodija ne kaže no bene prave politične volje, da bi uresničila svoje, z Osimskim sporazumom sprejete obveznosti do globalne zaščite slovenske manjšine. Po dveh požrtih uradnih ob ljubah, da bo zakon sprejet že do konca leta 1996 oz. do marca 1997, je vse skupaj spet odložila na konec leta 1998. S tem se podaljšuje neurejen pravni položaj manjšine, ko se lahko lokalne oblasti na vseh ravneh, kljub ustavnim določbam in razsodbam sodišč, sklicujejo na pomanjkanje ustrezne zakonodaje ter kar še naprej zapirajo vrata rabi slovenščine 'v stiku z oblastmi ter odrekajo Slovencem pravico do dvojezičnosti. V nadaljevanju omenjajo podpisniki med drugim razne krize, kot primer obeh slovenskih bank. Nato še poudarjajo negativne aspekte razlaščanja slovenske zemlje, ki je pomenilo tudi spremembo narodnostne slike ozemlja. Izjava se nadaljuje: Podpisniki tudi ugotav-lamo, da kljub vzorni ureditvi Problema zajamčenega zastopstva italijanske manjšine v državnih in lokalnih predstavniških organih v Sloveniji, pri naših sosedih še ni zaslediti nobene pripravljenosti, da bi na Podoben način uredili to vprašanje tudi za slovensko manjšino. Nasprotno opažamo, da tudi sedanje oblasti v Italiji, ob oblikovanju svojih pravnih odnosov, opuščajo sleherno možnost, da bi to uredile v duhu civilizacijskih norm in evropskih listin, katerih podpisnica je tudi Italija. Poleg vsega navedenega se že desetletja onstran meje, zlasti na Tržaškem, nekaznovano dopuščajo vsakršne skrunitve simbolov slovenstva ln ob brezbrižnosti in so-storilskem molku državnih in lokalnih oblasti. Podpisniki nadalje ugotav-)a™o, da so sedanje italijanske oblasti v določeni meri bolj odprte za dialog s sosedi in da začenjajo reševati nekaj odprtih vprašanj manjšine (Glasbena matica, dvojezična šola v Špe-tru Slovenov itd.). Kljub temu pa ne kažejo nobene prave volje, da bi resno zagrizle v bistvene probleme položaja sloven- „ manjšine, kot so globalni zaščitni zakon, pravica do rabe Jezika v odnosu z oblastmi in do vidne dvojezičnosti, zaustavitev razlaščanja slovenske zemlje, učinkovit pregon netilcev sovražne družbene klime 'ur. Izjava končno apelira na slovensko vlado za bolj odločno podporo Slovencem v Ita-'ji in to po neki pozitivni recipročnosti. V skrajnem prime-cn bi morala Slovenija poseči udi z internacionalizacijo cevnega vprašanja. Koper, januar 1998 Za (mnenjsko) Gibanje za J°Xernsko lstro Podpisniki: Gl a >aLdDODIČ' BORIS FILLI' STOJAN KOTiam -M-LAN GREGORIČ, KARLO ŠAN pTu C' JANEZ LENASSI' DU-butai a ,'^LVAN PRODAN ALDO CABRrV DOBRINJA, SLAVKO RC' MARJAN TOMŠIČ MIROSLAV KOŠUTA: "PREPUSTITI KRMILO MLAJŠIM!" ERIK DOLHAR Tako je izzvenela ena glavnih misli, ki jih je Miroslav Košuta podal na Prešernovi proslavi v Kulturnem domu v Trstu v petek, 6. t.m. Dan slovenske kulture so ponovno skupno priredile Zveza kulturnih društev, Zveza slovenske katoliške prosvete in Slovenska prosveta. Prav na to "navidezno enotnost” se je v svojem slavnostnem govoru najprej obregnil zamejski pesnik, ravnatelj Slovenskega stalnega gledališčavTrstu, Miroslav Košuta: "Obhaja me strah, da je enotnost tudi ob tej priložnosti samo fasada, lepotičenje videza hiše, v kateri ne živi in ne mara živeti nihče," je dejal Miroslav Košuta in nadaljeval: "Medtem si polnimo usta z izjavami o enotnosti, dejanjem pa ne uspe prikriti, da nam smisel besede ne seže do srca. Razumemo jo vsak po svoje. Enotnost, seveda, a taka, kot si jo zamišljam jaz, enotnost, ki naj utrdi mojo pozicijo, zaščiti moje interese, po možnosti poveča moj vpliv. Ta naša enotnost ima toliko obrazov, kolikor je osebkov, ki o nji govori. Je torej puhla fraza, ki naj jahačem pomaga ostati v sedlu do dne, ko si bojo že izmislili kaj drugega, ušesom enako blago zvenečega, ustom e-nako prijetno govorljivega, samoljubju enako opojnega." Ja, večkrat mahamo v prazno. Z dejanji, besedami in še posebno s političnimi programi, ki sicer danes žal skoraj nikogar med nami ne zanimajo več, a je vseeno prav, da o njih rečemo vsaj besedo. Žalostno je gledati, kako slovenski politični predstavniki pri nas ne najdejo skupne besede, ko gre za naše pravice, za stvari, ki so skupne nam vsem in nam jih italijanska država krati. Mislim, da ni nikomur u-šlo, kako je prišel visok predstavnik slovenske vlade italijanske narodnosti v Trst na slovenski konzulat na pogovore s slovenskimi manjšinskimi predstavniki in to le nekaj dni potem, ko so nam na deželi predstavniki večinskega naroda brez ovinkov povedali, da Slovenci ne bomo imeli zagotovljenega političnega zastopstva niti v deželi Furlaniji-Ju-lijski krajini, kaj šele v Rimu. Saj ne, da ne bi bil vesel Jurijevega prihoda v naše loge, le pomislil sem, zakaj Italija ne pošlje v Slovenijo na pogovore z italijansko manjšino namesto Fassina kakšnega našega slovenskega politika, ki bi tam zastopal italijansko državo! Samo za to gre! Upravičeno se počutiš zapostavljenega! In imaš obenem predstavnike, ki ne najdejo poštenega dogovora, ko gre za najnujnejše stvari, za zaščitni zakon, na katerega že čakamo celo večnost. "V duhu časa bi moral raz-i predati o multikulturnosti in podobnem, kakor da neživim od rojstva v nekdanjem srcu Evrope, v pristanišču," je dejal Miroslav Košuta in nadaljeval: "od tiste vsesplošno mul-| ti družbe sta ostali v nas širina in potreba po spoznavanju bližnjega, čeprav ju je hudo prizadelo poznejše obdobje zatiranja in namernega uničevanja naših korenin." Zaradi tega si je Miroslav Košuta dovolil ne govoriti o Prešernu ne o matični domovini in njenem odnosu do manjšine niti o dr-! žavi, "ki ob njeni vzhodni meji živimo kot celovita skupnost, čeprav maltretirana in razcepljena na različne načine (a prav z napovedjo ustavnih reform tudi pomemben adut krajevnih ustanov)." Spregovoril je raje o nas, ki zvračamo vedno krivdo na druge in smo si v bistvu med sabo zelo podobni. V govor je nato Košuta vključil moderne in aktualne ! izraze, kot so internet, "vražje tipalke" in kloniranje. 'Vsakdo hoče svojo cerkev ali svoj ateistični tempelj. Kaj I zato, če ni somišljenikov, če mu koraki odmevajo v praznini," je svoj pogled na našo i neenotnost poudarjal Košuta j in podčrtal: "razkol ni iz ljudi, ampak mednje zasejan zaradi takih ali drugačnih računov, j političnih obresti ali prepro-J stih iluzij." "Obremenjenim z grehi in j krivdami, ki si jih ne bomo priznali, nikomur nikdar ne pade ; na misel, da bi prepustil krmi-J lo mlajšim, ki jim življenje še ni izčrpalo moči in izsušilo | sanj. Pač pa jih zastrupljamo |S predsodki in opomini, kakor da bi bili zadovoljni sa-| mo, če bomo v njih klonirali j same sebe." Košuta je proti koncu svojega slavnostnega govora dejal, da bi ob prazniku sloven-ske kulture "verjetno ne smel mimo pregleda lanske žetve I in bi moral govoriti o preboju mladih pisateljev v doslej neprebojno italijansko sfero Tr-l sta, o uveljavljanju naše književnosti v francoskem svetu, ’ o vitalnosti kulturnih ustanov in organizacij, ki kljub nenehnemu stradanju še niso izhi-j rale, o konkretnih človeških o-brazih, v katerih se zrcalita za-nesenjaštvo in predanost v l njih angažiranih ljudi, predanost in ljubezen.pa je v imenu vsega tega omenil sa-j mo tri slovite ustvarjalce, tri I področja, tri generacije. "Dva sta doživela izjemni priznanji našega mesta: veliko antolo-i ško razstavo ob svoji devetdesetletnici starosta naših umetnikov Lojze Spacal, nagrado % FOTO KKOMA Zlatega sv. Justa pa v svetu proslavljeni arhitekt Boris Po-drecca. Med njima je ob visokem jubileju, sicer drugje rojena, a z našo ljubeznijo zrašče-na gledališka umetnica, ki nas je v mladih letih plemenitila s svojo ustvarjalnostjo in katere pristnost je našo prireditev povzdignila v praznik slovenske besede, Štefka Drolčeva." "V tem mestu res ni več Mola San Carlo, a ne smemo prezreti, da stoji sredi njega v zelenju Ljudskega vrta spomenik Srečka Kosovela, nedvoumno znamenje spreminjajočih se razmer. Na nas je, da se stvari premaknejo dalje in hitreje. Zato je potrebna skupna volja, zato je neizogibna enotnost," je spet poudaril govornik in se v tem primeru nanašal na tisto Prešernovo edinost, "ki se mu je v prodorni viziji združila v enoto s spravo in srečo. Edinost, ki jo moramo razumeti kot zavezo za skupne cilje, da bomo s pogledom, uprtim v obzorje, lahko rekli: Srečno plovbo, slovenstvo! ... O, da bi smeli zaključiti z ugotovitvijo, da si storil, kar je bilo v tvojih močeh in tvoj moralni imperativ, da lahko stopaš pokončno in z jasnim čelom v dan, ki naj bi bil uresničitev Pesnikove napovedi: "ne vrag, le sosed bo mejak!" je svoj govor zaključil Miroslav Košuta. Na tržaški proslavi so nastopili mešana pevska zbora Jacobus Gallus iz Trsta in Hrast iz Doberdoba pod vodstvom Janka Bana in Hilarija Lavrenčiča ter gledališka igralka Štefka Drolc. Prav Drolče-vo je treba še zlasti omeniti, saj je bila njena interpretacija Prešernovega Krsta pri Savici na vrhunski ravni. Zadnje verze je deklamirala ob klavirski spremljavi Tatjane Jercog, približno uro trajajoča Prešernova proslava pa se je zaključila z Vrabčevo Zdravljico v mogočni skupinski izvedbi obeh pevskih zborov. Naj na koncu pristavimo, da občinstvo niti tokrat ni napolnilo do zadnjega kotička parterja tržaškega Kulturnega doma. S 1. STRANI PREŠEREN ZA DANES Ravno toliko let imam, da nisem več mlad in tudi star še ne; zato upravičeno pričakujem od naših političnih pred-j stavnikov neko stvarno in optimistično vizijo za našo narod-nostno skupnost, ki mora temeljiti na skupnem zavzema-) nju za naše narodnostne potrebe, ki mora najprej temeljiti na spoštovanju drugačnosti bližnjega sogovornika in na vzajemni edinosti, ko gre za naše pravice. Če mi bo sedaj kdo opore-I kal, da te besede ne spadajo na kulturni praznik, mu mo-! ram povedati, da še kako spadajo, saj gre za naš obstoj! Kot časnikar pri Novem glasu namreč vsak dan videvam, kako | so naši šolniki neupravičeno in naravnost žaljivo prepuščeni sami sebi, kako se mladi vedno bolj oddaljujejo od naše J stvarnosti, kako znanje sloven-j skega jezika vedno bolj upada, zamenjuje ga za vsakega Slovenca sramotno in bedasto nizanje besed, katerih dobra ! polovica je italijanskih. Vsak ! dan opazujem, kako nas je iz dneva v dan manj, kako oma-J lovaževalno se gleda na ljudi, ki si še upajo zapisati v sloven- skem jeziku pesem, še hoditi vsak teden na vaje v pevski zbor, morda k vaškemu kulturnemu društvu in še in še bi | lahko našteval. V zameno pa mi nekdo ponuja prazno svetovljanstvo brez korenin in l brez vsega, nič. Hvala! Ko sem pred časom to ne-l kemu gospodu potožil, mi je I ledeno hladno odvrnil, da se j je tako govorilo tudi pred petdesetimi leti. Toliko pa sem bil le priseben, da sem mu odvr-! nil: "Najbrž je to res, le da vas J je bilo takrat veliko več!" V odgovor sem dobil samo brezbrižni zamah z roko. Tudi to je tisto mahanje v prazno, o kate-; rem sem govoril prej! j V naši, slovenski skupnosti i bi se morali zavedati, da je ! vsak član skupnosti za vse še kako pomemben, da je del nas. Zato bi morali biti veseli j vsake nove slovenske knjige, i vsake nove zapete pesmi, vsa-i kega novega prvošolčka, vsa-I ke nove kulturne in politične pobude, ki bi nas morala bo-igatiti, vsakega novorojenega i člana naše skupnosti, vsake poroke pri nas. Naša prihodnost gotovo ni J v jalovem zapiranju, kar bi nas vodilo v zatohlost in samozazr- I tje, samozadostnost, ki je za | take skupnosti, kot je naša, j vedno usodna, saj vodi v smrt. j Če hočemo ali ne, moramo | sprejeti dejstvo, da bo večina i naših zakonov v prihodnje me-J šanih, da bo v naše šole prihajalo vedno več otrok iz me-| šanih zakonov. To prinaša se-I veda vrsto novih izzivov za našo skupnost in tudi za ve-i činski narod, prinaša pa tudi | zgledne in žive dokaze, da je i sožitje še kako možno. Toda vedno na enakopravni ravni. | Enak z enakim. Samo tako lah-| ko govorimo o sožitju, vse dru-i go je prazno govorjenje. In koliko lepih stvari se lahko naučimo eden ob drugem! Mor-] da so to majhni koraki, so pa i le koraki, ki delajo naše življenje lepše in naše bivanje bo-j gatejše! Kultura našega biva-j nja se kaže v majhnih stvareh, j France Prešeren se ni ustrašil I dejstva, da pred njim jezika kmetov še nihče ni uporabljal i za pisanje presunljivo globo-; kih in slogovno izvrstnih sonetov. Samo verjel je, da iz svojega materinega jezika lahko potegne najboljše. In mu je uspelo. Tako mu je uspelo, da smo mi danes tudi zaradi tega tu. Naša prihodnost bo lepa in gotova, če bomo tudi mi znali potegniti iz naše srede najboljše, a vedno na trdnih temeljih, ki sojih zgradili naši predniki: na jeziku, na demokraciji, na zavezanosti slovenstvu, na spoštovanju drugačnosti, na skupnem zavzemanju za našo stvar na vsakodnevnem delu na narodnostnem področju, ki se začne v družini, nadaljuje v vrtcu in se ne konča nikdar več. V tretje tisočletje moramo Slovenci vstopiti pokončno in brez odvečnega strahu, a veliko bolj povezani med seboj, solidarni, z veliko skrbjo za vsakega našega člana, za vsako mlado družino. Prva skrb je naš narodni obstoj! Glejmo na stvari, ki nas družijo, premagajmo tiste stvari, ki nas ločujejo! Naj pri nas morda že prevečkrat v prazno izrečene besede: Enotni v različnosti! ne bodo več lepe besede! Še enkrat ponavljam: širino morja v naša srca in burjo v naš prostor, sonce nam bo gotovo sijalo in prihodnost se nam bo tudi nasmehnila! S Prešernom torej vzkliknimo: "Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet!" in v pesmi in v življenju pojdimo s Prešernom še naprej: "Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat' dan, da, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, ko rojak, prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak!" Končajmo še vedno z njim: "Nazadnje še, prijaflji, kozarce zase vzdignimo, ki smo zato sezbratli, ker dobro v srcu mislimo. Dokaj dni naj živi vsak, kar nas dobrih je ljudi!" ČETRTEK 12. FEBRUARJA I 998 4 ČETRTEK p 2. FEBRUARJA 1998 IZ ŽIVLJENJA CERKVE BIBLIČNA RAZMIŠLJANJA OB NEDELJSKEM EVANGELIJU POGOVOR / TRŽAŠKI SKOF EVGEN RAVIGNANI I IZLUŠČI JEDRO! ZVONE ŠTRUBELJ | 6. NAVADNA NEDELJ A Jezus se je ozrl po svojih učencih in govoril: "Blagor vam, ubogi, kajti vaše je Božje kraljestvo. Blagor vam, ki ste zdaj lačni, kajti nasičeni boste. Blagor vam, ki zdaj jokate, kajti smejali se boste. Blagor vam, kadar vas bodo ljudje sovražili, izobčili in sramotili ter vaše ime zavrgli kot zlo zaradi Sina človekovega! Razveselite se tisti dan in poskočite od sreče, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko. Prav tako so namreč njihovi očetje ravnali s preroki. A gorje vam, bogataši, kajti svojo tolažbo že imate. Gorje vam, ki ste zdaj siti, kajti lačni boste. Gorje vam, ki se zdaj smejete, kajti žalovali in jokali boste. Gorje vam, kadar bodo vsi ljudje lepo govorili o vas, kajti prav tako so njihovi očetje delali z lažnimi preroki!" (Luka 6,20-26) POGLEJMO, NA KATERI STRANI SMO! Tam, kjer je tvoj zaklad, je tudi tvoje srce. S tem izrekom lahko povzamemo Jezusove blagre, ki nam jih je posredoval evangelist Luka. Ponavadi beremo in slišimo Matejeve blagre, ki jih označujemo kot Jezusov govor na gori. Devet jih je in bolj slovesno zvenijo, predvsem pa ni njihovega nasprotja. Pri evangelistu Luki imamo le štiri blagre, dopolnjujejo jih štirje vzkliki gorja. Jezus jih ne izreče na gori, ampak na ravnici ("Potem je šel z njimi dol in se ustavil na ravnem kraju" Lk 6,17). Zakaj je evangelist Luka izbral to literarno obliko in nam želel prikazati tudi negativno stran evangeljskih vrednot? Odgovor je v Lukovem poudarku na socialni pravičnosti in v njegovem prikazu božjega kraljestva, ki to pravičnost vzpostavlja in legitimira. Morda se prav zato Jezus ne nahaja na gori, ki je odmaknjena od vsakdanjega in trdega življenja, ampak na "ravnem kraju", tam, kjer se bije življenjski boj. Štirje blagri so namenjeni tistim, ki so se že odločili za Jezusa in za njegovo kraljestvo in so zdaj na poti trde, a dokončne preobrazbe v Jezusove učence. Blagor vam, Jezusovi učenci, če se nahajate v stiski uboštva, lakote, joka in preganjanja, ker imate Jezusov blagoslov in živite njegovega duha. Gorje pa vam, učenci, če ste na nasprotni strani, kjer je bogastvo vaša tolažba, nasičenost potešitev vaših potreb, lahkotno in površno veselje ime za vašo srečo, imenitna in lepa slika o vas vaša psihološka in socialna varnost. Če je vse to vaš zaklad, je v njem tudi vaše srce. V vas ni več prostora za Jezusov projekt božjega kraljestva in božje pravičnosti. S tem pristopom lažje razumemo igro nasprotij, s katero evangelist Luka opisuje Jezusov življenjski program in vrednote, ki so ga vodile v njegovem zemeljskem poslanstvu. Osrednji blagor, iz katerega izhajajo vsi drugi, je blagor uboštva. "Blagor vam, ubogi..." Za tem pojmom uboštva se skrivajo starozavezni modeli pravih vernikov. Sveto pismo jih imenuje "Jahvejevi ubožci". Evangelist Luka je aktualiziral njihov pomen in jih predstavil v prvih dveh poglavjih svojega evangelija. Gre za Zaha-rijo in Elizabeto, starša Janeza Krstnika, za Marijo, Jezusovo mater in za starčka Simeona in prerokinjo Ano. Vsi so bili v življenju preizkušeni, postavljeni pred izziv nemogočega, ljudje niso razumeli pomena njihovega u-panja, in vendar so vsi ohranili močno in globoko vero v božje obljube in kraljestvo, ki naj bi ga prinesel Mesija, Odrešenik. Tudi sociološko so bili revni, na robu družbe, nepomembni in vendar so pred Bogom postali heroji vere. Prav nje nam Luka postavi za model Kristusove Cerkve. Po takih ljudeh, ljudeh globokega pričakovanja, popolne odprtosti Bogu in njegovim načrtom in po njihovi neomajni veri prihaja na svet Kristusovo kraljestvo pravice in miru. Kristjan, na kateri strani si? Če je tvoj zaklad v Bogu, je tam tudi tvoje srce. Če pa sta tvoje zadnje upanje in pričakovanje v stvareh, ki te potešijo, in v ljudeh, ki ti dajo moč in veljavo, je tvoje srce vpleteno v igro z minljivimi idoli. V tem primeru še nisi pravi Jezusov učenec. Kristjan pa zgolj na papirju. ■ Oglašujte na Radiu Ognjišče - Studio Koper. Vse informacije vam pošljemo po pošti. Obrnite se na telefon 00386 66 272252 (Doroteja). Z veseljem brezplačno objavljamo obvestila o dogodkih na Primorskem. Obvestila nam posredujte po faksu 00386 66 272254. Radio Ognjišče oddaja iz koprskega studia vsak dan med 16. in 19. uro. Poslušate ga lahko na Ukv frekvencah 107,5 - Sveta gora (Goriška in Furlanija) in 91,2 - Tinjan (Trst). OSTANITE KRISTJANI IN SLOVENCI! Pred letom dni je bil po smrti škofa Lovrenca Bellomija v Trstu sprejet novi škof Evgen Ravignani, ki je v tem letu prevzel svoje poslanstvo z vdanostjo in veliko ljubeznijo do vseh tržaških vernikov; posebno pozornost in skrb je posvetil Slovencem. Naš sodelavec Zvone Štrubelj se je ob tej priložnosti pogovoril z msgr. Ravignanijem za oddajo Vera in naš čas, ki so jo poslušalci Radia Trst A lahko slišali v nedeljo, 8. februarja, in v ponovitvi v sredo, 11. t.m. Pogovor, v katerem se lepo odraža škofova velikodušna osebnost, objavljamo tudi mi. Gospod škof, minilo je že eno leto, kar ste med nami kot naš Pastir. Sprejeli smo Vas na praznik Gospodovega darovanja, na svečnico, 2.februarja lanskega leta. Kako ocenjujete to prvo leto pastirovanja v naši škofiji? Tudi jaz sem ganjen ob spominu na lanski drugi februar. Želim vam izreči besedo hvaležnosti, ker ste me sprejeli kot brata, kar sem se vedno med vami počutil, bodisi v svojih srečanjih z duhovniki kotz vašimi verskimi skupnostmi. Lahko rečem, da mi je bila dana možnost, da sem vas mogel v številnih letošnjih srečanjih spoznati, ceniti vašo kulturo, vaše običaje, vašo vernost, vašo preprostost in dobroto. V meni sta se povečala iskreno spoštovanje in ljubezen do slovenskih bratov in sester. Z lanskim adventnim časom smo začeli drugo leto priprave na jubilej leta 2000. Celotno liturgično leto bo posvečeno prijateljstvu s Svetim Duhom. Na hvaležnico ste nas lepo nagovorili s spodbudnimi besedami o tem, da le v Duhu gradimo občestvo Cerkve. Kaj vse naj bi v tem smislu naredili v letu, ki je pred nami, v drugem letu priprave na jubilej leta 2000? V tem letu moramo vnovič odkriti milino in moč Svetega Duha. Povečati se mora tudi naša domačnost do njega. Ponovno poudarjam: Duh je tisti, ki naredi iz nas živ kamen pri gradnji naše Cerkve; po njem moramo spoznati ponižnost tistega, ki radovolj-no nosi na lastnih ramah bremena drugih; od njega nam prihaja različnost darov, ki kljub vsemu ustvarja bogastvo edinosti med nami. Vedno je on tisti, ki vliva v naša srca moč ljubezni in, čeprav govorimo različne jezike, nas povezuje z eno in isto ljubeznijo. V letu, ki je pred nami, si moramo prizadevati, da gradimo v naši Cerkvi občestvo preko ljubezni in za to si moramo skupaj prizadevati. Pri tem ne smemo skrivati težav. Potruditi se moramo, da premostimo vsako skušnjavo ločitve in ločevanja, saj smo ena sama Cerkev. Na ta način se lahko zares približamo jubilejnemu letu dva tisoč. Že od vsega začetka, kar ste med nami, smo se kot slovenski del tržaške Cerkve čutili upoštevane, enakopravne in odgovorne za skupno rast krajevne Cerkve. Ko slišite za "slovenski del tržaške Cerkve" ali za "slovenske vernike in duhovnike", kaj Vam najprej pride na misel? Kaj mi pride na misel, ko slišim govoriti o slovenskih vernikih in duhovnikih? Mislim, da so oni živ del naše Cerkve, mislim na hvaležnost, ki me navdaja ob spominu na njihovo pričevanje vere, čeprav le-to ni brez težav; mislim na spoštovanje, ki gre njihovemu jeziku in njihovi kulturi, kar je duša nekega naroda; mislim, dajim moram biti brat, ki jih ljubi: samo tako sem jim lahko tudi pastir. Kaj bi nam priporočili za prihodnost? Priporočal bi vam dvojno zvestobo: Cerkvi našega Gospoda Jezusa Kristusa kot tudi vašemu poreklu, plemeniti človeški in verski tradiciji vašega naroda, jeziku in kulturi, da boste vedno kristjani in Slovenci. Ko ste pred enim letom prišli v škofijo, ste v prvem srečanju z duhovniki in verniki v stolnici sv. Justa razgrnili svoj pastoralni program, ki je vseboval tudi poudarek na sožitju med večinskim in manjšinskim narodom in vsemi drugimi narodnostmi; poudarili ste tudi pomen socialne pravičnosti in skrb za revne in zapostavljene. Ali gremo v smer večjega in bolj strpnega sožitja in k večjemu občutku solidarnosti in socialne pravičnosti? Pri svojih pastoralnih obveznostih sem dal poudarek dolžnosti, da pripomoremo na vse načine k bratskemu in mirnemu sožitju med Italijani in Slovenci ter drugimi narodnostmi. Osebno mislim, da razlog za priznanje pravic ni v številu, ampak v dostojanstvu, ki ga mora vsaka dobro urejena družba zagotoviti osebi kot taki. Nobeno sožitje ni možno, kjer ni pravičnosti. Tej se potem pridružijo medsebojno poznavanje, medsebojno spoštovanje, konstruktiven dialog, razumevanje in sprejemanje, prizadevanje, da vzpostavimo nove vezi bratstva in prijateljstva. Iskreno »■M sem prepričan, da smo na tej poti, ki je morda težavna, toda obvezna za nas vse. Omenil sem tudi razmere uboštva in socialneemarginacije. Poznamo jih prav gotovo. Toda pri tem me tolaži zavest, da se v naših skupnostih veča pozornost do teh stvarnosti trpljenja in pomanjkanja in da se vedno bolj utrjuje nova in velikodušna solidarnost. V kratkem pogovoru človek lahko opusti kaj važnega. Morda se je to zgodilo v mojih vprašanjih. Kaj bi Vi sami dodali temu pogovoru? Mislim, da nisem pozabil nič važnega. Kaj naj dodam? Morda povabilo, da se ne pustimo premagati navadi tarnanja in obupanosti: neugodnih življenjskih pogojev in težkih problemov ne bomo rešili, če ne bomo odprti zaupanju. V prihodnosti se nam obeta boljši jutri. Na koncu se Vam, dragi gospod škof, najprisrčneje zahvaljujem, da ste sprejeli povabilo na pogovor. Tudi v imenu naših zvestih bralcev Vam želim zares vse dobro v drugem letu Vašega pastirovanja med nami. Hvala vam. Hvala za voščila za drugo leto moje pastoralne službe v tržaški Cerkvi. Želel bi, da bi vsi moji slovenski bratje in sestre vedeli, da jih njihov škof ljubi, računa nanje, na njihovo razumevanje, pomoč in na njihovo molitev. Hvala! ŠTUDENT GORIŠKEGA BOGOSLOVJA NADŠKOF JOSIP UHAČ IN NJEGOVA MLADA LETA NA REKI Na Reki so se 22. januarja za večno poslovili od pok. nadškofa kard. Josipa Uhača. Pogrebna maša je bila v reški stolnici sv. Vida na Reki. Somaševanje je vodil kard. Franjo Kuharič ob udeležbi škofov in duhovnikov. Koprskega škofa Piriha je zastopal generalni vikar msgr. Renato Podberšič. Pokojni nadškof se je rodil 1.1924 v Brseču pri Reki. Srednje šole je opravil v malem semenišču na Reki. Skupaj z njim je bil v semenišču tudi sedaj upokojeni župnikjoško Skok, ki o razmerah v semenišču na Reki takole priča: "Med dijaki nas je bila večina Slovencev, nekaj Hrvatov, ostali pa Italijani. Ze od začetka so nam strogo prepovedovali, da bi govorili slovensko, tudi Slovenec s Slovencem ni smel nič slovenskega govoriti.To pravilo je veljalo vseh pet let, ko sem študiral na Reki." V BENETKAH IN GORICI Ob koncu počitnic so dijaki semeniščniki od 6. do 8. gimnazije šli v Benetke, med njimi tudi Josip Uhač. Tam so potem ostali tudi kot bogoslovci do septembra 1943, ko je kapitulirala Italija. Joško Skok piše dalje: "Jeseni 1943 nismo šli več v Benetke, ker so močno bombardirali železnice, ampak v Gorico. Kakšna velikanska razlika! Svoboda jezika, veliko slovenskih sošolcev, dosti manj zime, dosti več hrane, lepi sprehodi po okolici mesta. Naj omenim ■ samo razliko v hrani. V Benetkah smo bili po kosilu in ve-i čerji lačni; v Gorici je pa bilo veliko hrane." Bogoslovec Josip Uhač je doživljal isto tako v Benetkah kot v Gorici. Nekateri iz tistega časa se ga spominjajo kot prefekta. Po bogoslovju je reški škof Camozzo poslal novomašni-ka Uhača v Rim, kjer je študi-! ral na lateranski univerzi. Potem je stopil v diplomatsko službo pri Sv. sedežu in opravljal nato službo nuncija v raznih državah, nazadnje v Nemčiji. Leta 1991 gaje sedanji sv. oče imenoval za tajnika pri Propagandi Fide. V nedeljo, 18. januarja, je objavil imena novih kardinalov. Toda isto jutro je nadškof Uhač umrl v bolnišnici Gemelli, kjer je ležal bolan zaradi raka. Pokopali so ga v njegovi rojstni vasi Brseč. Uhač bi torej bil prvi kardinal, ki je študiral v goriškem bogoslovju. ----------KH POZIV VERNIKOM PO PREVODU SV. PISMA V FURLANSČINO PRISPEVAJMO ZA GRADNJO NOVIH PROSTOROV ŠKOFIJSKE GIMNAZIJE V VIPAVI! FURLANI PO SLEDEH SV. CIRILA IN METODA Med poukom v Škofijski gimnaziji Škofijski ordinariat v Kopru je izdal zloženko, ki vsebuje in pojasnjuje podrobnosti o gradnji novih prostorov Škofijske gimnazije v Vipavi. Začetek gradnje napovedujejo za letošnjo pomlad. V zloženki je zapisano, da so odločitev za gradnjo novih prostorov gimnazije narekovale sedanje težave. "Potrebujemo šolske prostore po standardih in normativah, ki jih predpisuje državna zakonodaja. V sedanjih prostorih Škofijske gimnazije in Malega semenišča bomo uredili dijaški dom za dijake iz oddaljenih krajev." Za gradnjo v Vipavi so se °dločili, ker je Vipava geografsko središče koprske škofije. Tradicija, ki jo je ustvari- lo Malo semenišče, je dobra os-nova, na kateri lahko gradijo naprej. "Okolje in ljudje v Vipavski dolini so bili vedno in so tudi sedaj naklonjeni tej ustanovi." V besedilu je tudi poudarjeno, "da vsi, ki se zavedamo resnosti vzgojnega dela in težav, ki to delo spremljajo, čutimo, da brez dobre vzgoje mladih ne bo dobre prihodnosti niti zanje niti za našo družbo. Škofijska gimnazija želi mladim in njihovim družinam pomagati do dobre izobrazbe pa tudi do plemenite vzgoje na temelju krščanskih vrednot." Napori pa so vezani tudi z velikimi finančnimi sredstvi. Vsi kristjani in dobro misleči ljudje so zato vabljeni, da se po svojih močeh pridružijo tem naporom. Svoje darove za gradnjo lahko prinesejo o-sebno, jih oddajo domačemu duhovniku ali nakažejo na naslov: Malo semenišče Vipava, ŽR: 52000-621-16, namen nakazila "dar za gradnjo"; klicna številka: 05-1441116-6674/98. ---------M. Vesoljna Cerkev obhaja 14. februarja praznik svetih bratov Cirila in Metoda, ker je na ta dan leta 869 v Rimu umrl sv. Ciril. Ko so 16. januarja v Vidmu odprli mednarodni kongres Sv. pisma, prevedenega v furlanski jezik, je urednik videmskega tednika Vita Catto-lica Duilio Corgnali dejal: "Prevod Sv. pisma je za Furlane dogodek velikega veselja, ki gotovo ni nič manjše, kot so ga občutili Slovani, ko sta sveta brata prevedla liturgične knjige v njihov jezik." Srečanja seje udeležil tudi kardinal Pou-pard, ki vodi Papeški svet za kulturo. Kardinal je zatrdil: "O-znanjati evangelij vsem narodom je poslanstvo Cerkve od prvih Binkošti dalje. S tem Cerkev začenja dialog z raznimi kulturami, ki ijjP \ '* « S ^ - 'll I i I sagi L 1 ■ ""“T # > ■ ijfcr- fcV ■ |H |n||B S ■ OTMAR rBNIlinr.AR "TE NIHČE NI OBSODIL?" Razgaliti se pred drugim ni prijetno ne temu ne onemu. Zato imamo na plažah kabine, po cerkvah pa spovednice. Le da v spovednico stopi bolan, v kabino zdrav. Trije so namreč kraji na tem svetu, kjer nima smisla iskati kaj dobrega: v bolnišnici srečujemo samo bolno revščino, na sodišču poslušamo skregane in v spovednici ne slišimo nič le-pega. Pa so vse te tri ustanove omerjene prav po človeku: ta zboli, ta išče pravico, oni greši. Povsod se ljudje skušajo zopet postaviti na noge. In povsod se morajo najprej razgaliti. Toda pred drugim odgrinjati svoje slabosti zahteva niočno, avguštinovsko srce. Zato nič čudnega, če tistih ve-J ih grešnikov zlepa ni v cerkveno kabino. Tudi javno gre-snico so morali farizeji privleči o Jezusa. Ni prišla sama od sebe. korak, dva V PRETEKLOST! Velika antična grška kultu- Je vedela za kesanje, a za odpuščanje ne. Oidipos seje pokesal, da je ponevedoma očeta Lajosa ubil in se z materjo Jokasto poročil. Toda ves njegov kes in pokora, ki si jo je sam naložil, nista zalegla; ostal je frnikola v igri bogov. Recimo temu usoda. Oidipos ni videl možnosti, da bi se kakor David pokesal, in še manj, da bi od katerega od neštetih grških bogov odpuščanje izmolil. Ne Zevs, ta olimpijski babjek, marveč Ate, resnobna bogovska dama, ki ni bivala na Olimpu, ta je pri Oidipu naredila red po načelu zob za zob. Antični Grk zato ni niti pomislil, da bi mu krivdo kdo odpustil; upal je lahko kvečjemu na poravnavo pred poravnalnim svetom: sosedu, s katerim je bil skregan, je lahko rekel "oprosti, pozabi". Dlje pa ni prišel; kakšnega transcendentalnega odpuščanja ni dobil. Ostal je frnikola v rokah bogov. Odpuščanje je novost Stare zaveze, novost človekovega Stvarnika, ki seje voljan pogajati in se pobotati s človekom. Abraham seje za Sodomo in Gomoro pogajal z Jah- vejem in ta bi mestoma prizanesel, ko bi bilo v njiju 50, 45, 40, 30, 20 ali vsaj 10 pravičnih. A jih očitno niti deset ni bilo, po pet v vsakem mestu. In šele tedaj seje pogajanje končalo. Pa ni pogajanj prekinil Bog, ampak je obupal pogajalec Abraham. Šele tedaj je sledila kazen. Oidipos te možnosti ni imel. Sodoma pa jo je imela, a je odpuščanje zavrnila in krivdo tudi poravnala. Oidipu greha skoraj ne bi mogli očitati, saj je ravnal iz nevednosti, David pa je grešil premišljeno. Greh je celo načrtoval. Vendar Oidipu veliki Ajshilov um ni znal dati odpuščanja, medtem ko je David imel to srečo. Kesanje je upošteval Jahve, grška Ate ne. In ko je David "odstranil" Uri-jaja, ko seje "polastil" Betsebe, ko mu je iz prešuštvovanja rojeni prvi sin umrl, je zapel spokorni (51.) psalm, ki veje že skozi tri tisočletja med ljudi, ki grešimo, a tudi iščemo odpuščanja: Izkaži mi milost, o Bog, po svoji dobroti, / po obilnosti svojega usmiljenja izbriši moje pregrehe. Davidu je bilo odpuščeno, Oidipu ne, čeprav je bil greh obeh na las podoben. -----------DALJE se z njimi srečuje. Pri tem ima vedno pred očmi skrb, da išče sožitje med vesoljnostjo evangelija, stanjem kulture in jezika vsakega naroda." ' Oglejski patriarh," je nadaljeval kardinal, "seje moral že zelo zgodaj srečevati s problemom: srečanje Božje besede z raznimi narodi, različnimi glede kulture in jezika, saj je ravno Furlanija križišče, kjer se srečujejo tri glavne jezikovne skupnosti v Evropi, germanska, latinska in slovanska... Nikdar ne smemo odtrgati evangeljskega sporočila od kultur, katerim se oznanja. Na ta način je krščanstvo, ker je spoštovalo posamezne narodne vrednote, postalo ognjišče tiste kulturne enotnosti, brez katere bi evropski narodi ne mogli biti to, kar so. Ko je krščanstvo postavilo temelje skupni evropski civilizaciji, je zato obenem potrjevalo identiteto posameznih narodov." Nadškof Battisti je pristavil: "Želeli bi, da bi od tega mednarodnega srečanja izšlo sporočilo: Evropa, skupna hiša narodov, bo imela prihodnost, če bodo šli v obtok ne samo skupno tržišče in skupna valuta iz Maastrichta, temveč - in rekel bi predvsem - evangeljske vrednote, ki so jo naredile za svetilnik civilizacije." Torej ne multikulturnost, temveč skupnost evangeljskih vrednot. ------------KH SVETNIK TEDNA 18. FEBRUAR SILVESTER CUK SIMEON JERUZALEMSKI Simeona, drugega škofa v Jeruzalemu, mnogi razlagalci Svetega pisma enačijo s Simonom Gorečnikom ali Zelotom, rodnim bratom Juda Tadeja. Oba sta bila Jezusova bratranca, kajti njun oče Kleopa ali Alfej naj bi bil brat svetega Jožefa. Oba je Jezus poklical v zbor svojih dvanajstih apostolov. V evangelijih se ta sveti mož imenuje Simon, v Evzehijevi Zgodovini in v rimskem martirologiju pa Simeon. Vse, kar vemo o drugem jeruzalemskem škofu Simeonu - je zapisal Janez Evangelist Zore v Življenju svetnikov, ki je v snopičih izhajalo pri Mohorjevi družbi od leta 1919 do 1940, je zaradi vojne ostalo nedokončano - nam je sporočil starokrščanski pisatelj He-gezip, ki je živel v drugem stoletju. Kar pripoveduje, je lahko zvedel od starejših jeruzalemskih kristjanov. Bil je krščen Jud, doma morda prav iz Jeruzalema. Okrog letd 160 je Hegezip potoval v Rim, da bi natančno spoznal, kaj uči rimska Cerkev, ker so na Vzhodu vstajali vedno novi krivoverci. Ko se je vrnil v Palestino, je zoper krivoverske gnostike napisal pet knjig, ki pa so se izgubile. Dragoceni drobci so se ohranili, ker jih je Evzebij iz Cezareje, "oče cerkvene zgodovine", vključil v svojo Cerkveno zgodovino. Med temi drobci je tudi poročilo o svetem Simeonu Jeruzalemskem. Po mučeniški smrti apostola Jakoba mlajšega leta 63 je bil namesto njega za jeruzalemskega škofa soglasno izvoljen njegov brat Simeon. To je nekega časti-hlepneža, ki je upal, da sam postane škof v Jeruzalemu, tako užalilo, da je izstopil iz krščanske občine. Bil je prvi razkolnik, kar jih pozna cerkvena zgodovina. Za sabo je potegnil še nekatere druge kristjane iz judovstva. Ločini, ki je o Jezusu verovala samo to, da je obljubljeni judovski Mesija, so dali ime ebioniti (Zore jih po slovensko imenuje "beračoni", ker je bila njihova vera o Jezusu tako "siromašna"). Ko so se leta 66 Judje uprli Rimljanom, da bi se otresli njihovega jarma, je rimski cesar Neron poslal v Palestino svojega vojskovodja Vespazijana, da upor zatre. Oblegal je Jeruzalem, ki je padel pod njegovim naslednikom Titom leta 70. Mesto je bilo do tal porušeno, veliko ljudi pobitih. Škof Simeon se je ob prihodu rimske vojske spomnil Jezusovih besed: "Ko boste videli, da so vojske obkolile Jeruzalem, tedaj vedite, da je blizu njegovo opustošenje. Takrat naj bežijo v hribe tisti, ki so v Judeji; in tisti, ki so v mestu, naj gredo ven." Jeruzalemski kristjani so se s svojim škofom pravočasno umaknili v hribe onstran Jordana, v mestece Pela. Ni znano, koliko časa so tam ostali. Rimski cesar Trajan (vladal je v letih 98-117) je izdal odlok,- da kristjanov sicer ni treba iskati, da bi jih kaznovali, ker se ne držijo državne vere; toda če jih kdo zatoži in se dokaže, da so kristjani, morajo biti kaznovani. Sovražni krivoverci so Simeona zatožili rimskim oblastem, da je Davidov potomec in kristjan. Sveti škof je bil tedaj star že sto dvajset let. Ko so ga zaslišali, je neustrašeno izpovedal svojo vero v Kristusa. Ko tudi po raznih mučenjih ni odpadel, ga je cesarski namestnik ukazal pribiti na križ. Tako je Simeon umrl kot njegov božji sorodnik. To je bilo leta 107. ROMANJE V SVETO DEŽELO • • • ---------------- Z NOVIM GLASOM NA OLJČNO NEDELJO v j E r UZAL E M VABIMO VAS NA IZREDNO POTOVANJE V SVETO DEŽELO, KI GA V PRIPRAVI NA VELIKO NOČ ORGANIZIRAMO OD 3. DO 10. APRILA 1998. Romanje predvideva obisk najvažnejših krajev iz Kristusovega življenja: Jeruzalem, Betlehem, Mrtvo morje, Jeriha, pot ob reki Jordan do Genezareškega jezera, Nazaret. Odhod z letalom z veronskega letališča v Tel Aviv. Preskrbljen je avtobusni prevoz Trst - Gorica - Verona. Cena potovanja 1.650.000 lir, akontacija ob vpisu 400.000 lir. Rok vpisa do zasedbe mest. Podrobnejše informacije in program potovanja dobite na naši upravi. ČETRTEK 12. FEBRUARJA 1998 6 ČETRTEK h2. FEBRUARJA 1998 NOVI GLAS / ŠT. 6 1 998 KULTURA OB RAZSTAVI V ROZACU BRANKO MARUŠIČ ŠESTDESETLETNIK V sredo, 4. februarja, je obhajal šestdesetletnico rojstva znani primorski zgodovinar in publicist dr. Branko Marušič, doma iz Solkana. Ob tej priložnosti so se ga s skromno, a intimno občuteno slovesnostjo spomnili v Goriškem muzeju na gradu Kromberk, torej v ustanovi, ki jo je vodil dolgo vrsto let ter ji po svojih zamislih dal značilen pečat, ki ga ohranja še danes. Branko Marušič je že dobro desetletje zunaj muzejskega dela, saj deluje sedaj v novogoriški enoti Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU oziroma v Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa kot višji znanstveni svetnik. V slovenskem zgodovinopisju seje uveljavil kot temeljit preučevalec narodnega in političnega gibanja goriških Slovencev od srede 19. stoletja do prve svetovne vojne, natančno preučuje slovensko-italijan-ske odnose v polpretekli in novejši zgodovini, je tudi član slovensko-ita-lijanske medvladne zgodovinske komisije, ki razčiščuje pereča in občutljiva mednacionalna vprašanja zlasti v tem stoletju. Tu v Gorici je poznan kot dolgoleten ploden sodelavec Primorskega slovenskega biografskega leksikona, za katerega je napisal vrsto gesel; pri njem je pomagal z novimi zamislimi, iskanjem novih sodelavcev in že v časih, ki temu niso bili naklonjeni, vplival, da je bil enakopravno sprejet v slovenski javnosti v •••••••••••••• SVETO PISMO - NEIZČRPNO VERSKO IN KULTURNO SPOROČILO matični domovini in se je končno uveljavil tudi na osrednjem knjižnem trgu, tako da z njim razpolagajo mnoge pomembne ustanove tudi v Sloveniji. Seveda Marušičeva pomoč Goriški Mohorjevi družbi ni samo v tem, saj skoraj vsako leto poskrbi za kak strokovni članek v njenem koledarju, s svojimi nasveti pa je dragocen sodelavec zlasti pri zbirki Naše korenine. Dr. Marušiču želimo ob jubileju predvsem zdravja in moči, da bi še dolgo odstiral neznanke iz primorske preteklosti! ----------------MV • •••••••••••••••a MARKO VUK Kot je Novi glas že kratko poročal, je še do nedelje, 15. t.m., v opatiji v Rožacu na ogled zanimiva razstava o Svetem pismu. Pobuda se vključuje v niz manifestacij, ki že od konca lanskega leta potekajo ob izrednem dogodku, namreč prevodu celotnega Svetega pisma v furlanščino. V tem okviru je 16. in 17. januarja letos na videmskem gradu potekalo mednarodno znanstveno srečanje z naslovom "Biblija, ljudstva in jezik". Strokovnjaki in poznavalci iz Fur-lanije-Julijske krajine, zlasti je to prof. Rinaldo Fabris iz Vidma, so se odločili, da na enem mestu razstavijo dragocene primerke "knjige vseh knjig", hranjene na področju štirih pokrajin oz. škofij, tj. v tržaški, goriški, videmski in pordenonski. Odločili so se za razstavni prostor v rožaški opatiji, ki je s to pobudo resnično na novo "zadihala" in se izkazala kot privilegiran kraj za obujanje krščanskih starosvetnosti, aktualnih tudi v današnjem času. In prav to poslanstvo bo tudi v bodoče, tako smo prepričani, določalo nadaljnjo usodo te častitljive srednjeveške ustanove. Razstava o Svetem pismu v Rožacu je postavljena v dveh prostorih. V pregrajenih stranskih ladjah starodavne romanske samostanske cerkve, zgrajene v 11. stoletju, so bili v zavarovanih vitrinah na ogled najdragocenejši primerki Svetega pisma, tisti iz srednjega veka še pisani na roko na pergament, med njimi pa smo lahko ločili krščanske variante Vulgate ali pa hebrejske biblične rokopise. Pozoren o-biskovalec je poleg ogledovanja be- Izvod Dalmatinove Biblije iz leta 1584 sedil še dodatno užival ob slikanih večbarvnih rokopisnih miniaturah. Prelom v razširjanju Svetega pisma je gotovo pomenila iznajdba tiska ob koncu 15. stoletja. To je tudi čas, ko so posamične odlomke ali kar celotno besedilo začeli prevajati v ljudske jezike, med prvimi v italijanščino, zelo zgodaj, sredi 16. stoletja, tudi v slovenščino. In res, na častnem mestu lahko vidimo tudi Dalmatinovo Biblijo iz leta 1584, ki jo hrani Škofijski ordinariat v Trstu. Prava posebnost in poslastica pri tiskanih Biblijah iz 15., 16. in 17. stoletja pa so ilustracije, izdelane v tehniki lesoreza, podobne tistim, kakršne srečamo tudi pri Dalmatinovi Bibliji. Pomenijo namreč izreden umetnostni dokument, koristen za poznavanje stilnega razvoja, še važnejša pa je njihova verska in poučna funkcija, saj s svojo ikonografijo pričajo o tedanjih verskih, teoloških in kulturnih predstavah. Ponuja se mikavna teza, v kakšni meri je tovrstno likovno gradivo iz tiskanih knjig vplivalo na tedanje slikarstvo, zlasti stensko, v našem prostoru; kot nam je znano, so nekatere raziskave v tej smeri že bile opravljene, a še terjajo nadaljnje poglobitve. Razstava se nadaljuje v dodatnem razstavnem prostoru v manjši dvorani ob južnem krilu samostanskega križnega hodnika. Tu si obiskovalci lahko ogledajo sodoben video prikaz, izredno zanimiva pa je v tem prostoru tudi razstava Svetih pisem, natisnjenih v današnjem času. Vrstijo se tako pred nami romanski, germanski, slovanski ježiki, pa tisti največji iz Azije, kot sta npr. kitajski in japonski, presenetljivo številni prevodi so v različne afriške jezike, s svojimi prevodi razpolagajo tudi najmanjši evropski narodi in nekatere jezikovne manjšine, posebnost je seveda najnovejši furlanski prevod. Organizatorjem razstave gredo vse naše čestitke za to pobudo, tudi zaradi tega, ker so besedne razlage natisnjene v štirih jezikih: italijanščini, furlanščini, slovenščini in nemščini. S tem so dokazali, da v pravi luči razumejo svetopisemsko binkoštno skrivnost, v duhu nekdanje oglejske tradicije spoštovanja različnih narodov in kultur. DEVETI ALPE ADRIA I I I /VI F E S T ■ >/ A Tržaški festival Alpe Adria Kinema seje upravičeno spomnil na pred kratkim umrlega režiserja Vuka Babiča (na sliki) s projekcijo njegovega celovečerca Breme-Teherm igrivega Srečanja v Trstu. Srbski kozmopolit je bil dejaven v okviru jugoslovanskega črnega filma 60. in 70. let, a kasneje seje udomačil pri nas in mnogo pomagal kritiku Sergiju Grmeku pri zamisli in realizaciji retrospektive o tem. V oklepaju pa lahko žal ugotovimo, da niso v Trstu obeležili nepričakovanega odhoda drugega pomenljivega opazovalca slovenskega in jugoslovanskega filma - Darka Bratine. Če je tržaški festival nastal s takšno vsebino in pozornostjo za vse, kar je filmskega v osrčju Srednje Evrope, je tudi zavoljo vizije o pluralni medijski bogatosti tega prostora in monitoraže, ki jo je Bratina začel z goriškim Kinoate-Ijejem in Film Video Monitorjem. O-vrednotenje in utemeljitev slovenskega filma je bil prvi korak na poti odpiranja in širitve perspektive na druge "odmaknjene" ali "odročne" kinematografije tega prostora. S tržaško retrospektivo smo dobili potrditev, da je jugoslovanski črni film, naj si bo srbski ali iz drugih nacionalnih sredin, pomenil prevetritev ne le v tedanji proizvodnji, ampak tudi v širšem kulturno-političnem okviru. Novi filmski val seje podobno kot drugje v Evropi in izven nje pojavil z nekaterimi skupnimi in drugimi svojskimi značilnostmi. Mladi filmarji z različnimi, ne vedno filmskimi formacijami, so prvič posneli in uprizorili prepovedane, neznane, intimne in neherojske teme. Povezali so erotično življenjskost ali bivanjsko stisko s politično in družbeno kritiko. Mislim npr. na "srbska" dela Ži-ke Pavloviča, ki smo jih lahko videli v NEKAJ MISLI OB PRIKAZU FILMOV JUGOSLOVANSKEGA ČRNEGA VALA V TRSTU Trstu, Sovražnik, Prebujanje podgan, Ko bom mrtev in bel, ali Dušana Ma-kavejeva (Ljubezenski slučaj), na Slovenca Matjaža Klopčiča (Zgodba, ki je ni in Na papirnatih avionih), kjer se Dostojevskij prepleta s francoskonou-velle vague, psihologija in kriminologija z eksistencializmom. Nekateri so nadaljevali s tradicijo žanrske dramaturgije, naj si bo v kamuflaži partizanskega filma (Puriša, Dordevič Tri, Jane KavčicAkcija) ali ljubezenske drame (Boštjan Hladnik, Ples v dežju). Drugi pa so, zlasti na začetku 70. let, skovali nove izrazne ali umetniške modele, ki so fikcijo povezovali z ironično ali nadrealno montažo vložkov dokumentarnih filmov in drugega gradiva, z nedvomno izrazno učinkovitostjo in kritično razdiralnostjo. ŽelimirŽilnik je s prvencem Zgodnja dela dokumentiral idejno kontestacijo- vrenje mladih Srbov leta 1968. Makavejev je to storil z že o-menjenim naslovom in še bolj z WR ali Misterij organizma, kjer je uporabil učinkovite vložke in citate od Wil-helma Reicha do erotičnih posnetkov nemega filma iz Jugoslovanske kinoteke. Lazar Stojanovič pa je s svojim šokantnim Plastičnim Isusom zmontiral tipično 68-evsko uštekano "un-derground" štorijo z izredno bogatim in kritičnim dokumentarnim gradivom, z vložki posnetkov o Titu, Stalinu, Jasenovcu itd., za kar je bil obsojen na dve leti zapora, film pa na dve desetletji "bunkerja". DAVORIN DEVETAK Dvorski kritiki in cenzorji so od vsega začetka etiketirali to drzno in pogumno proizvodnjo kot "črno", češ da postavlja v ospredje negativne, temne lise in protislovja režima, ki je na Zahodu slovel po svojem "človeškem licu". Krivično ožigosanje je doseglo nasprotni učinek, podobno kot pri italijanskem neorealizmu, ko seje obtožba uradne oblasti, da De Sica in Ros-sellini pereta umazano perilo zunaj, namesto doma, sprevrgla v priznanje. Tako so bili tudi filmi omenjenih avtorjev uspešni doma, ko niso bili prepovedani, in so dosegli priznanja tudi na tujem. V zelo bogati beri 21 programov je Grmek strpal znane naslove, a tudi kratkometražce in prepovedane filme, ki so bili v bunkerju do pred kratkim, ali še nikoli prikazano gradivo, ki ga je našel v montažnih skladiščih filmskih ateljejev. Dopolnil je programe izvirnih filmov z nekaterimi propedev-tskimi oddajami, npr. s posebno številko Povečave o črnem film, ki jo je Majda Širca pripravila za prvi integralni ogled ČengičevegaS//te iz življenja udarnikov po TV Slovenija lani. Širca dokumentira s citati del in posnetki razburkanih tiskovnih konferenc s puljskega festivala takratnega “duha časa" in bogatost črnega srbskega, slovenskega in bosanskega filma. Oddajo bogatita pogovora z Žilnikom in bosanskim režiserjem Bato Čengičem v "sforjevem" Sarajevu. Po svoje zanimiva je bila oddaja, ki jo je sam Grmek realiziral za uvod v nočno predvajanje Pavlovičevih filmov Zaseda in Dezerter v nizu Fuori Ora-rio na RAI 3. S prosto asociacijo holly-vvoodskih in cinecittajevih fragmentov, v katerih se pojavijo izrezi srbske zgodovine in mitologije, ter sodobnih posnetkov Karadžičevih in Plavši-čevih "vojnih iger" je povezal jugoslovanski film s sodobnim jugoslovanskim razdejanjem. S tem je Grmek ta-korekoč skušal odgovoriti na izziv časnikarja Paola Rumiza na posvetu v bivšem Narodnem domu - Balkanu, ko se je spraševal, ali je takratna umetniška in kritična vizija ostala le na ravni mimezis, se pravi, da je zgolj beležila nevarnosti režimskih ekscesov in ni porodila kulturnih protitelesc, ki bi pomagala preprečiti tragedijo. Na istem posvetu, ki so se ga udeležili ugledni predstavniki jugoslovanske, ne samo filmske, diaspore (od Predraga Matvejeviča do Makavejeva in drugih uglednih filmarjev), nismo mogli le zabeležiti slovenske odsotnosti. Tudi letos je slovenska stran ostala nedorečena, se ni odzvala izzivu o potrebi po skupnem razmišljanju, s tržaškega privilegiranega zornega kota, o dediščini in bodočnosti do pred kratkim skupne kulture in medijev. Dejstvo je, da se slovenski izobraženci otepajo kot mačka vrele kaše vsakega soočanja o tem, kar jih lahko kakorkoli navezuje na Balkan. To je nerazumljivo in jalovo, saj so slovenski filmi Srba Živojina Pavloviča, ki smo jih lahko občudovali tudi v Trstu, Rdeče klasje in Let mrtve ptice, med najlepšimi in pristnimi slovenskimi filmskimi stvaritvami. Tudi prvenec Karpa Godine Splav meduze, ki je obenem slovenski in jugoslovanski, je eden od najlepših filmov o evropskih umetniških avantgardah tega stoletja. Kulturno samobitnost gradimo na odpiranju in nezanikanju bogastva iz preteklosti, čeravno nas to lahko razdvaja in imamo do tega konfliktua-len odnos. To velja tudi za provincialno ozkosrčnost tako velikih kot malih narodov. Ob retrospektivi je nekaj u-glednih italijanskih filmskih zgodovinarjev priznalo evropsko težo in razsežnost estetskega gibanja in dobe črnega vala, a večina njih, da ne govorimo o kritikih in časnikarjih, se ni udeležila tržaškega pregleda. Mi, ujeti v dva svetova, občutimo dvakratno nelagodnost ob pomanjkanju pravega vrednotenja in ob nekoriščenju tako dragocene ponudbe. PIKE NA ČRKO "I" (3) ALEKSIJ PREGARC Ob vsem spoštovanju, ki ga kot Primorec gojim do celostnega, zlasti pa do območnega partizanskega gibanja in boja, moram reči, da sem osupnil pred množico pišočih, ki so se v Sloveniji zaprisegali NOB in i/ njem resnično sodelovali: kakšna prostodušnost v biografskih podatkih v najnovejšem Leksikonu slovenske književnosti/ Naj poudarim, da v njem kar mrgoli podatkov tudi o drugačnih usodah, npr. o somišljenikih OF, o taboriščnih nesrečnikih (nič koliko je med temi nekdanjih vaških straž in kasnejših domobrancev) in podobno, o čemer pa bi bilo navajanje predolgo in ne zadeva zastavljene teme. Naj tudi poudarim, da odmišljam tudi nekaj odmevnih napak, ki so se v Leksikon prikradle po nemarnosti, ena večjih je ta, da je pri geslu Pirjevec Marija naveden podatek, da je to sestra Jožeta P (str. 351), ki ga pa Leksikon enostavno prezre. Gre mi torej izrecno za nosilce ustvarjalnega duha, s katerimi Leksikon uporabnike seznanja, kaj kdo je, dejanje, ki se pri nas "zgodi" tako poredko, gotovo ne vsako desetletje. Resnično, osupnil sem ob ugotovitvi, da je bilo pišočih med letniki 19 TO do 1925 več bojujočih se in agitatorjev NOB kot pa partizanov samih. Kako to, da se iz te množice same od leta 1990 naprej nihče ni zavedel, da le drugi pišejo o njem, da so ti podatki stari, da prihajajo iz časov, ko je blagor in kruh kulturnikom razdeljevala ena sama, groba "resnica"? Se je npr. kdo od urednikov pomudil, da bi že izpisane biografije vsaj še živečim književnikom ponu-djl v ponovni pregled ali premislek? Ce to ni bilo storjeno, pomeni, da je zgodovina - taka, kot je bila doslej -nepreklicno spregovorila, da bodo Pač vsi naši bodoči rodovi črpali iz takega dokumenta neovrgljivo “resnico", da se je narodov duh dokončno etabliral približno v letih 1942-45 in se potrdil v naslednjih deset-ietjih, ko je bil SFRJ prepuščen raz-sodek (s kimanjem Slovenije), kaj naši rojaki znotraj meja svoje domovine lahko berejo in česa ne smejo brati - morda celo s soglasjem kakega Prešernovega nagrajenca za književnost, sicer "ministra" za kulturo! Ob tem seveda ne smemo odmisliti znat-ne9a svežnja ustvarjalcev, katerih pot prejšnjem režimu ni bila lahka, vendar je večji del teh vedno zanihal Pred izbiro palice in korenčka in izbral opcijo slednjega, edino, kar je Pravzaprav zahtevala nekdanja politična oligarhija. Po mojem lebdita cisto na dnu takega obnašanja strah m tesnoba, torej bolni klici svobodnega duha in predvsem ustvarjalstva, ki naj bi sicer bralca obveščal o resničnem stanju narodove duše in njene razpetosti. Ponavljam, zelo dolgo obdobje zaznamuje naše brcanje s petami v lastno rit; se pravi, da smo sami v sebi poiskali tlačitelja, da smo Pravzaprav pestovali nasprotnika in sovražnika v nas samih: nevarni sami sebii nismo premogli enega samega Solženicina ne Brodskega ne Havla, še Pasternaka ne, kaj šele Sal-mana Rushdija! Navzven smo se kazali kot homogeno, gibko socialistično telo psevdo-vzhodnega tipa, Prežeto s psevdo-socialističnim humanizmom, iz katerega je ponekod Prikrito ponekod naivno vel spopad z vrednotami (priznam, da včasih žejo vprašljivimi) zahodne civilizacije! 'terarni idiomi torej, vendar ne z lepotno, temveč z vsebinsko napako -a 1 pa z vsebinsko naivnostjo, če tako nočete! Ves ta čas so nas pod drobnogle-om opazovali od zunaj, kopica na-Z^ast'so že zgodovin-mn nas nerazpoloženi, gledali sunek^0 /n ^rez simPatii• imeli so nas ta nevarne' kot to ugotavlja- vel Fonda in Jože Pirjevec. Če k temu dodamo še zelo razvejano dnevno časopisje, časnike in televizijo, vedno polni sveže borbenosti (včasih hudo samoobrambne), je bila \/ ozirih do nas skepsa upravičena. Toda govorim o Leksikonu: tudi iz njega veje nabitost dobe, ki je še danes odločujoča v našem miselnem obrazcu, pa ne zaradi kakšne današnje zagretosti in zapisanosti nekdanjemu režimu, pač pa zaradi lahkotnega življenjskega videnja in prilagajanja tržni ihti. Na to bi moral majhen in gibčen narod postajati pozoren, zlasti njegov intelektualni del, zakaj širši množici, ki npr. še ne uporablja interneta, je prelistanje enega dnevnega časopiska dovolj, fotelj in ule-žanost pa jo itak popredmetita - v dobrem in slabem. Res je, da smo s takimi nagnjenji vsi bolj ali manj okuženi, zato pa mora biti vsak trenutek za javnosti izpostavljenega razumnika, ustvarjalca, otroka duha, neznansko dragocen, zlasti pri tako majhnem narodu, kot je naš. Tudi pri sestavljanju Leksikona, lustracija (za nekatere modno strašilo) pa naj nas stalno prizadeva osebno in posamično, sicer ne bo presežni duh časa nikoli zavel nad nami, do tedaj pa bo naša kolokaci-ja med evropskimi narodi, med sosednimi še posebej, meglena in zabrisana. Prešernovi poskusi v to smer so stari že sto petdeset in več let, a so kljub temu še vedno prepričljivi in sveži ne glede na vmesne vojne, na epopejo NOB, na socializem s človeškim obrazom in na osamosvojitveno blaženost. Poučno! ZANIMIVO ZGODOVINSKO PREDAVANJE ALEKSEJ KALC O SELITVENIH GIBANJIH OB ZAHODNI MEJI SLOVENSKEGA ETNIČNEGA PROSTORA GORAZD BAJC Predavanje je spadalo v okvir rednih mesečnih srečanj Zgodovinskega društva Ljubljana, in sicer v prostorih ljubljanske Filozofske fakultete. Tržaški rojak, zgodovinar Aleksej Kalc, je v četrtek, 5. februarja, predstavil oris številnih in raznovrstnih selitvenih gibanj na zahodnem delu našega etničnega ozemlja, na stičišču med Slovenijo in Italijo. Za Slovensko Benečijo je poudaril, da je bil značilen gospodarski faktor, ko so se, pretežno moški, zvesti tradicionalnim poklicem, prilagajali razmeram ter se sezonsko izseljevali, v hladnejših mesecih pa so se vračali domov. Ta prostor je izjemno zanimiv: je neke vrste laboratorij za proučevanje odprtosti oziroma zaprtosti nekega prostora. Po prvi svetovni vojni seje tu izseljevanje spremenilo: od začasnih je prešlo na stalne oblike. Še največja odselitev je med leti 1921-1925 prizadela Rezijo, ko je mogoče zaznati nezanemarljiv primanjkljaj 40% prebivalstva, medtem ko je v ostalih predelih Beneške Slovenije 12 odstotkov. Med razloge za to lahko kar štirinajst nominacij. V pričakovanju na izid napovedi poiščimo razloge za tolikšen uspeh. F I L IVI FILM F 1 L IVI FILM TITANIC: VREDNO SI GA JE OGLEDATI! ERIK DOLHAR Medtem ko je na dlani tržni uspeh filma Titanic režiserja Jamesa Camerona, najdražjega filma leta (in drugega najdražjega vseh časov; prednjači še vedno sovjetski kolosal Vojna in mir), so iz Hollywooda sporočili, da se mu obeta tudi izredna bera oskarjev: prejel je Kot prvo si je film vredno ogledati zaradi naravnost izjemnih posebnih efektov, to je računalniško obdelanih posnetkov (teh je v filmu kar 550 za skupno vrednost 60 milijard lir), s katerimi je režiser Cameron sicer že zaslovel v preteklosti (npr. Aliens, Ram-bo 2 - maščevanje, Terminator itd.). Zgodba filma pa je kot nalašč za sodobni okus, kije še bolj kot kdajko- li v preteklosti navezan na sicer klasični spoj romantike in katastrofalizma. Ca-meronova pripoved se začenja v našem času: ekipa lovcev na izgubljene zaklade poskuša najti prekrasen dragulj, ki naj bi ga požrl ocean skupaj z nesrečno preko-oceansko ladjo. Za te izredno sugestivne in hkrati pretresljive posnetke seje režiser Cameron spustil kakih 4.000 metrov globoko in 700 milj daleč od severno-ameriške obale, da bi posnel resnične ostanke Tita-nica. Dragulj je diamant modre barve, ki ga je med tistim nesrečnim potovanjem nosila okrog vratu mlada Rose. Da bi nekaj več izvedeli, so lovci poiskali Rose in jo našli pri visoki starosti, ni pa pozabila na tisto daljno noč 14. aprila 1912, ko se je pripetila nesreča. Tu se začenja njen "flash-back", se pravi, da skuša po spominu rekonstruirati celotni potek križarjenja in okoliščine brodoloma. Pri vkrcanju na 274 metrov dolgi in 46.000 ton težki Titanic, ki so ga večji del zgradili na Irskem, se na pomolu preriva ogromna množica. Zanimivo je, da so te posnetke vrteli v starem tržaškem pristanišču! ----------- DALJE IZJAVA Podpisani dr. Francesco An-tonini, avtor teksta Nuova gram-matica della lingua slovena (Go-rizia 1995, ed. Zenit Trieste) izjavljam, da ni res, da mi je prof. dr. Anton Kacin popravil tipkopis zgoraj omenjenega teksta, kot trdim na platnici istega. Izjavljam tudi, da sem odlomke iz njegove slovnice Grammatica della lingua slovena (ed. ZTT-EST, Trieste 1972, 1975, 1979, 1989) - bodisi da navajam avtorja ali pa da ga ne navajam - vključil v svoj tekst, ne da bi bil za to pooblaščen. Svoj tekst sem umaknil iz prodaje. * Obvezujem se, da se ne bom nikdar več poslužil imena in del pokojnega prof. dr. Antona Kacina. Oproščam se družinskim naslednikom pokojnega prof. dr. Antona Kacina, ker sem žalil čast in spomin njihovega očeta. Trst, 10. februarja 1998 - DR. FRANCESCO ANTONINI prištevamo tudi gonjo Italijanov, ki se je začela že v letu 1866, ko je bilo to območje priključeno Italiji. Problem sedanjega proučevanja izseljenskih pojavov je zaznati v enosmernosti in poenostavljenosti italijanskih piscev, saj ponazarjajo emigracijo samo italijanskih ljudi. Za Trst in njegovo zaledje je bilo od srede polovice prejšnjega stoletja značilno, da beležimo zelo velik prirastek prebivalstva, kar je Kalc pravilno označil kot nenaravno. Priseljevanje bodisi Slovencev kot Italijanov, še posebno zaradi ekonomskih razlogov, pa je izpostavilo problem medetničnih odnosov in trenj. Razlike beležimo v stalnem priseljevanju iz Goriške, Furlanije in Istre, prišteti pa je treba po letu 1913 še 50.000 "regnicolov", to se pravi priseljencev iz notranjosti Italije. Predavatelj je izrazil potrebo, da bi razširili raziskovanje tudi na tiste priseljence, ki niso bili vključeni v proletariat, to se pravi na nižje uradništvo, med katerimi naj bi bilo precej Slovencev. Poleg tega bi bilo treba študije migracijskih procesov dopolniti z raziskovanjem mikro-značilnosti. Tretji sklop predstavljajo selitvena gibanja v Južnoameriške dežele. Slabe letine in posledične krize so botrovale izseljeniški mrzlici, ki ima v naših krajih kot začetek kampanjo izseljevanja v letih 1878-1879, ko beležimo prvi odhod iz Goriške v Argentino, pozneje pa v Brazilijo. Največ seje takrat izselilo Furlanov, manj pa Slovencev. Za slovensko in hrvaško narodnostno skupnost predstavlja namreč prva svetovna vojna mejnik izseljevanja v Južno Ameriko. Raznarodovalna politika fašizma je marsikoga prisilila, da se je odselil. Veliko se jih je tudi izselilo v Jugoslavijo, nekateri pa so šli v Francijo, Belgijo in druge države. V Jugoslavijo se je zateklo precej političnih aktivistov, kjer so nadaljevali svojo neutrudno delo za dosego narodnostnih pravic. Med njimi so bili nekateri iredentistično usmerjeni in povezani s centralno beograjsko vlado, drugi pa so bili izrazito protifašistično usmerjeni v splošnem ljudskofrontnem gibanju, ki je kritiziralo odločitve centralnih oblasti. Kalc je nato poudaril, da so bili po drugi svetovni vojni med izseljenci iz Istre poleg Italijanov tudi Slovenci in Hrvatje. Nadalje povojne razmere in nestrinjanje z novimi oblastmi v Sloveniji oziroma Jugoslaviji so botrovale izselitvi slovenskih političnih emigrantov na takratno območje Zavezniške vojaške uprave. Svobodno tržaško o-zemljejeza marsikoga predstavljalo le vmesno postajo, nadaljevanje izseljeništva jih je namreč pripeljalo dokončno v Južno Ameriko. Ta politična emigracija v zamejstvu, še posebno njen katoliški del, pa je pustila svoj neizbrisni pečat, saj je bila, po predavateljevih besedah, pomembna pri razvoju šolstva, kulture in medijev, med katerimi moramo omeniti še posebno tržaško radijsko postajo. POPELILI SO PREŠERNOVE NAGRADE... Vsako leto vzbudi podeljevanje Prešernovih nagrad in z njimi povezana svečanost celo vrsto polemik. Nekateri menijo, da gre za zastarelo zadevo, kije bolj primerna komunistični polpreteklosti kot pa demokratični družbi, drugi pravijo, da deluje pretirano posvečevanje Prešerna dejansko zavirajoče na kulturno ustvarjanje in spominja na ideologiziranje in kult osebnosti. Dejstvo pa je, da se vsako leto vsuje cel kup kritik na osrednjo slovesnost v Cankarjevem domu. Marijan Zlobec v ponedeljkovem ljubljanskem Delu o prireditvi brez prizanašanja pravi, da smo z letošnjo predstavo presegli nižišča prejšnjih let. “Prešernova proslava je pomenila naravnost žalitev prisotnih," piše Zlobec, ker je bil “program skrpan ad hoc, začenši z neužitno zvočno kombinacijo orgel in trobilnega kvinteta pri igranju himne, nebogljenim ritualom podeljevanja nagrad, slabo izbrano Lebičevo skladbo za orgle in trobento in kot višek neskončno razvlečeno, pravzaprav zlo-gotvorno recitacijo Sonetnega venca v izvedbi igralcev Mojce Turk in Uroša Smoleja v režiji Aleksandra Jurca". Slednji je bil pravi kamen spotike. Kulturno ministrstvo je ponudilo preverjenega režiserja, medtem ko je odbor Prešernovega sklada v zadnjem trenutku izbral Jurca. Predsednik odbora dr. Jože Kušarje med proslavo na odru jasno povedal, da gre za slovesen kulturni dogodek in ne za športno-telovadnega, ki naj bi ga uprizoril od ministrstva predlagani režiser. Očitno se je zmotil. Namesto slovesnega praznika jim je Jurc "zakuhal" medlo, žalostno mučenje gledalcev, ki mu je, po besedah Zlobca, manjkal le še harakiri. Osebno sem se spraševal (kdo od prisotnih pa se ni?) tudi z nekoliko naivnosti nekaj podobnega: nagrajenci so bili skoraj nepomembni; na kratko so omenili ime, motivacijo, izročili jim listino, se rokovali in to je bilo vse. Nismo ne videli ne slišali njihovih del ali besedice zahvale. Ali nam ne bi raje ponudili vpogled v dela, za katera so umetniki prejeli priznanja? Kako je mogoče, da lahko največji del slovesnosti zavzamejo manj sposobni umetniki, ko pa imamo v dvorani umetnike, ki so na istem področju nagrajeni? Bil je režiser, scenografistka, igralka, dva pisatelja, plesalec in koreograf ter izdelovalka umetniških tapiserij, ki bi lahko naredila scenografijo ali kostume, saj je sama bila oblečena v lastno stvaritev - posebej stkano, krasno obleko. V motivacijah o posameznih nagradah je bil poudarek prav na vitalnem naboju: scenografinja Meta Hočevar načrtuje "vitalne, domiselne in celo duhovite scenografije"; pisatelj Saša Vuga piše doživete in "subtilno, minuciozno ubesedene" romane; kipar Jakov Brdar ustvarja poduhovljene plastike, kjer “z gibom, potezo roke oživi skulpturo na skrajno čuten, ekspresiven" način; plesalec in koreograf Matjaž Farič ustvarja plesne predstave, v katerih “je vsak gib domišljen in utemeljen" ter "deluje neverjetno toplo, individualno"; pisatelj Uroš Kalčič piše romane, v katerih se “nebogljeno človeško bitje zdi zunanjemu pogledu stereotipno predvidljivo in neobranljivo komično"; igralka Milada Kalezič kaže pri svojem igranju “izreden kov temperamenta, “ ki ji “v navidez prvinskih izbruhih... v pretanjeno erotičnem spogledovanju... omogoča zelo širok igralski razpon"; oblikovalka Eta Sadar Breznik izdeluje "skulpturalno občutene in barvno intenzivne" tapiserije, ki skoraj živijo lastno življenje; režiser Igor Šterk i/ svojem filmu Ekspres, ekspres uporablja umetniško govorico, da bi "priklical emocije, sproževal miselna stanja in oblikoval ideje". Protislovno, kajne? - PETER SZABO 8 ČETRTEK I 12. FEBRUARJA 1998 SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST-GORICA-VIDEM OBČINA DEVIN - NABREŽINA ODLAGALIŠČE AZBESTA IN REGULACIJSKI NAČRT V SREDIŠČU POZORNOSTI ERIK DOLHAR Opozicija v občinskem svetu je pretekli teden odločno zahtevala od župana Marina Voc-cija, naj prekliče sklep o odprtju odlagališča odpadkov, ki vsebujejo azbest, v kamnolomu med Križem in Nabrežino... TRŽAŠKI OBČINSKI SVET SPREJEMA PRORAČUN •••••••••••••••••••••••••a V trenutku, ko pišemo te vrstice, ne vemo, če je tržaški občinski svet sprejel proračun za leto 1998. Če je obveljala domena predstavnikov vseh političnih skupin, ki so prisotne v svetu, so proračun sprejeli v sredo, 11. .t.m., v večernih urah. USPEŠNO TEKMOVANJE ZA CANKARJEVO PRIZNANJE Polemično noto o tem vprašanju sta izdala "Lista 2000" in Nacionalno zavezništvo. "Lista 2000", v imenu katere sta podala izjavo Giorgio Ret in Mario Martini, meni, da ima omenjeni sklep občinskega sveta številne formalne in vsebinske pomanjkljivosti. "O zadevi uprava župana Voccija ni predhodno seznanila načelnikov skupin. Ker pa gre za škodljive odpadke, bi morala pokrajina za odprtje odlagališča vprašati za mnenje pristojne deželne urade in ne občinsko upravo. Končno pa odobreni sklep ne omenja azbesta, temveč le splošne VEST IZ MILJ UMRL JE MARIO VATOVEC V četrtek, 5. Lm., je nepričakovano umrl miljski gospodarski in družbeni delavec ter zaveden Slovenec Mario Vatovec. Mario Vatovec se je rodil leta T919 na Plavjah. Po končanem šolanju se je za nekaj časa zaposlil pri podjetju O-bersnel v Trstu, leta 1943 pa je kot mnogo drugih primorskih fantov odšel v partizane. Po osvoboditvi je delal najprej v Tolminu, nato v Kopru, pozneje pa pri raznih trgovskih podjetjih v Trstu. Od leta 1967 do upokojitve leta 1981 je delal pri Založništvu tržaškega tiska. Pokojnik je bil tudi dejaven član naše skupnosti. Že leta 1952 je bil za eno mandatno dobo izvoljen v miljski občinski svet, kjer se je zavzemal za dobrobit rodne vasi Plavje in sploh za Slovence na področju miljske občine. Dejaven je bil tudi v Društvu Slovencev miljske občine, politično pa seje udejstvoval najprej v socialistični stranki, nato pa pri Slovenski skupnosti, za katero je tudi kandidiral na raznih občinskih volitvah in ki mu je na 7. deželnem kongresu podelila Deželno odličje. Odhod Maria Vatovca pušča veliko vrzel ne samo med Slovenci v miljski občini, ampak v širši naši skupnosti. Ob koncu tega skromnega spominskega zapisa izrekamo u-žaloščenim svojcem iskreno sožalje. strukture v železobetonu." Ret in Martini grajata tudi vsebino spornega odloka, proti kateremu so glasovali vsi svetovalci opozicije in predstavnik Slovenske skupnosti Viktor Tanče. 'Lista 2000" želi poznati ceno kubičnega metra odlaganih odpadkov, saj se govori celo o vsoti štirih milijonov lir za kubični meter. Če bo občina vztrajala pri odprtju odlagališča, bo to po mnenju Reta in Martinija povzročilo velika škodo krajevni skupnosti, zato so zahteve za preklic sklepa še kako upravičene. Nacionalno zavezništvo medtem pozdravlja "pogumno stališče zastopnika SSk Tanceta, ki je glasoval proti sklepu, čeprav pripada koaliciji, ki podpira župana. S tem zadržanjem je Tanče dejansko tolmačil mnenje slovenske narodnostne skupnosti v občini in zato tudi glasoval proti sklepu, ki ga je predlagala večinska koalicija." Dne 2. februarja pa je občinski odbor imel tiskovno konferenco v Ribiškem naselju, na kateri sta spregovorila oblikovalca novega občinskega regulacijskega načrta, arh. Edoardo Salzano in Lui-gi Scano. Oba sta doma iz Benetk. Občinski odbor je zagotovil, da bo vsebinsko dopolnil urbanistični načrt, potem ko ga bo odobrila deželna uprava. Popravki in dopolnila zadevajo predvsem kmetijsko področje, o razvoju katerega se je odbor pogovarjal tako z Zvezo neposrednih obdelovalcev kot s Kmečko zvezo (pripombe ZNO objavljamo na gospodarski strani, op. pis.). Odbor bo po objavi novega regulacijskega načrta v Deželnem vestniku (verjetno konec meseca) predložil svoje popravke načrtu, kar bodo v roku 30 dni lahko naredili tudi občani in posamezne organizacije ter združenja. Načrt bo občinska uprava 18. februarja predstavila v Šempolaju, dan kasneje v Sesljanu, 26. februarja v Nabrežini in dan kasneje še v Devinu. Občinski svet se bo spet sestal 25. februarja, ko bo izvolil predstavnike v odbor Kraške gorske skupnosti in sklepal tudi o stališču DSL, ki nasprotuje odločitvi uprave, da se v Kraški park začasno vključi celotno občinsko o-zemlje. Razprava se je pričela že prejšnji teden, nadaljevala pa seje v ponedeljek, 9., in v torek, 10. t.m., s predložitvijo vrste popravkov. Nekateri od le-teh pobliže zadevajo problematiko slovenske narodnostne skupnosti v občini Trst, predvsem kar se tiče šolskega področja. Tako bodo svetovalci Oljke predlagali nekaj popravkov k proračunu: gre za preureditev šole Alberta Sirka v Križu in za možnost, da se v tej vasi ustvari slovenski šolski center z vrtcem, osnovno šolo in oddelkom nižje srednje šole (če bo še obstajal) v eni sami stavbi sredi vaškega jedra. Dalje bo Oljka predlagala popravilo stavbe osnovne šole Josip Ribičič pri Sv. Jakobu in splošno preureditev številnih stavb, v katerih so nameščene naše šole. V krajšem telefonskem pogovoru za naš list pa je občinski svetovalec Slovenske skupnosti Peter Močnik dejal, da namerava slovenska stranka predlagati, naj proračun v prihodnjem letu vsebuje tudi naslednje točke: preureditev in okrepitev šolskega centra na Katinari; ureditev infrastruktur (npr. razsvetljave in greznic) na kraškem delu tržaške občine; ponovno ovrednotenje vaških in predmestnih jeder (npr. Barkovelj in Sv. Ivana), ki so bila v preteklih desetletjih hudo prizadeta; Dne 4. t.m. smo prejeli pismo gospoda Primoža Sancina, v katerem ta zamejski Slovenec z zadovoljstvom ugotavlja, da iz Slovenije začenjajo prihajati otipljive pozitivne reakcije na njegovo borbo za uporabo materinega jezika v odnosu do krajevnih italijanskih oblasti. Slovenska sekcija Amnesty International je namreč konec januarja odgovorila na pritožbo, ki je zadevala primer Sancina in je bila odposlana s Koprskega. Vodja ljubljanske pisarne Anita Longo daje v pismu na znanje, da so že posredovali pritožbo na Mednarodni sekretariat organizacije v London, kjer pritožbe raziskujejo neodvisni preiskovalci. V istih dneh pa je 94 postojnskih osnovno- in srednješolcev zbralo solidarnostne podpise in jih ob pismu poslalo gospodu Sancinu v zvezi z njegovo dvodnevno "etnično stavko", ki jo je izvedel "zaradi etnično-po-litičnega preganjanja italijanskih oblasti". Podpisniki obenem vabijo Sancina na obisk okrepitev prevajalskega urada na občini. Marsikaj, nam je še povedal Močnik, je že v načrtu in čaka le na izvedbo. V ta namen bo SSk predstavila tudi nekaj resolucij. IŽ PREŠERNOVA PROSLAVA NA PROSEŠKI ŠOLI "Ko med nami ni bilo več enotnosti, so drugi planili po nas". Citat je vzet iz namišljenega pogovora med junakom Črtomirom in pesnikom Francetom Prešernom, ki sta se prejšnjo soboto srečala na odru proseške nižje srednje šole Fran Levstik. Šola je pred nedavnim izgubila svojo avtonomijo. Ob dnevu slovenske kulture so dijaki pripravili prijetno proslavo z recitacijami poezij, uprizorili pa so tudi u-stoličenje karantanskega kneza, ko so si naši predniki "prosti volili vero in postavo". V igrici so nastopili dijaki razredov s celodnevnim poukom. Vezni člen celotne predstave pa je bil Prešernov Krst pri Savici. Avtorica besedila šolske proslave na proseški šoli je prof. Rudica Požar, ki je uvodoma poudariladvetemi: dragocenost Prešernove zapuščine ter problem naših šol, ki jim, prav tako kot proseški, grozijo racionalizacijski ukrepi. svoje šole, da bi jih osebno seznanil s tem, kar se dogaja jv Italiji. Vabilo je Sancin že sprejel. Primož Sancin zaključuje pismo takole: "Tržaški pokrajinski tajnik Demokratične stranke levice, gospod Spa-daro, tisti, ki je sprožil zadevo fojb v mednarodni razsežnosti, je že večkrat trdil, da mora Trst postati normalno italijansko mesto, pač enako Milanu, Bologni; torej brez Slovencev! Vse to se dogaja 53 let po koncu krvave vojne, ki so jo zmagali antifašisti, ki so na Tržaškem dali ve-liko žrtev, da se ne bi več sli-šalo: »Qui si parla solo ita-liano!« Očitno smo v zamejstvu na psu, toda ne zaradi mene! To naj bo jasno." Naj dodamo, daje Primož j Sancin v petek, 6. t.m. pred pričetkom osrednje tržaške Prešernove proslave pred vhodom Kulturnega doma delil kopije svojih tiskovnih poročil, "ki mu jih Primorski dnevnik noče objaviti". V sredo, 4. februarja, so se tudi na liceju France Prešeren v Trstu dijaki naših nižjih in višjih srednjih šol udeležili letošnjega tekmovanja za Cankarjevo priznanje. Cilj tekmovanja, ki ga vsako leto prireja Slavistično društvo Trst-Gorica-Vi-dem in ki ga koordinira predsednica društva prof. Majda Kaučič-Baša, je v tem, da se izpostavi znanje slovenskega jezika pri naših dijakih. Tekmovanje pa je zadnja faza večmesečnih prostovoljnih priprav, med katerimi dijaki pod vodstvom mentorjev - profesorjev slovenščine - sistematično predelajo razpisano snov. Letos V četrtek, 5. t.m., so na Opčinah odprli razstavo v počastitev Roberta Hlavatyja, čigar stoletnice rojstva smo se spomnili preteklega decembra. Razstava bo na ogled do 15. t.m. v župnijskem domu An- Novi upravni odbor Glasbene matice, ki je bil izvoljen na rednem občnem zboru 23. januarja na Opčinah, je na svoji prvi seji potrdil dosedanjega predsednika in podpredsednika dr. Draga Štoko in Edmunda Košuto v njunih funkcijah. Za novega tajnika so člani odbora izvolili dr. Zdenka Floridana, za blagajnika pa Primoža Možino. Soglasno sta bila izvoljena še dva referenta: Janko Ban je prevzel odgovornost za koncertno sezono in glasbeno dejavnost v sezoni 1998/99, Boris Mihalič pa referentstvo za tehnična vprašanja stavb v ulici Revoltella in ulici Ruggero Manna. V nadaljevanju seje je upravni odbor GM podrobno razpravljal o vprašanju podr-žavljenja šole, in to tudi v luči novega zakonskega osnutka, so prišla v poštev književna dela Cirila Kosmača. Med temi pripravami poglobijo znanje in odnos do slovenskega jezika vsi tekmovalci, tudi tisti, ki na tekmovanju ne zmagajo. Letos se je na tekmovanje prijavilo čez 80 dijakov slovenskih šol s Tržaškega in Goriškega, kar je doslej rekordno število v 15-letni zgodovini tega tekmovanja. Medtem ko so tržaški dijaki tekmovali na liceju Prešeren, so se isti dan goriški vrstniki pomerili v znanju slovenščine na liceju Primož Trubar v Gorici. Tekmovanja so se prvič udeležili tudi dijaki nižje srednje šole Ivan Trinko. drej Zink, v domu Brdina in v dvorani Zadružne kraške banke. Do oblikovanja razstave je prišlo na pobudo Zveze slovenskih kulturnih društev. ki bo vsak čas predstavljen v rimskem parlamentu, in potrdil zahtevo po konservatoriju oz. avtonomni sekciji dr-žavnega konservatorija. U-pravni odbor seje nadalje soočal s trenutnim finančnim stanjem GM in z zaskrbljenostjo ugotovil, da so osebju izplačali z veliko zamudo šele novembrsko plačo. Pri tem je odbor sklenil, da bo napravil vse možne korake pri pristojnih oblasteh in pri slovenski vladi, da se to boleče finančno stanje GM čimprej ustrezno reši oziroma sanira. Med raznim je bil na seji nato govor tudi o pripravah na praznovanje 90-letnice obstoja GM in o drugih perečih vprašanjih, ki zadevajo GM oziroma njeno šolo ter celotno glasbeno dejavnost, ki se razvija okrog GM. PISMO PRIMOŽA SANCINA GLASBENA MATICA DVA SPODBUDNA DR. ŠTOKA POTRJEN ZNAKA IZ SLOVENIJE ZA PREDSEDNIKA GM Na prvi seji novega odbora so porazdelili tudi druge funkcije in obravnavali nekaj perečih vprašanj v zvezi s podržavljenjem, finančnim stanjem in praznovanjem 90-letnice ustanove. TROJNA HLAVATYJEVA RAZSTAVA NA OPČINAH TRŽAŠKA DAN SLOVENSKE KULTURE V DSI POVEZOVANJE SLOVENSTVA NA OBEH STRANEH MEJE IVAN ŽERJAL V ponedeljek, 9. februarja, je bila v Peterlinovi dvorani v Trstu proslava Dneva slovenske kulture, ki sta jo priredila Slovenska prosveta in Društvo slovenskih izobražencev. Ob tej priložnosti so tudi podelili nagrade literarnega natečaja Mladike in priznanja Mladi oder. Slavnostni govornik je bil kulturni in družbeni delavec iz slovenske Istre Milan Gregorič, ki je svoje razmišljanje osredotočil predvsem na pomen povezovanja in utrjevanja stikov med Slovenci na o-beh straneh državne meje. Ti stiki, je dejal Gregorič, niso samo gospodarskega značaja (vsak dan prihaja preko mejnih prehodov od Škofij do Sežane na Tržaško okoli 20.000 ljudi), ampak imajo, zlasti po demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije, kulturni, politični, osebni in tudi druge pečate. Morda, je dejal govornik, so "te prve lastovke res tudi znanilke jutrišnjega večjega povratka slovenstva v Trst." Gregorič je potem, ko je na kratko orisal nastanek in razvoj novih pomembnih primorskih središč, zlasti Kopra s pristaniščem in nastajanjem tretje slovenske univerze, rekel, da “si bosta morala nekega dne slovenski Koper in pretežno italijanski Trst na Debelem rtiču seči v roko in začeti dialog, kako skupaj naprej, ta nikakor ne bo mogel biti samo »italijanski«". Tudi v odnosu Primorske do zamejstva se že danes dogaja nekaj novega z nastankom številnih celic civilne družbe, ki kažejo FOTO KROMA posebno pozornost tudi do slovenske manjšine v Italiji in do povezovanja slovenstva na obeh straneh meje. Na proslavi so tudi nagradili zmagovalce vsakoletnega literarnega natečaja revije Mladika. O njih je spregovorila članica ocenjevalne komisije prof. Ester Sferco, ki je podala utemeljitev nagrad. Komisija je pregledala 132 prispevkov (55 proznih in 77 pesniških), na koncu pa je nagrade za prozo podelila Andreju Arku za zgodbo Tovor, Magdaleni Cundrič za nove-I o Zgodi se, kar se mora i n Tar-cisii Galbiati za zgodbo Alina, nagrade za poezijo pa Danijeli Zupan za ciklus Na oni strani srebrne črte, Miši Sha-ker za ciklus Spomladi bodo žarele narcise in Lini Lavrenčič za Ciklus pesmi. Nadaljnjih devet proznih prispevkov (avtorji so Magda Rous, Jože Bregar, Anja Muck Župan, Erik Dolhar, Marijan Eiletz, Marjan Toš, Andrej Makuc, Manka Kremenšek Križman in Ksenija Bratina) je bilo priporočenih za objavo. Nagrade je podelil urednik Mladike Marij Maver, medtem ko so Alenka Hrovatin, Nadja Rončelli in Tomaž Susič prebrali odlomke iz nagrajenih del. Podelili so tudi nagrade Mladi oder, ki jih je prejelo 16 dramskih skupin, ki delujejo med Slovenci v Italiji bodisi samostojno bodisi v okviru posameznih društev in ustanov in ki so se v lanskem letu izkazale s kakovostno izvedbo dramskih del. Povezoval je Livij Valenčič. Priznanja so prejeli: dramska skupina Prosvetnega društva Štandrež, Slovenski oder, Amaterski o-der Jaka Štoka, Kulturno društvo Igo Gruden, PD Cerovlje-Mavhinje, mladinska dramska skupina PD Štandrež, PD | Sabotin, Gledališki krožek Slovenskega kulturnega kluba, Mladinska dramska skupina Tamara Petaros, dramska sku-I pina PD Mačkolje, PD Fran-j čišek Borgia Sedej, PD Hrast, osnovna šola Josip Abram, OŠ Fran Erjavec iz Štandreža, | gledališki krožek srednje šole | Ivan Cankar - oddelek v Roja-i nu in gledališki krožek zavoda Jožef Stefan. Večer je popestril nastop | mladih violinistk in violinistov i - gojencev tržaške Glasbene I matice iz razreda prof. Jagode Kjuder. Ob klavirski spre-i mljavi prof. Ravla Kodriča so j tako nastopili Sara Mosetti, Vesna Kranjec, Iztok Cergol, Janja Del Linz, Martina Vivia-i ni in Matej Santi. "KRAS KOT PROSTOR KULTURNEGA SNOVANJA" Dekliški zbor Devin in zbor Fantje izpod Grmade vabita na praznovanje Dneva slovenske kulture na temo Kras kot prostor kulturnega snovanja. Prestavljena bo knjiga Rafka Dolharja Kraška simfonija. Večer bo na sedežu devinskih zborov 14. t.m. ob 20.30. PREŠERNOVA PROSLAVA V SKK PRAZNIK MLADIH USTVARJALCEV MATJAŽ RUSTJA V soboto, 7. februarja, je bil v Peterlinovi dvorani v Trstu Praznik mladih ustvarjalcev, s katerim so člani Slovenskega kulturnega kluba proslavili Dan slovenske kulture. Dan slovenske kulture je praznik Naroda, ker ga vešča roka pisane besede in znanstvene natančnosti oblikuje in utrjuje v temeljih. Vsakdo lahko ugodi kulturi narodne skupnosti s svojo besedo ali mislijo, s koščkom mozaika, katerega razprostranost bodo občudovali daleč naokrog. Ni prepovedi in ni prisil, le domači jezik ostaja nujno sredstvo, nenadomestljivi vogelni kamen ponižnosti, s katero gradimo kulturo. Sobotni praznik literarnega, likovnega in fotografskega ustvarjanja je v SKK res le-po uspel. Že tradicionalni natečaj za mlade igra nenadomestljivo vlogo v našem prostoru. Lepo število prispevkov se je zbiralo ves teden v klu-bovskih prostorih, tako da fotografski in likovni izdelki še krasijo Peterlinovo dvorano. n Prav te so v soboto, 7. t.m., Prve nagradili. Žirija likovni-°v je nagradila s tretjim me-s.°m Dajano Kočevar, z dru-g'm Gorana Floridana, s pr- FOTO KROMA vim pa Roka Oppelta (Zimski nočni obrat): "Tehnika večplastnega barvnega podajanja verjetno spada v šolski program. Avtor pa se je polastil tega likovnega jezika z velikim prepričanjem in podal samosvojo in originalno interpretacijo zimske pokrajine." Pohvale pa so si po mnenju žirije (sestavljali so jo Franko Vecchiet, Jasna Merku, Magda Tavčar in Peter Cvelbar) zaslužili še Mira Fabjan, Matej Lupine in Danijel Cappo-ni. Na fotografskem natečaju so izstopala dela Matjaža Pečarja^ Gorana Obada in Davida Šušteršiča, ki si je zaslužil prvo mesto z utrinkom preteklosti starega pohištva. Tako pa žirija: "Poleg tega, da je avtor našel zanimiv motiv, ga je znal tudi ovrednotiti s primerno razpršeno svetlobo in primernim generalnim tonom rjave barve. Revnost fotografiranih elementov še poudarja izrazno bogato vsebino." Pohvalo je žirija izrazila še Martini Gregoretti za fotografijo Gore. Morda najbolj privlačno nagrajevanje literarnega na-| tečaja je stopilo kot zadnje v ' ospredje. Žirijo so sestavljale prof. Bruna Pertot, prof. Nada Pertot in prof. Lučka Susič. Približno petnajst izdelkov je [ polnilo roke priznane tričlan-! ske komisije; prav vsa dela so i bila deležna pohvale in spod-| bude k nadaljnjemu ustvarjanju. Prvo mesto pa so ex ae-quo zasedli Raffaella Petronio j (“Vse pesmi izražajo nekaj do-s živetega in občutenega. Priča-; jo o rahločutni osebnosti, ki je posebno občutljiva za dogajanje v lastnem okolju. Pes-i niški izrazje izbran, izviren in ' bogat"), Breda Susič ("Preple-i tajo se pesmi in proza v obliki dnevnika. Tekst je moderno uglašen, izpoved je iskrena, bolj realistična kot sanjska, j Med različnimi razpoloženji ' prevladuje mladostni optimizem.") in David Bandelli ("Pesmi izražajo samozavest in ; veliko kritičnosti do sveta. Zgrajene so na močnih in včasih grobih prispodobah, ki izražajo razočaranje nad pridobljenimi spoznanji."). Nagrade za zmagovalce sta prispevali Draguljarna Malalan z Opčin in založba Mladika iz Trsta, obema se | klub iskreno zahvaljuje. OBVESTILA SLOVENSKO PASTORALNO središče, Slovenski kulturni klub, Mladi v odkrivanju skupnih poti, skupina Shalom in Slovenska zamejska skavtska organizacija vabijo vokviru priprav na sveto leto 2000 na predavanje z naslovom Mesto Sv. Duha v naši veri. Predaval bo p. Marko Ivan Rupnik, in sicer v soboto, 14. t.m., ob 19. uri v Peterlinovi dvorani, ul. Donizetti 3, v Trstu. DRIŠTUVJADRO" vabi na predstavitev pesniške zbirke Lilijane VizintinAgon/e solitudini v soboto, 14. t.m., ob 21. uri v Hotel Savoia Excelsior, nabrežje Mandracchio, Trst. V MARIJINEM domu pri Sv. Ivanu, ul. Brandesia 27, bo v nedeljo, 15. t.m., ob 16. uri nastopil Slovenski oder v sodelovanju z Radijskim odrom z igro Male dame ameriške pisateljice Louise Alcott. Prisrčno vabljeni! V MARIJINEM domu v ul. Risor-ta 3 bo v nedeljo, 15. februarja, ob 17. uri čarodej Vikj zabaval gledalce s svojimi rokohitrskimi spretnostmi in čarovnijami. Vabljeni vsi, ki se želite nasmejati vtem pustnem času. V PONEDELJEK, 16. t.m., bo gost večera v Društvu slovenskih izobražencev ing. Peter Merku. Govoril bo na temo: Primerjava med eksodusom iz Istre in onim iz Sudetov po II. svetovni vojni. Začetek ob 20.30. V SREDO, 18. februarja, bo ob 20. uri v župnijski dvorani v Nabrežini mesečna konferenca. Zdravnik dr. Bernard Špacapan bo predaval na temo: Zdrava družina. Sledila bosta razgovor in družabnost s petjem Dekliškega z bo ra Dev/n. KIIHPRIJAIHJSTSA m Slovenska Vincencijeva konferenca vabita na srečanje v četrtek, 19. t.m., ob 16. uri v Peterlinovi dvorani. Predvajali bomo film, ki smo ga posneli ob 50-letnici SVKvTrstu. SLOVENSKI KULTm.NI klub, skupina Shalom, Mladi v odkrivanju skupnih poti in Slovenska zamejska skavtska organizacija prirejajo v ponedeljek, 23. februarja, v Finžgarjevem domu na Opčinah Veliki pustni ples. Igral j bo ansambel Kraški ovčarji. Za-* četekob20. uri. TEČAJ ZA zaročence. Ma-rijanišče na Opčinah prireja v okviru Duhovske zveze vsakoletni tečaj za zaročence. Prvo začetno srečanje bo v sredo, 25. februarja, ob 20.30 uri. Sledilo bo še pet srečanj prav tako vsa-! ko sredo ob isti uri. SLOVENSKO STALNO gledališče. Samuel Beckett, Gikajoč i Godota. Režija Marko Sosič. | Premiera v petek, 13. t.m., ob 20.30 abonma red A. Ponovitve: v soboto, 14. t.m., ob 20.30 abo-1 nma red B; v nedeljo, 15. t.m., ob 16. uri abonma red C; v sredo, 18. t.m., ob 20.30 abonma j red D; v četrtek, 19. t.m., ob 20.30abonma red E; v petek, 20. t.m., ob 20.30 abonma red F. DAROVI GOSPA MILENA Andree daruje za Novi glas 30.000 lir. GOSPA PERTOT za Vincen-cijevo konferenco v Trstu 50.000 lir v spomin na svoje j starše. ZA CERKEV v Ricmanjih: B.M., Trst, 200.000; Marija Petaros, Ricmanje, 20.000. ZA KAPELO p. Leopolda v \ Domju: Vera Turk, Trst, v spo-, min pokojne Pierine Blažina 50.000; Amelija Pangos, Trst, 50.000. ZA CERKEV v Nabrežini: Vol-pi 35.000; Visintin 20.000; ob razstavi Kamen 500.000 (društvo Igo Gruden); Švab 35.000; Zara 60.000; Uršič j 35.000; N. N. 20.000; Jazbec 20.000; Jamšek 35.000; Ve-nier 40.000; Kakeš 100.000; Rudež 20.000; Florijančič 50.000; Lovrečič 35.000; ob blagoslovu družin "na Postaji" in "Centru" 7.000.000 za streho župnišča. Najlepša hvala! OB ŠESTI obletnici smrti dragega Ivana Breclja daruje družina 100.000 lir za sekcijo Slovenske skupnosti Devin-Nabrežina in 100.000 lir za sedež devinskih zborov. MILENA FRANCO daruje ob J 22. obletnici smrti moža Ad-rijana 100.000 lir za misijone. SKUPNA PROSLAVA V MACKOLJAH Ob Dnevu slovenske kulture sta kot lani KD Primorsko in PD Mačkolje priredili Prešernovo proslavo. Večer, poimenovan Besedo imajo domači ustvarjalci, je potekal v polni dvorani Srenjske hiše. Z razliko od "klasičnih" proslav je bilo tokrat mogoče prisluhniti res zanimivim in izvirnim izvajanjem. Po ubranem nastopu MePZ Mačkolje, ki ga je vodil Ivo Lešnik, je prisotne presenetil razgiban recital z naslovom Triptih ne- kega zamejca, ki ga je pripravila Martina Slavec; brez dlak na jeziku je kritizirala pomanjkanje narodnostne zavednosti v zamejstvu. Z njo sta nastopili še Danijela in Niko Tul. Sledil je prijeten nastop harmonikarja Aleksija Jercoga (avtorja zgodovinske knjige o harmoniki), ki je prisotne poživil z raznimi izvedbami na različne harmonike in tako podal neke vrste zgodovino tega instrumenta. 9 ČETRTEK 12. FEBRUARJA 1998 J{'. I i V <»*< jčiiMfcj otMBsc GORIŠKA KRONIKA SINDIKAT SLOVENSKE SOLE 10 ČETRTEK 11 2. FEBRUARJA 1998 PRAVNO PRIZNANJE STATUTU SSŠ Pred dobrim tednom je Sindikat slovenske šole - tajništvi Trst in Gorica prišel do svojega pravnomočnega statuta. Dosedanji namreč ni bil overovljen pred notarjem, zato uradno neveljaven. Dogodek je pomemben, ker bo novi statut vsekakor prispeval za bodoče pravno priznanje SSŠ. V tem smislu tajništvi dobro sodelujeta in v zadnjih mesecih si je sledilo več srečanj s predstavniki skupnega predstavništva Slovencev, s senatorjem Volčičem, s predstavniki Šolskega sindikata SVIS iz Slovenije, s predstavnico v vsedržavnem šolskem svetu Silvano Hvalič, ki spremlja in dopolnjuje delo SSŠ. Pravno priznanje bo omogočilo SSŠ boljše delovanje in pripomoglo, da bo pravnomočni sogovornik z raznimi oblastmi za probleme, ki se tičejo slovenske šole. Pri bodočem uvajanju šolske avtonomije in koreniti prenovi šolskega sistema bo lahko od blizu spremljal šolsko reformo, ki bo z nami ali brez nas neizbežno spremenila današnjo slovensko šolsko stvarnost. Na redni seji SSŠ - tajništvo Gorica so odborniki razpravljali o vpisih za šolsko leto 1998/99. Podatki so precej razveseljivi, saj bo na Goriškem obiskovalo prve razrede osnovnih šol 79 dijakov, prve razrede srednje šole pa 62 dijakov, kar kaže, da se je negativni trend zadnjih let o-brnil. Glede vpisov v prve razrede višjih zavodov so odborniki ugotavljali, daje porazdelitev dijakov na posameznih zavodih še primerna, če upoštevamo skromno število letošnjih nižješolskih maturantov. Vpisi na podlagi sedanjih podatkov: 9 Klasični licej Pri- mož Trubar, 7 Pedagoški licej Simon Gregorčič, 5 Trgovski strokovni zavod Ivan Cankar, 3 Oddelek za zunanjo trgovino Žiga Zois, 10 Industrijski tehnični zavod. Po mnenju sindikalnega sodelavca Danila Štekarja naj bi se v prihodnjem šolskem letu vpisalo na višje zavode nekaj dijakov iz Slovenije. Prihodnji letniki pa bodo bolje kriti, v kolikor je bil minimum maturantov na nižji srednji šoli dosežen prav z letošnjim šolskim letom. Prihodnji teden bo imel odbor srečanje na občini zaradi problemov, ki so nastali z nastavitvijo pomožnega o-sebja, ki ne obvlada slovenščine. V zvezi s tem se Sindikat že več let bori za ločene lestvice, tako da bi ne prihajalo do nepotrebnih problemov. Nekateri odborniki so se konec januarja poslovili od dosedanjega goriškega šolskega skrbnika Manninija, kije bil premeščen v Trst, njegovo mesto pa je zasedel dosedanji tržaški šolski skrbnik Čampo. Odbor je z veseljem sprejel vest, ki jo je posredovala Silvana Hvalič, da se je v besedilo zakona Bassanini, ki se tiče reorganizacije celotnega državnega šolskega sistema, vnesel popravek, da bo bodoča reforma upoštevala specifike slovenskega šolstva v Italiji. Razpravljalo se je tudi o možnosti poenotenja članarine med tajništvi, o tem naj bi odločal občni zbor, in o sindikalni večerji, ki bo v petek, 20. t.m., v Sovodjah Pri Francetu. Na omenjeno družabnost odbor vabi vse učno in neučno šolsko osebje ter bivše šolnike. ----------(Sl) FOTO BUMBACA PROSLAVA OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE V GORICI ZAVEZANI SLOVENSTVU IN PRIMORSKI ŠIRINI DANIJEL DEVETAK Zveza slovenskih kulturnih društev, Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice in Slovenska prosveta iz Trsta so priredile v nedeljo, 8. februarja zvečer, v veliki dvorani Kulturnega doma v Gorici akademijo ob dnevu slovenske kulture. Prireditev je še enkrat pokazala, da je ta praznik kljub negativnim ocenam, ki so večkrat izrečene na njegov račun, še vedno zelo živ in občuten ter ima vsaj za zamejce pomembno vlogo, saj združuje - kot malokatera zamejska prireditev - vse tu živeče Slovence, ki so vzelo velikem številu navalili v dvorano tega goriškega kulturnega hrama in jo napolnili. Prisotni so bili številni izobraženci, šolniki, predstavniki političnega sveta, mladi, bilo pa je tudi veliko predstavnikov in članov krajevnih društev, tistih ljudi, ki v vsakdanjem tihem delu za kulisami potrpežljivo tkejo našo zamejsko kulturo. Letošnja akademija je bila posebno prijetna in kakovostna; z zahtevnimi skladbami predvsem zamejskih glasbenikov je nastopil cvet naših najboljših zborov, in sicer MePZ Jacobus Gallus iz Trsta pod vodstvom Janka Bana in MePZ Hrast iz Doberdoba pod vodstvom Hila-rija Lavrenčiča. Na večeru sta mojstrsko nastopila gledališka igralca Janez Starina in Štefka Drolc, katere briljantna interpretacija Prešernovih stihov -predvsem Lepe Vide ob sprem- ljavi pianistke Beatrice Zonta -je na poseben način ganila občinstvo in še enkrat dokazala veličino našega Pesnika in sodobnih poustvarjalcev. Slavnostni govornik je bil naš časnikar Jurij Paljk, ki je v svojem živem in osebnem slogu poudaril nujnost ostati zavezani slovenstvu prek tipično našega - primorskega načina biti Slovenci (govor objavljamo na prvi strani).Z rea- lizmom se je dotaknil trenutnih političnih vprašanj, saj so del naše kulture. S širino morja, vedrino sonca in močjo kraške burje moramo Primorci graditi na trdnih temeljih jezika, demokracije in spoštovanja drugačnosti. Prva skrb nam mora biti narodni obstoj, saj lahko vsakdo opazi, kako nas je vsak dan manj in kako se mladi oddaljujejo od naše stvarnosti. Zato moramo biti veseli vsakega izida nove knjige, vsake zapete pesmi, vsakega novorojenega člana, vsake poroke. Posebno lepo je bilo zato po Paljkovem govoru videti na odru mlade pevke zbora Hrast, ki tudi s svojim odličnim petjem pričakujejo in pripravljajo prihodnost upanja svojim še nerojenim o-trokom - novim članom naše skupnosti. PREDAVANJE O OTROCIH V DVOJEZIČNEM OKOLJU Odbor staršev goriških osnovnih šol bo priredil v sodelovanju z ravnateljstvom v ul. Brolo v ponedeljek, 16. t.m., ob 20.30 vjjrostorih osnovne šole Oton Zupančič v ul. Brolo predavanje na temo: Razvoj otrokove osebnosti. Posebnosti med otroki v dvojezičnem okolju. Izredni predavatelj bo psihiater Andrej Marušič, doma iz Kopra, ki pa trenutno živi z ženo in malim sinom v Londonu, kjer končuje specializacijo iz psihiatrije. Rojen leta 1965, je svoje medicinske študije sklenil leta 1991 v Ljubljani, kjer je I. 1993 tudi magistriral s področja psihosoma-tike v kardiologiji. Izobraževanje v tujini je začel 1.1993, kjer je leta 1997 pridobil naslov doktorja znanosti, letos pa ga čaka še zaključni izpit za specialista psihiatrije. Predavanje v Gorici bo gotovo zanimivo, saj je bil predavatelj v času specializacije iz psihiatrije v Sloveniji, Veliki Britaniji in ZDA vključen v različne raziskave s področja psihosomatike, bolezni odvisnosti in samomorilnosti. Posebej se zanima za evolucijo duševnih pojavov pri človeku ter za prepletanje izražanja genov in dejavnikov okolja pri razvoju otrokove osebnosti. Na večer so vabljeni vsi, ki jih zanima vzgoja otrok, predvsem pa starši, ki želijo kaj več zvedeti o razvoju in rasti otrok v dvojezičnem okolju. PONATIS RUTARJEVE POKNEŽENE GROFIJE GORIŠKE IN GRADIŠČANSKE Lani je izšel ponatis zelo pomembne knjigePoknežena grofija Goriška in Gradiščanska znanega slovenskega zgodovinarja Simona Rutarja. Knjigo v faksimilarni obliki je izdala in založila založba Branko v Novi Gorici, spremno besedo ji je napisal dr. Branko Marušič, predgovor Cvetko Vidmar. Predstavitev ponatisa je bila v četrtek, 5. februarja, v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. Gre za delo v dveh zvezkih z opisi slovenskih pokrajin s prirodoslovnega, zemljepisnega, statističnega, kulturnega in zgodovinskega vidika, ki ga je izdala Slovenska matica v Ljubljani v letih 1892 in 1893. Po uvodnih besedah Igorja Komela je na predstavitvi spregovoril o knjigi najprej časnikar Marko VValtritsch, ki je pojasnil tudi pomen Rutarjevega zgodovinskega, znanstvenega dela, njegova mno-gostranska raziskovalna zanimanja predvsem za krajevno preteklost Goriške in drugih predelov Avstrijskega Primorja. Rutarjevo delo je zelo obsežno, napisal je poleg samostojnih knjig nad 150 razprav in strokovnih poročil, ocen, potopisov, celo nekaj leposlovnih del ter člankov za razne revije in časopise (npr. Soča, Slovenski narod, Edinost itd.). Iz knjig je razvidno natančno poznavanje opisanih krajev, njihove zgodovine, zemljepisa in drugih značilnosti. Ko je živel v Dalmaciji, se je zanimal tudi za arheologijo. Med najpomembnejša dela sodijo Zgodovina Tolminskega (Gorica 1882), Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska, Samostojno mesto Trst in mejna grofija Istra, Beneška Slovenija (prva slovenska samostojna monografija o Bene-I ških Slovencih), Zgodovinske črtice iz poknežene grofije Goriške in Gradiščanske (izbor že objavljenih člankov). Leta 1972 pa je prvič izšel bogat in izviren Rutarjev Dnevnik (1869-74) iz študijskih let; ta je najprej izhajal kot podlistek v Primorskem dnevniku. Po Rutarjevi smrti je bila dvakrat objavljena Zgodo vina Tolminskega (1972, 1994). Zgodovinar dr. Branko Marušič je v svojem zelo zanimivem posegu kritično prikazal stanje zgodovinopisja od dobe prvega slovenskega zgodovinar ja Marti na Baucerjado Franca Kosa, Štefana Kocjan-| čiča itd. in obrazložil pomen Rutarjevih del s posebnim poudarkom na način pisanja knjig, posvečenih domoznanstvu Goriške, "ki sega tudi pri Slovencih (in po Rutarju) ni lotil še nihče tako široko zasnovano". Govor je bil tudi o odnosih oz. razlikah med slovenskim in italijanskim zgodovinopisjem. Simon Rutar (rojen v Krnu na Tolminskem 12.10.1851) se je že mlad z veliko vnemo zanimal za krajevno zgodovino in zbiral gradivo. Študiral je v Gorici, nato se je posvetil študiju zgodovine in zemljepisa na univerzi v Gradcu. Poučeval je v Go- rici, nato v Kotorju in Splitu (1881 -89), do 1902 pa v Ljubljani. V noči med 3. in 4. ma-: jem 1903 je tragično umrl zaradi hudih opeklin v lastnem stanovanju. Najpopolnejše in najpomembnejše Rutarjevo delo je Zgodovina Tolminskega, saj je zanjo avtor uporabljal vire iz danes izgubljenega arhiva tolminskega glavarstva. To je temeljno zgodovinsko in zemljepisno delo, nujno za preučevanje naše ožje domovine ter obenem zgodovine Tolminskega. Knjiga o Goriški in Gradiščanski je manj izvirna, a kljub temu dragocena, ker jo lahko jemljemo “kot zrcalo časa, v katerem je nastajala". Vsebuje veliko zanimivih podatkov o deželi, življenju prebivalcev, šolstva, prosveti, društvih in nudi dragocen zgodovinski pregled od naj-starejših časov do zadnjih desetletij 19. stol. Zato je priporočljiva ne le za odrasle, ampak tudi za šolsko mladino. Izid ponatisa knjige Poknežena grofija Goriška in Gradi- ' ščanska je podprl tudi Goriški forum. V imenu tega je spregovoril g. Rudi Šimac, ki je u-pravičeno naglasil, da je bila Goriška v preteklosti zelo pomembno področje z bogato zgodovino, ki jo moramo dobro preučiti in ovrednotiti, to tudi v okviru proslav ob bližajoči se tisočletnici prve o-membe naselja Gorica (po listini cesarja Otona III., izdani 28.4.1001). Goriška bi ne smela biti zapostavljena, Slovenci moramo najti svoje pravo mesto v krajevni zgodovini, saj o tem priča dejstvo, da smo bili v preteklosti številčno zelo močni (dve tretjini ljudi slovenskega rodu). Za založbo Branko je bil na predstavitvi prisoten g. Branko Lušina, ki se je pozitivno izrazil v zvezi z delovanjem založbe; ta je namreč v dobrih štirih letih izdala skoraj 50 del domačih avtorjev. Njen glavni namen je seznanjati slovensko javnost z dobro knjigo, ki prispeva k vedno boljšemu spoznanju naše preteklosti. ------------EPD BOŽIDAR JAKAC: SIMON RUTAR KONCERTNI IN KULTURNI VEČER PAVLE MERKU MED NAMI V nizu Srečanj z glasbo je bil 4. februarja v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici zanimiv večer, posvečen glasbi tržaškega skladatelja Pavleta Merkuja. Na odru velike dvorane se je zvrstilo kar pestro število izvajalcev, od vokalnih do instrumentalnih solistov. Poleg tega pa smo lahko gledali še filmski prikaz avtorja oz. srečanja z njim. Koncertni večerje priredil Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel. Na večeru so nastopili mešani zbor Lojze Bratuž, ki ga vodi dirigent Stojan Kuret, nato gojenci oz. profesorji naših glasbenih ustanov, in sicer Peter Gus (violina), Marko Bitežnik (viola), Aleksander Sluga (violončelo), julija Kramar in Alessandra Schettino (sopran), Ingrid Silič (klavir). Večer so prireditelji izvedli kot poklon avtorju ob njegovi sedemdesetletnici. V koncertnem listu goriškega večera lahko beremo med drugim tudi naslednje: "Če zgodovino nekega prostora pišejo tudi kulturni dosežki, potem je Pavle Merku gotovo tista osebnost, ki je s svojim delom globoko posegel v narodovo tkivo, ga ne samo ohranil pred pozabo, ampak tudi ovrednotil njegovo bogato sporočilo. »Poleg Kosovela, Spacala in Hlavatyja je Merku še s pišča-Ijo in peresom dopolnil sončno podobo naše Primorske« (Milko Rener). »Merku ni neobičajna osebnost toliko zaradi osebne kulture, ampak predvsem zato, ker jo doživlja z ve- "NASA ZGODOVINA, SKUPNA DEDIŠČINA V SPRAVI11 Dekanija Gorica in Deka-n,jska mladinska pastorala Prirejata v nedeljo, 1 5. t.m., v prostorih Inštituta Contavalle v ul. Garzarolli v Gorici srečanje, na katerem bodo udeleženci lahko prisluhnili zanimivima predavanjema in si bodo ogledali pomenljiv film. Cilj srečanja, na katerega so vabljeni predvsem mladi, ne želi biti pregled razburkane zgodovine naše zemlje, ki še vedno buri duhove, ampak predvsem poskus, da bi razumeli, kako se lahko danes skup- no gradi kultura sprave med na Goriškem živečima narodoma. Srečanje bo ob 9.30 uvedel predavatelj biblist dr. Santi Grasso, ki bo spregovoril o spravi v Sv. pismu, nato bo govoril sen. Mitja Volčič, ki bo pred občinstvo prinesel osebne izkušnje iz mednarodne politike in ključnih dogodkov zadnjih let. Sledila bosta maša in kosilo. Nato je ob 14.15 predviden ogled svežega filma Porzus, nato bo razprava. Srečanje naj bi se končalo okoli 1 7. ure. Vabljeni! DVA ŽIVLJENJSKA JUBILEJA V ZAVODU SV. DRUŽINE V nedeljo, 8. t.m., so v Zavodu sv. Družine obhajali družinski praznik. Sestra Cirila Dugulin je dopolnila svoj 90. rojstni dan. Osrednji dogodek praznovanja je bila zahvalna sveta maša, ki jo je daroval msgr. Franc Močnik, in nato skupno kosilo. Naslednjega dne je obhajala enak jubilej gdč. Paolina Drašček, ki sedaj živi v Zavodu sv. Družine. Rodila se je v Solkanu, kjer je bila sprejeta v Marijino družbo in bila tudi prednica. Obema jubilantkama izražamo svoje čestitke in jima voščimo srečno starost. liko ljubeznijo in intelektualno poštenostjo: danes tako redek pojav!« (Italo Monti-glio)." Glasbeno delo Pavleta Merkuja je nedvomno zelo pestro, obsežno in večplastno. Skladatelj piše za zbor, soliste, posamezne instrumente in orkester. Napisal je tudi opero (Kačji pastir). Pomudimo se nekoliko ob programu goriškega glasbenega večera. Celoto zase predstavlja seved nastop mešanega zbora Lojze Bratuž, ki ga že eno leto vodi tržaški dirigent Stojan Kuret, sicer pevovodja APZT. Tomšič iz Ljubljane. Pripravil je devet pesmi, v glavnem priredb ljudskih pesmi iz Beneške Slovenije in Rezije. To je gotovo zanimiv in bogat izsek iz Merkujevega glasbenega opusa, ki je predvsem odraz njegovega močnega zanimanja za glasbeno govorico najzahodnejših delov našega ozemlja. Goriški zbor, ki je v novi sestavi že nastopil lani poleti, seje tu pokazal kot pevsko telo, ki precizno odgovarja dirigentu in zelo dostojno interpretira predložene skladbe. Gre v bistvu za komorno petje zbora, ki bo v bodoče gotovo še pokazal na nove dosežke v svoji umetniški rasti. Nastop instrumentalnih solistov je v dognani vokalni, klavirski in godalni igri prikazal še drugo, zanimivo plat Merkujeve glasbene ustvarjalnosti, ki je širšemu občinstvu morda manj znana. Pred samim koncertnim nastopom je bila v atriju Kulturnega centra predstavitev Merkujeve zborovske zbirke Od korenin do vrhov, ki jo je izdal SCGV Komel. Po uvodnih besedah podpredsednika SSO (ki je zbirko podprl) Janeza Povšeta in ravnatelja šole Silvana Kerševana je o njej spregovorila muzikologinja Tatjana Gregorič. V zbirki je vrsta zborovskih skladb za različne glasovne sestave. Skladbe je uredil Stojan Kuret. ----------AB NEUTRUDNI STANDRESKI KOMEDIJANTI PRED NOVO PREMIERO "O, predpust, ti čas presneti, / da bi več ne prišel v drugo!" Tako je klel pust mlad študent v Prešernovi pesmi Učenec, goriški prijatelji ljubiteljske gledališke umetnosti pa ga vsako leto pričakujemo z radovedno nestrpnostjo. Vsakič nam namreč poleg krofov, mišk in drugih sladkih dobrot prinaša novo predstavo dramskega odseka PD Standrež, ki se je s svojo bohotno dramsko dejavnostjo trdno zakoreninil v zamejsko kulturno življenje. Za svojo 33. sezono neprekinjenega delovanja se je iz sodobne komediografije vrnil v klasično in pobrskal po bogati Molierovi zapuščini. V soboto, 14. t.m., ob 20.30 (ponovitev bo v nedeljo popoldne) si bomo v župnijski dvorani A. Gregorčič v Štan-režu ogledali premiero slokega Skopuha. Na odru se ° ?^rst'l° kar 14 igralcev; eo-magala NTKB, kar je jDomemb-no, saj vemo, da take pobude tudi nekaj stanejo. Pravilno je, da je imela banka razumevanje za to pobudo. Zgibanka je delo ZSŠDI. Zamisel je v bistvu prišla od odbornikov, ki vsi delajo v športnih društvih. Kdor namreč ne pozna našega športa in ima otroka, ne ve, kje bi dobil potrebne informacije. Naša zgibanka mu je lahko v veliko oporo." Kaj bi nam povedal o vsebini zgibanke? Najprej, kako je razdeljena. Če zgibanko odpremo, lahko vidimo na vrhu ene strani napisano Pokrajina Trst, na drugi pa Pokrajina Gorica. Zgibanka je razdeljena p>o panogah, ker otroci izbirajo dejavnosti, ki so jim najbližje. Sicer je tako: nekaj si predstavljaš, ko se pa začneš z nečim ukvarjati, postane nekaj čisto drugega, kot se nam je, denimo, dogajalo, ko smo hodili v šolo. Pomembno pa je, da je to vendar začetek. Dodal bi še, da trenutno v Beneški Sloveniji naša Planinska družina prireja tečaj plavanja za otroke, kar je tudi zelo pomembno. Kako je ZSŠDI prišlo do vseh teh informacij'? Trenutno je v ZSŠDI včlanjenih 47 slovenskih športnih društev v Italiji. To je veliko, zato si moramo pač dopisovati. Poslali smo pisma in večina društev je tudi odgovorila. Tistemu, ki nam ni odgovoril, smo seveda telefonirali. Mislim, daje ta slika celovita, če pa smo koga izpustili, naj nam oprosti, bo pač drugič bolje. $ . ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI Sltuntič. ducAucfi. uktmnijiiud JHGcdcUdUlU LIL omcvuctcltUtm cucLuui SEZONA 1887-1MS BCTKB mam banea (ti crttiUo dt Oieste nova moška kreditna banka vibid uimm.tet-vmm Ste se obrnili tudi do tistih društev, ki so izstopila iz ZSŠDI ja, kot je recimo Olympia? Ne, Olympie ni v tej zgibanki, kot še koga drugega ne. O-lympia ni v ZSŠDI-ju. Meni je zaradi tega zelo žal. Upam, da se bo to čimprej popravilo. Prepričan sem, da gre za nesporazum oz. probleme, ki se jih da rešiti; moramo jih rešiti. Kje pa lahko to zgibanko dobimo? Zgibanko bomo delili po šolah in v kratkem tudi po društvih. Za vse dodatne informacije se lahko obrnete na sedeža ZSŠDI-ja v Trstu in Gorici. ——— ED / DALJE 15 ČETRTEK 12. FEBRUARJA 1 99» AMATERSKI NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA: Mara-nese - JUVENTINA 1 -2, PRIMORJE - Trivignano 4-2, ZARJA'GAJA 97 - San Canzian 1-0 1. AMATERSKA LIGA: Fin-cantieri - SOVODNJE 0-1, Ligna-no - VESNA 1 -2 2.AL: PRIMOREC - BREG 0-0, MLADOST - Medeuzza 2-2 3.AL: BREG B - KRAS 1-3, Venus - ZARJA/GAJA B 1 -0 IM2U4I C LIGA: Don Bosco -JADRAN NTKB 55-66 (33-33) C2: DOM AGOREST ROB ROY-Barcolana 90-76 D: BOR RADENSKA - La Go-riziana 84 - 70, KONTOVEL- Drago basket 70 - 69, CICIBONA PREFF. MARSICH- The Duke Pub 68-58 PROMOCIJSKO PRVENSTVO: BREG-Momo Gio 62-76, BREG-Virtus 87-84 NAMIZNI TENIS ZENSKE: A1 LIGA: Terni-KRAS GENERALI 3-5 A2: Fincantieri-KRAS A 4-1 ,Verzuolo-KRAS CORIUM 5-0 B: Spoleto-KRAS ACTIVA1 -4 C1: Castellana-KRAS 3-2 V soboto bo na Piancavallu Pokal prijateljstva 3 dežel Quick, ki ga prireja Smučarski klub Devin. BALINANJE V ponedeljek se je v Domu Ervatti pri Briščlikih začelo zimsko prvenstvo ZSŠDI za dvojke. PREDRZNE IGRE Brezskrbni dan na snegu v tridentinski dolini Fiemme na Cermisu pri Cavaleseju se je pretekli teden zaključil tragično. Ameriško letalo iz oporišča v Avianu je odsekalo kabel gondolske žičnice. Letalo za elektronske izvide nad Bosno vrste Provv-ler je letelo v tisti točki le 80 metrov nad zemljo. Nezgoda je zahtevala dvajset življenj. V skrotovičeni gondoli so na snegu obležali južnotirolski turistki iz Brixna, domači uslužbenec, osem Nemcev, pet Belgijcev, dva Poljaka, po en Avstrijec in Nizozemec. Tragedija je povzročila val ostrih obsodb. Škof iz Trenta pa je opozoril, MIRO OPPELT da je bila nezgoda najavljena, saj so krajevni upravitelji že leta opozarjali na prenizke lete. Vse krivde torej le ne gre zavračati na ameriško posadko, ki je zakrivila nezgodo. Nizki preleti obljudenih krajev so nedopustni, italijanske pristojne oblasti bi bile morale pravočasno prisluhniti opozorilom. Druga plat je objektivna krivda pilotov. Ugotoviti bo treba, če so namerno ogrožali varnost ljudi v poskusu predrznega urjenja, če so res zašli iz začrtane proge, če je morda prišlo do okvare. Zaiti s proge za pet kilometrov pri hitrosti 900 km na uro je kaj lahko. Še eno vprašanje je na- duti odnos do tragedije v prvih izjavah ameriških poveljnikov, ki so se očitno sprenevedali. Zavrnil in opomnil jih je z javno izjavo sam predsednik Clinton. Ostaja neomajno in temeljno moralno načelo spoštovanja do življenja, ki mora veljati tudi za vojaška urjenja. Pojavljajo pa se tudi očitne predrzne igre. Obujajo se poskusi kriminalizacije prisotnosti ameriških oporišč in baz Atlantskega zavezništva. Ne samo Italija, ampak Evropa je bila 50 let pod dežnikom te obrambe pred sovjetsko nevarnostjo. Še sedaj Evropa brez Amerike ni zmožna učinkovite obrambe. Po padcu berlinskega zidu se ogroženost ni zmanjšala. Pomislimo zgolj na laten- tno in odkrito napetost v Sredozemlju. Predvsem pa je oporišče v Avianu ključno za operacije v Bosni in Hercegovini. Brez ameriškega nastopa bi se, ob evropski nemoči, v Bosni še pretakale reke krvi. Naj se torej le poskrbi, če se že ni prej, za preverjenje varnosti urjenja in za večjo zaščito suverenosti. Ostalo je demagogija nizkega kova. V ospredju je sedaj juridična pristojnost, ali naj ameriški piloti odgovarjajo ameriškemu ali italijanskemu sodstvu. Pri tem pa naj spomnimo, da je ob tragični letalski nezgodi v Ramsteinu v Nemčiji, ki jo je zakrivila italijanska akrobatska skupina, sodilo italijansko sodstvo. 16 ČETRTEK 12. FEBRUARJA 1998 POD DROBNOGLEDOM OČKA, KJE Sl? POMEN OČETA ZA OTROKOV RAZVOJ O tem, da je za otrokovo zdravo telesno in duševno rast nadvse pomembna in temeljna podoba mame, ni nikakršnega dvoma. Po pravici namreč mislimo, da je prav mati tista, ki otroka najbolje pozna, saj ga spremlja od njegovega prvega trenutka življenja, ga na začetku iz sebe celo brani in s svojo pozornostjo vodi, dokler sam ne stopi na svoje noge in odrase. Danes pa se vedno bolj uveljavlja tudi ugotovitev, da igra za razvoj otroka nezamenljivo vlogo tudi oče... Po nekaj desetletjih, ki so videla vedno večji razkroj družine kot pomembne družbene celice, se tako ali drugače vsi sodobni sociologi in psihologi vračajo v tradicijo, v čase, ko je bila zakonska zveza neizpodbitno potrebna in koristna za zdrave posameznike in - posledično - za zdravo družbo. V tej smeri so pomembna dognanja nekaterih ameriških strokovnjakov, ki jih je meseca marca lani objavilo tudi ljubljansko Delo. Povzemamo nekaj zanimivih misli. Danes se po vsem svetu pogosto govori o zatonu očetovstva. Gre za eno najbolj nepričakovanih družbenih smernic našega časa. V obdobju od 1960 do 1990 se je odstotek otrok, ki ne živijo s svojimi biološkimi starši, v razvitih deželah približno podvojil. Ob koncu stoletja bo skoraj 50% ameriških otrok leglo v posteljo, ne da bi jim očka zaželel lahko noč. Bili so že časi (predvsem v dobi vojn), ko je bilo sirot brez očeta veliko več kot zdaj, toda za to je bila kriva smrt -in ne ločitev, zapustitev ali samohranilstvo. Nedavna raziskava je v ZDA razkrila presenetljiv namig, ki nam lahko daje argument za resen razmislek: za otroka je veliko huje, če mu očeta ne vzame smrt, temveč ga izgubi po 'moderni, prostovoljni poti". Otroci ločenih mater in samohranilk so po vseh merilih manj uspešni od otrok vdovskih mater. Pričakovati je, da bo število otrok samohranilk v 90. letih preseglo število tistih, ki so se rodili v pozneje razdrtih zakonih. L. 1995 je bilo otrok samohranilk 32%, do leta 2000 jih bo nemara kar 40%. Verjeti smemo, da je za otroka še slabše, če ima neporočenega očeta, kot če so se starši ločili. Moški biološko niso prilagojeni predanemu očetovstvu. Ce jih ne vežejo družbene norme, postane njihovo spolno vedenje z lahkoto promiskuitetno. Moški jemljejo očetovstvo pogosto zlahka in z lahkoto pozabljajo na družino; kajti že po svoji naravi so nagnjeni k stvari, predmetu, delu, medtem ko je za ženske na prvem mestu vedno o-seba in odnos do nje. Tudi zato so pomembne norme, saj so v vseh časih obstajale take ali drugačne družbene ali pravne kazni, da bi utrdili vezi med moškimi in otroki. Za dosego tega cilja je od zmeraj glavno sredstvo poroka oz. zakonsko življenje. Ameriške izkušnje v zadnjih desetletjih kažejo, kaj se zgodi, če se podre takšna ureditev. Zaton očetovstva je eden glavnih vzrokov mnogih skrb vzbujajočih težav, ki pestijo ameriško družbo. Navedimo nekaj podatkov. Sredi 50. let je samo 27% deklet imelo spolne od- nose že pred 18. letom; leta 1988 je bilo spolno aktivnih 56% deklet takšne starosti, desetina od njih pa 1 je bila mlajša od 15 let. Opaziti je, da so bila mnoga od teh deklet brez očeta. Pa še to: število samomorov seje med najstniki potrojilo. Uživanje alkohola in jemanje mamil hitro naraščata. Zamenjajmo področje: testiranje šolskega znanja kaže v obdobju 1960-90 padec za 75 točk. Vse se zdi, da je pomanjkanje očetovstva tudi v teh primerih eden najpogostejših in najpomembnejših dejavnikov. ZAKAJ JE OČKA VAŽEN Kakšna je torej vloga očetov? Že to-je pomembno, da je oče druga odrasla oseba v družini. Skrbzaotro-; ke je zahtevno opravilo, ki prinaša ; stres in izčrpava. Par odraslih ljudi si lahko pomaga in se po potrebi dopolnjuje. Zakonca popravljata pomanjkljivosti drug drugega in drug S od drugega črpata moč. Očetje lahko prispevajo določene lastnosti. Znana je npr. vloga zaščitnika in vzornika. Ve se, da najstniški fantje : brez očeta hitro zaidejo v težave. Za dekleta je odraščanje v takšnem primeru lažje, toda tudi ona se nekaterih stvari naučijo samo od očeta: o odnosih z moškim svetom, o hetero-j seksualnem zaupanju, intimnosti in razlikah med spoloma. Prav od očeta - moškega, ki je v njihovem življenju nekaj posebnega, - se naučijo ceniti svojo ženskost. Se bolj pomembno pa je to: ker svojega očeta ljubijo in j ker oče ljubi njih, se zavejo, da so same vredne ljubezni. VLOGA IGRE Najnovejše raziskave nakazujejo i veliko globlji vpogled v očetovo vlo-; go pri vzgoji otroka. Ena od žal spregledanih razsežnosti vzgoje je igra. Že od rojstva otroka so očetje nag-; njeni k temu, da igro bolj poudarjajo kot samo skrb zanj. Očetovski slog igre zna biti telesno stimulativen in I duševno razburljiv. Pogosto spominja na pouk: poglej, pokazal ti bom, kako je treba... Matere se igrajo bolj na otrokovi ravni. Nagnjene so k temu, da otro- ku prepuščajo pobudo. Majhni o-| troci se vsaj v prvih letih raje igrajo z i očkom. Neka raziskava je pokazala, da sta se več kot dve tretjini otrok, | starih dve leti in pol, najraje odločili ! za zabavo z očetom. Način očetove igre vpliva na krotenje čustev in razvoj inteligence ter šolskega uspeha. Takšna igra je pomembna za obvladovanje samega sebe. Po mnenju nekega strokovnjaka "otroci, ki se ru-vajo z očetom, kmalu spoznajo, da grizenje, brcanje in druge oblike telesnega nasilja niso sprejemljive J stvari." Naučijo se, kdaj se je treba ustaviti. V igri (in ne samo) so očetje nagnjeni k temu, da poudarjajo tekmovalnost, izziv, pobudo, tveganje in samostojnost. Matere pa seveda | - v vlogi skrbnic - dajejo prednost čustveni in osebni varnosti. Očetje spodbujajo otroka, naj se guga vse {više in više, medtem ko so matere previdne, se zanj bojijo in zavirajo gugalnico. Vemo tudi, da je očetov vpliv po-j vezan z boljšim izražanjem in hitrej- i šim reševanjem težav, prav tako pa z uspehom v višjih šolah. Iz raziskav je izšel zanimiv podatek: prisotnost očeta je pri dekletih eden odločilnih dejavnikov za obvladovanje matematike. Z neko študijo pa so celo u-gotovili, daje besedni zaklad deklet odvisen od tega, koliko časa posvetijo očetje skupnemu branju. "DRUŽBENA" VZGOJA Navadno ne pomislimo na vlogo očetov pri krepitvi "sposobnosti vživljanja"; to je bistveno v urejeni družbi odraslih ljudi, ki spoštujejo zakone, imajo občutek za sodelovanje in so zmožni sočutja. Toda neka 26 let trajajoča raziskava je privedla do osupljivega zaključka: za razvoj sposobnosti vživljanja (t.j. empatije) je v otroštvu najpomembnejše prav sodelovanje očetov. Ti namreč dajejo otrokom že s samo prisotnostjo vzor sočutja. Težko si je zamisliti pomembnejši očetovski prispevek za rast in razvoj otroka kot prav tega, ki je odločilen za uravnovešeno in strpno družbeno so- 1 žitje. OTROK, "ŠOLA" ZA... OČETA Od dejavnega očetovstva pa nima koristi samo otrok. Sam oče ima ob otroku možnost vedno rasti. Zaradi skrbi za otroke se pri njem namreč okrepi kar nekaj značajskih potez; to so npr. previdnost, sodelovanje, poštenje, zaupanje in požrtvovalnost. Za moške, ki imajo otroke, je značilno, da hočejo dajati dober zgled, biti pokončni. Le kdo ne pozna vsaj enega moškega, ki se je šele tedaj, ko se je poročil in dobil otroke, nehal vesti neodgovorno in... otročje? Morda bi si kdo mislil, da ima življenje brez očeta vsaj eno prednost: ker ni moškega pri hiši, bi pričakovali, da bo manj zlorab otrok. Podatki pa kažejo, da seje spolna zloraba otrok vrtoglavo vzpela po letu 1976, ko je "cvetela" praksa razporok in ločitev. Raziskave so pokazale, daje eden največjih dejavnikov zlorab prav razkroj družine, predvsem ko otrok živi pri materi samohranilki. Na to vplivata tudi revščina in dejstvo, da drugi moški, ki jih mati privede domov, slabše in brez ljubezni bedijo nad otrokom. Takšni otroci so povrh čustveno osiromašeni in zato ranljivi za spolne iztirjence. V odsotnosti moškega, očeta o-trok, so pogosto prizadete tudi ženske. Stara domislica, da je ženska brez moškega kot riba brez bi-cikla, danes nič več ne zveni smešno. Nobenega dvoma ni, da se veliko žensk tudi brez moškega dobro znajde in da utegne biti zanje celo katastrofalno, če naletijo na nepravega moškega. Toda ženske brez moškega so seveda bolj izpostavljene nasilju. To je stvar aritmetike. Z rastjo števila nevezanih moških je namreč večja tudi pogostnost nasilja nad ženskami. PRIMERI "PRAKTIČNIH UKREPOV" Ameriški predavatelj sociojo-gije David Popenoe se v knjigi Življenje brez očeta zato zavzema za ponovno okrepitev zakonske zveze. To naj bi dosegli po njegovem z raznimi "praktičnimi ukrepi". Delodajalci naj bi npr. staršem omogočili več izrednega dopusta ali vsaj prožnejši delovni čas. Verski voditelji naj bi se postavili po robu zvezam, ki niso potrjene s poroko. V ameriški zabaviščni industriji pa je že tako ali tako čutiti pritiske, da bi omejili prikazovanje življenja samohranilk, zakonske nezvestobe in spolne promiskuitete. Popenoe predlaga celo dvojni sistem ločitev: zakonske zveze brez mladoletnih otrok bi bilo sorazmerno lahko razdreti, strožja pa bi bila merila za zakonce z nedoraslimi otroki - takšni bi morali na razporoko čakati dlje in do tedaj obvezno hoditi v zakonsko posvetovalnico.