Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 29.
V Liubliani, dne 20. julija 1933.
Posamezna itev. Din
Leto XVI.

t:

Upravnistvo ..Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo „Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3128
Ozhaja vsak četrtek
Naročnina za tn>emJt»o: četrtletno • Din, nolletno IS Din, celoletno 3« Din: n Ia*« zemstvo razen Amerike) četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Dia. Amerika letno I dolar. — Račnn poštne hranilnice, podružnice i Lilbl|ani, it 10.711.
m mm	• V •	"I I 1 [napraviti s tem denarjem, obenem pa bi stisko
I VI l	g* gx 11 1 o 1 V P in fit ITI d ^ o 8 U brezposelnih reševali na koristen način. V zvezi
JL 1. A jj ^ ^ ^	^ ^	** ^ M * s tem pa je seveda treba državne izdatke zmanj-
šati čim niže.
Te dni zboruj? v Beogradu prvi kongres Jugo-slovenske radikalne kmečke demokracije. Razumljivo je, da vlada zanj napeto zanimanje v vsej naši javnosti. Zlasti zrejo s ponosom in zaupanjem v našo prestolnico organizirani pristaši stranke, katerih število gre v tisoče, kljub temu, da ni bilo doslej posebne živahnosti za pridobivanje članov. Vsa javnost se zaveda, da je državni kongres JRKD važen zgodovinski dogodek za naše državno življenje.
Nad 2000 dela željnih in zmožnih mož se je zbralo v Beogradu. Ne motijo jih razlike v veri in ne v govorici. Iz vseh srezov naše domovine je privedla v prestolnico te može zavest, da je treba predvsem javno pokazati duha, ki veje v stranki. Vsemu svetu naj bo jasno, da smo Slo-vem i, Hrvati in Srbi le cepiči v skupnem deblu našega narodnega drevesa — kraljevine Jugoslavije. Kakor skrbi vesten sadjar, da ne poganja poteg žlahtnih cepičev nebroj divjih vej iz debla, tako je naša JRKD temeljito pometla staro šaro verskih, plemenskih in pokrajinskih predsodkov. Ti so bili 'deset let tista nesrečna cokla, ki je ovirala delavne može, ko so hoteli zgraditi trdno osnovo za koristno gospodarsko življenje v naši državi.
Kakor jemlje vsak cepič vodo in del za rast potrebnih snovi i» zemlje po skupnem deblu in ne gleda, po katerih koreninah je prišla moč do njega, tako tudi srka vsak cepič iz zraka solnčno moč in ogljik, da predela vse skupaj v hrano in jo daje tja, kjer je potreba, da se krepi iu rase celo drevo. Tako je tudi JRKD združila pripadnike iz vse države pod svoje okrilje pod geslom; Vsi za enega, eden za vse!
Glavne smernice za politično delo daje vsaki stranki njen program. Od vseh strani se oglašajo nove stranke z donečimi programi, ki so jih sestavili gospodje za zeleno mizo brez sodelovanja naroda. Sedanji kongres JRKD pa je jasen dokaz, da je ta stranka izraz svobodne ljudske volje, stvorjena s sodelovanjem vega prebivalstva, i torej prava ljudska stranka. Vsi odposlanci so j bili svobodno izvoljeni v svojih srezih. Ti, ki so prišli prav iz živega življenja, bodo svobodno od- j ločali o pragramu, ki bo zajel resnične potrebe v našem narodnem, socialnem in gospodarskem življenju ter jim našel dejanskim razmeram ustrezajočo, torej dosegljivo odpomoč.
Da se bo vodila državna politika pametno, je treba postaviti v vodstvo stranke take može, ki so vredni ljudskega zaupanja in ki so tudi sposobni za svojo odgovorno nalogo. Prvi kongres stranke bo izvolil vodstvo stranke in ne dvomimo, da bodo izvoljeni možje vredni vsega zaupanja.
Kongres bo pokazal, da pomeni JRKD nepremagljivo armado. Zato ni več časa za obotavljanje j in čakanje ob strani, češ, saj se nič ne mudi. t Kdor bo stal pri delu ob strani, bo mcral stati tudi takrat, ko bo bridko potreboval pomoči. Kako važno zaseko je napravil kongres JRKD v naše državno in politično življenje, je prav živo vidno v starih nasprotnikih, ki so na mah spel oživeli ter tekajo sem in tja kakor podgane, ki, slutijo, da se jim ladja potaplja. Potaplja se do-j končno stara ladja, stare stranke so mrtve in ne | ožive nikoli več. Na njih razvalinah pa poganja vsa mlada in sočna Jugoslovenska radikalna i kmečka demokracija.
ielsier Ivan Pucelj o za dogodkih v Sloveniji

V nedeljo dopoldne se je na dvorišču Pečni-karjeve hiše pri Sv. Jakobu ob Savi vršilo zborovanje, ki ga je sklicala krajevna organizacija JRKD. Razen domačinov se je shoda udeležilo tudi lepo število somišljenikov iz .drugih vasi. Zbor je vodil predsednik g. Pečnikar, izčrpna poročila pa so podali minister za socialno politiko in narodno zdravje g. Ivar. Pucelj, domači poslanec g. Albin Koman, poslanec g. Milan Mravlja in senator profesor g. dr. Valentin Rožič.
MINISTER G. IVAN PUCELJ
je dejal med drugim, da je naša vlada v zadnjih treh mesecih zaslišala nad sto najboljših strokovnjakov o tem, kako naj bi se odpoinoglo gospodarski stiski. Nazadnje pa se je izkazalo, da je vsa umetnost v tem, da mora človek z dvojno mero varčevati in da mora biti dvakrat priden, če si hoče ohraniti svoj dom. Ce ne bi to načelo, ki drži za vsako zasebno gospodarstvo, veljalo tudi za državo, bi že davno vse skupaj vzel vrag.
Za rešitev denarne stiske svetujejo nekateri: Natisnite dve milijardi novih bankovcev, pa bo
vse v redu. To bi bilo prav tako, kakor če bi kdo, ki ima doma zelenko dobre slivovke, dejal samemu sebi: prilijem še zelenko vode, pti bom imel dve. Najboljši državljan je, kdor je delaven in varčljiv. Tega moramo pred vsemi zaščititi. V teh razmerah ne moremo biti za inflacijo. Eno pa je gotovo: morala se bodo najti sredstva,
da sc pred zimo preskrbi zaslužek tistim, ki bi sicer ostali brez dela.
Družba je dolžna, da omogoči človeku delo. Podpore brezposelnim so ugonobile gospodarstvo celo v bogatih državah, kakršna je na primer Anglija. Sredstva se bodo našla z ustanovitvijo posebnega gradbenega sklada. Ze 14 dni delamo na programu stranke in naš poglavitni namen je, da se brezposelnost začne zdraviti na koristen način. Naše ceste so slabe. Kadar pridejo tuji letovi-ščarji na naše meje, najprej povprašajo po najkrajši poti do prihodnje meje, ker se boje naših cest. Če bi spravili skupaj 200 milijonov dinarjev za ta sklad, bi na dravsko banovino prišlo okrog 20 milijonov. In kakšne ceste bi se dale
Smo pred kongresom vsedržavne stranke.
Danes je dana pravica, da se svobodno ustanavljajo politične stranke. Mi smo se zedinili v eni narodni stranki na osnovi narodnega in državnega edinstva, stranka ima kmečki značaj, pa je tako splošno zasnovana, da so lahko v njej vsi stanovi, ker bo stranka delovala za vse stanove. Zdaj se čuje vsak dan, da se ustanavljajo nove stranke. Na političnem polju mora biti plemenita borba, toda če bi ta borba šla predaleč, bi do-vedla do zla. Snovanje novih strank ne sme našo politike zavesti na stara pota in ne sme dovesti do tega, da bi se na ta način povzpeli na krmila stari, preživeli voditelji.
Nekateri izkušajo v zvezi s tem oživiti staro opozicijo. Radi bi porušili, kar smo zgradili po zgodovinskem 6. januarju. Zlasti v Sloveniji imamo takšno opozicijo.
Lani so nekateri krogi izkoristili 601etnico dr. Korošca v ta namen, da so množicam izkušali priliti novega ognja za odpor. V Šenčurju je to stremljenje zahtevalo svoje žrtve. Takšna prizadevanja so za narod in državo silno kvarna. Naša stranka je zmerom na stališču, da imajo vanjo dostop vsi, ki so sposobni in delavni, saj delavnih ljudi manjka povsod.
Letos se praznuje 19001etniea Kristusove smrti, ki jo slavi vsak veren kristjan. Pri nas praznujemo to obletnico vsako leto na veliki petek v cerkvi. Po našem čutu takšna svečanost ne spada na ljubljanski Stadion, na katerem se sicer vrše športne in telovadne tekme. S tem svetim jubilejem družijo le/tos tudi svečanost demantne maše nadškofa g. dr. Antona Bonaven-ture Jegliča. Nadškofu g. dr. Jegliču gre kot staremu zaslužnemu cerkvenemu dostojanstveniku' vse naše spoštovanje, ne moremo pa soglašati, da se njegov jubilej veže na jubilej Boga. Ou sam bi moral prositi, da se nameravana prireditev ne vrši na ta način. Kot poslanec dravske banovine protestiram proti temu,
da bi se takšna svečanost zlorabljala v politične namene.
V svojih nadaljnjih izvajanjih se je g. minister dotaknil vprašanja Zveze bojevnikov, ki je v zadnjem času stopilo v ospredje politične aktualnosti. Zveza bojevnikov je po svojem poslanstvu povsem nepolitična organizacija, toda
neki gospodje so Zvezo bojevnikov zavedli
na politično poprišče v namenu, da iz nje osnujejo politično stranko.
Če človek pride na zborovanje bivših bojevnikov, ima lahko edini namen, da slavi naše narodno osvobojenje. Naši vojaki, ki so se borili na avstrijskih frontah, so se borili samo kot sužnji tuje države.
Politika pomeni skrb za javni blagor. Politika je hudo delo, ki zahteva celih mož. Treba nam je miru, poštenja in vzajemnosti, sicer izkoplje-mo grob sebi in svoji domovini. Tega se mora zavedati zlasti naša mladina, ki bo nosilec vat naše narodne bodočnosti.
Hočemo, da bo ali v drža\i ena velika stranka, ki bo imela kmečki znnčaj, uakaj 90 odstotkov našega prebivalstva je kmetov.
Pri tem pa se kmet zaveda, da so za javni napredek potrebni vsi stanovi.
Kongres JRKD se pripravlja in gre v to smer. Program je dober, volja je dobra, ljudje so dobri. Zato pa tudi delajte vsi za našo stranko. Če boste zraven, bo stranka delala za vas. Načela 6. januarja se ne morejo izpremeniti. Če se teh načel ne bomo držali, ni države in ni svobode. Kakor vsak dober gospodar za svoj dom, tako
Trbovlje, julija. Aprila je bila pri banski upravi konferenca, ki je obravnavala nevzdržen položaj v rudniških revirjih. Uspeh konference je bil sklep, da se odpošlje v rudniške revirje posebna uradna komisija, ki naj točno prouči razmere in na podlagi ugotovljenih dejstev sestavi predloge, kako bi se dalo stanje v rudniških revirjih izboljšati.
Ta komisija, ki ji je predsedoval rudarski glavar dvorni svetnik g. inž. Vinko S t r g a r , je pričela predzadnji torek poslovati v Trbovljah. Prvi je zastopnikom komisije predočil silno bedo med delavstvom trboveljski župan g. Vodu-š e k. Navajal je, da je krivo temu predvsem pomanjkanje naročil premoga, in je pozival komisijo, naj se na odločilnih mestih zavzame za to, da bi se omogočila delavstvu zaposlitev vsaj štiri ali pet dni v tednu.
Zastopniki delavskih organizacij so soglasno zastopali stališče, da se s pomočjo ne more in ne sme oklevati. Brezposelnost v revirjih stalno narašča in z njo beda. Zaposliti je treba predvsem poklicne rudarje, druge pa je treba vračati k njihovim prvotnim poklicem. V rudnikih na jugu so razmere sedaj še take, da je v njih našim rudarjem obstanek nemogoč. Čimprej naj se pričnejo javna dela, kjer bi se zaposlili brezposelni, ki naj bodo plačani tako, da bodo lahko živeli.
jZaščitna sestra protijetičnega dispanzerja gdč. P 1 i b e r š k o v a je orisala bedno stanje med rudarji zaradi preslabe hrane. Med rudarskimi jetičnimi preiskanci je doslej ugotovljenih 96 primerov z odprto jetiko.
K. M.:	5
w
Črni mož
Povest iz preteklih dni.
Rajko se je srečno nasmehnil temu slabemu izgovoru in ji pomolil roko.
«Saj se mi zdi, da hodiš samo tja, kjer me nikoli nb, ji je očital. <Ves teden te ni bilo k nam.j
«Nikoli me ni bilo na vas. In z vselitvijo vojaštva smo imeli toliko dela! Oče je kakor iz-premenjen. Zdaj hodi pozno spat in zmeraj s četovodjo popiva, da ne morem iz hiše.* «Ali ne hodi več ob osmih spat?* «Kar je četovodja pri nas, nič več. Danes pa je že na vse zgodaj rekel, da se misli drevi dodobra naspati. Četovodje ne bo zvečer doma, k°r pojde na lov.* «Na kakšen lov?*
<Eden izmed vojakov je našel zjutraj, ko se je vračal s straže, listek, ki ga je moral izgubiti kak tihotapec. Na njem je napisano, da bodo nocoj ob devetih nesli čez mejo veliko množino tihotapskega blaga. Menda bodo šli za streliščem. Tja bo poslal vse svoje ljudi in je o tem že obvestil častnika, ki prebiva v Zalesju.* «Ali misli tam ujeti Črnega moža?* .^Prepričan je, da mu ne bo mogel uiti.* <A, tako! Potem je pa ta četovodja pameten fant. Hm, če bo ujel moža, ki ga drugi že leta
moramo mi vsi neprestano misliti in skrbeti za svojo državo.
Izvajanja g. ministra so poslušalci ves čas prekinjali z živahnim odobravanjem.
Za g. ministrom je govoril poslanec g. Albin K o m a n o vprašanjih, ki so na dnevnem redu narodnega predstavništva. Stranka JRKD se neprestano širi. Za shod v Beogradu, ki se pripravlja, je že doslej prijavljenih nad 340.000 udeležencev.
Za njim sta govorila še poslanec g. Milan Mravlje in senator profesor g. Valentin Rožič o raznih zadevah, ki se tičejo nove stranke in Slovenije.
Zastopnik Združenja trgovcev g. P a v 1 i n je očrtal nevzdržno propadanje gospodarstva zaradi rudarske stiske. Rudarji dolgujejo pri trgovcih za prejeta živila in oblačila nad pet in pol milijona dinarjev, ki jih v teh razmerah ne bodo mogli poravnati. Predlagal je, da se v omiljenje bede seže po naslednjih ukrepih: znižanje prevoznih tarif za premog na vseh železniških progah; sestavi naj se program o pridobivanju in porabi premoga za vso državo; premog za državne urade in železnice naj se jemlje od TPD v taki višini, da se bo stiska vsaj delno omilila; uvede naj se posebna davščina za omiljenje bede v rudniških revirjih, pobiranje zneskov po 5 Din od tone premoga naj se raztegne na vso državo in se ustanovi poseben sklad, iz katerega se bo podpiralo bedno delavstvo.
V imenu trboveljskih osnovnih šol in meščanske šole je podal izjavo šolski upravitelj g. Robert P1 a v š a k , ki je izvajal, da je večina šolske mladine slabo hranjena, slabo oblečena in zato telesno oslabela. Edina rešitev je večja zaposlitev rudarjev.
Po teh izjavah se je predstavilo komisiji odposlanstvo brezposelnih mladih fantov, ki so prosili za delo in kruh. Njim so sledile še žene delno zaposlenih rudarjev, ki so opisale svoj skrajno bedni položaj, saj njihovi možje niti ne zaslužijo za najskromnejšo prehrano. Naposled so prišli še nekateri rudarski upokojenci, katerih pokojnine so tako malenkostne, da ne zadoščajo niti za životarjenje.
Komisija je ugotovila, da je v Trbovljah 866 brezposelnih delavcev, razen tega pa še 46 brez-
brez uspeha zasledujejo, že prve dni... Ampak, veš, praznih rok se vrne, to bi skoraj stavil.* «Kako moreš vedeti?* cMislim si*, se ji je izgovoril. «M eni bi bilo pa le všeč, če bi ga že nocoj privedli domov! Samo da bi čimprej izginil nazaj v mesto.*
«To si želiš?*
«Da, iz vsega srca. Tako — tako — čuden je. Zmeraj mi je za petami, čeprav ve, da ga ne maram niti videti.* «Kako naj to ve?*
«Sama sem mu povedala. Bil je nekoč v naši vasi in delal prav tako, dokler mu nisem zasledovanja prepovedala. Ko še ni ubogal, sem se mu umaknila.*
«Kaj pa pravi oče!*
<Potuho mu daje in kriči nad mano, ker se ga branim. Ze s silo mi ga je pričel obešati. Ukazal mi je, da moram iti popoldne na ples. Nagovoril ga je pa četovodja sam.* «In kaj misliš zdaj?*
«Ne vem. Ne morem iti tja, pa vendar moram, ker oče tako hoče. Zato sem se hotela sestali s teboj in te vprašati za svet.* cZakaj mene, Marta?* «Ker mi boš znal ti najbolje svetovati.* «Kar pojdi tja! Nič se ti ne bo zgodilo.* «Če pa me prosi za ples?* «Reei mu, da si že oddana * «Komu?> «Meni, Marta.*
poselnih rodbinskih poglavarjev, torej preko 900. Dalje je komisija odredila, da se takoj sestavi seznam onih družinskih očetov, v katerih družinah so nad trije zaposleni, odnosno upokojeni, in onih, ki imajo nad pet oralov zemljišča, in dalje tudi onih, v katerih družinah ni zaposlen nihče. Županstvo je komisija naprosila, da na podlagi naredbe banske uprave sestavi poimenski izkaz otrok, ki bodo prejemali hrano v novoustanovljeni otroški kuhinji. Takih otrok bo gotovo preko tisoč, zato bo treba tudi določiti osnovo o zaslužku roditeljev, na podlagi katere bodo izbrani otroci. Nazadnje je komisija izrazila željo, da bi se nabiralne akcije za rudarje koncentrirale, ker bi bilo tako olajšano nadzira-ranje podpirancev. Komisija je v splošnem ugotovila, da je pomoč nujna in bo v tem smislu tudi stavila vladi predlog.
Iz Trbovelj je odšla komisija v Hrastnik, kjer je enako ugotovila dejanski položaj.
Politični pregled
V Rimu je bil v soboto
podpisan dogovor štirih zapadnih velesil,
ki naj jamči za mir v Evropi za deset let. Države podpisnice so Francija, Anglija, Nemčija in Italija. Po pisanju italijanskih listov si italijanska javnost obeta od tega dogovora okrepitev italijanskega vpliva v Srednji Evropi. Kakor poročajo iz Londona se bo svetovna gospodarska konferenca odgodila
dne 27. t. m., ker se ne da doseči med državami zadostna soglasnost. Nadaljevala naj bi se konferenca jeseni v \Vaskingtonu. Nekaj uspehov pa bo, kakor kaže, imel tudi že dosedanji potek konference.
HRASTNIK. Razne nabiralne akcije in naklonila so imela doslej za hrastniške rudarje naslednji uspeh: Sokolska župa Celje je nakazala 5000 Din, oblastni odbor Rdefega križa v Ljubljani 5000 Din, rudniški nameščenci v Hrastniku so sklenili na zadnji seji, da bodo podarili iz svoje podporne blagajne 1000 Din, CMD v Ljub-
«Ali boš tudi tam?* .
«Da, zaradi tebe. Ali pa hočeš, da koga drugega naprosim?*
«Ne! Nisem še dostikrat plesala in s teboj bi najrajša poizkusila. Zdaj pa moram iti. Oče hoče imeti opoldne kosilo.*
Šla je; on pa je ostal in še dolgo nekaj vneto premišljal.
Čez nekaj časa se je tudi on odpravil. Doma je rekel, da mora nekam iti. Prosil je mater, naj mu pusti kosilo na ognjišču. Napravil je velik ovinek in šel v gozd. Ko je prišel do kamna, kjer je pred nekaj dnevi dobil listek, ga je oprezno dvignil. Nič ni bilo pod njim. Toda podzavestno je slutil, da se bo kmalu nekaj zgodilo. Potuhnil se je v svoje staro skrivališče.
In slutnja ga ni varala. Kmalu je prišel Poljanec in pogledal, ali ni kje blizu kaj sumljivega. Nato pa je dal pod kamen listek in naglo odšel. Rajko ki je postajal že nestrpen, ga je imel kmalu v rokah in bral: «Ob devetih pri starem rovu.*
Kaj se bo zdaj zgodilo, je že vedel. Ni čakal, da bi prišli še drugi tihotapci. Odpravil se je domov. Popoldne je šel še v cerkev, kjer je moral pri litanijah nadomeščati organista. Potem pa je zavil v krčmo, kjer je bil napovedan ples.
Ko je stopil v izbo, je bilo tam že vse polno vojakov in vaščanov, da se je komaj prerinil skozi nje. Ljudje le s težavo zaslužijo toliko, da žive, toda če se jim ponudi priložnost za dobro zabavo, je nikoli ne zamude.
Blizu tisoč nezaposlenih rudaijev v Trbovljah
Vaš verni tovariš!
Od nekdaj že je Schichtovo terpen. tinovo milo gospodinji zvest zaveznik pri pranfu in domačem delu. Ohranite mu tudi Vi trajno prijateljstvo«
Torej i Pazite prav po* sebno na izvirni ovoj in na varnostno znamko „JELEN". Potem se Vam ni bati ponarejenih mil«
CHICHT22
TERPENTINOVO MILO
S.T.13-35
PRILJUBLJENI JUGOSLOVANSKI IZDELEK!
menske krave 2.50 do 2.75, krave klobasarice 1.50 do 2, molzne in breje krave 3.25 do 3.50, mlada živina 3 do 4, teleta 4 do 5 Din. Mesne cene so zdaj te-ie: volovsko meso I. vrste 10 do 12, II. vrste 8 do 10, meso bikov, krav in telic
5	do 7, telečje meso I. vrste 10 do 12, II. vrste
6	do 8, svinjsko meso sveže 10 do 16 Din.
Vrednost denarja
Na naših borzah smo dobili v devizah (k spod^ njim tečajem se naj prišteje še premija 28.5%): 1 nizozemski goldinar za 23.12 do 23.23 Din; 1 nemško marko za 13.61 do 13.75 Din; 1 ameriški dolar za 39.70 do 40 Din;
ljani je poslala 1000 Din, predsednik tukajšnje moške podružnice CMD učitelj g. Hofbauer pa je nabral med hrastniškimi družinami in zasebnimi uradniki, trgovci, obrtniki, gostilničarji in zasebniki 1000 Din. Pripomniti moramo pohvalno dejstvo, da so zaradi rudarske krize skoro obubožani obrtniki darovali vsak po svoji moči. Torej je zdaj za naše bedne rudarje na razpolago skupno 13.000 Din. Da ne oi ena družina dobila dvakratne podpore, druga pa nobene, bi bilo važno, da prevzame delitev podpor poseben odbor.
NOVI KOT. Učiteljica tukajšnje narodne šole Marija Komelova, znana narodna in sokolska delavka, je napredovala v šesto položajno skupino državnih uradnikov.
TEHARJE. (Smrtna kosa.) Na Teharju pri Celju je umrl po kratkem trpljenju šolski upravitelj v pokoju g. Ivan Ravbar, eden redkih članov stare narodne učiteljske garde. Pokojnik se je rodil 24. aprila leta 1861. v Vrhovljah pri Repentaboru na Krasu. Učiteljišče je dovršil v Kopru, potem pa je služboval na raznih šolah na Krasu. Leta 1904. je bil imenovan za šolskega upravitelja v Črešnjicah pri Vojniku, kjer je deloval do svoje upokojitve leta 1925. Pokojni gosp. Ravbar je bil odločno naroden in napreden mož in izvrsten družabnik. Med prebivalstvom je bil zelo priljubljen.
GOSPODARSTVO
Sejmi
24.	julija: Semič, Vinica, Kranj;
25.	julija: Žalec, Metlika, Dobrovnik, Kočevje, Vrhnika, Velika Loka, Mežica, Sv. Urban, Kozje;
26.	julija: Slovenska Bistrica, Teharje, Domžale, Tržič, Leskovec, Višnja gora, Sv. Križ, Bitnje, Cerknica;
27.	julija: Vrh, Toplice;
28.	julija: Dolnja Lendava.
Tedenski tržni pregled
ŽIVINA. Na mariborskem živinskem sejmu 11. t. m. so bile za kilogram žive teže nastopne cene: debeli voli 4 do 4.50, poldebeli voli 3 do 3.50, plemenski biki 3 do 3.75, biki za klanje 2.50 do 4, klavne krave debele 2.75 do 3.50, ple-
«Ali so godci že prišli?* je vprašal Grmov četovodja, ki je imel pri mizi glavno besedo. «Kako dolgo naj še čakamo, da se bo začelo? Zlomka, v cerkev se vsem ljudem tako mudi, sem pa nikomur!*
«Takoj pridejo!* ga je pomiril oštir. «Deklel se je že tudi dovolj nabralo.* «Naj hitro popijejo in začno!* Rajko si je že mislil, da Marte ne bo takoj v sobo za ples. Zato je sedel tako, da je moral opaziti njen prihod, in čakal. Ko je naposled prišla, je videl, da ni sama. Tudi mati je bila a njo. Malo nato je vstal in šel proti njima. Sedeli sta sami pri mizi ob steni in četovodja je že iskal stol, da bi prisedel k njima.
Še ena stran mize je bila prazna. Rajko je takoj krenil tja, prijazno pozdravil in vprašal: «Ali sme prisesti?*
«Ne», je odvrnil četovodja. «Ne smeš. Pojdi v drugo sobo. Tam je še dovolj prostora.*
Rajko ga je hladno premeril od glave do nog. «Zdi se mi,* je odvrnil, «da niste sami pri mizi, gospod četovodja. Tudi obe osebi, ki sedita zraven vas, lahko odločata. Ali morda ne? Nisem vprašal samo vas. Tikajte pa tiste ljudi, ki so vaše vrste. Mene ne boste!*
Ponovil je svojo prošnjo. Marta in njena mati sta veselo prikimali. Zato je poklical natakarico in ji naročil, naj mu prinese stol.
«Ali ste prvi ples že oddali?* jo vprašal Marto. <Še ne.*
«Ali vas smem prositi zanj?* «Zakaj pa ne?* • «In za naslednje?* «Tudib
»Hvala! Ne bom vas utrujal. Le tedaj bom izrabil vašo dobroto, kadar bom videl, da se sami želite zavrteti.*
«To ne gre. Kdo bo to gledal?* se je jezno vmešal četovodja. Rajka ni mogel, čeprav ga ni niti dobro poznal. Ker ni na njegovi obleki in nikjer opazil nič posebnega, je mislil, da ima opravka z navadnim kmečkim fautom. cNobeno dekle ne sme plesati ves dan samo z enim. Prvi ples dobiš ti, drugi bo pa moj!*
«Še enkrat vas prosim, da opustite prijateljski ,ti', gospod četovodja! Saj vidite, da vam dajem čast, ki vam gre. Dajte tudi vi meni, kar je mojega. Če pa ne boste dostojni, bom že poskrbel, da se bo vse skupaj obrnilo.*
«Kaj, fante, mene misliš poditi stran, pa si se sam prismolil k mizi! Če bi se morali stepsti že pred plesom, je najbolje, da se takoj. Stran, ali pa ti zaženem vrček v glavo!*
Vstal je in pograbil kozarec. Mati in hči sta preplašeno odskočili. Rajko pa je mirno obsedel in dejal s porogljivim nasmeškom:
«Še na misel mi ne pride, da bi se z vojakom pretepal. Če se bom pa moral braniti, boste sami odgovarjali!* Obrnil se je k Marti in njeni materi ter jima rekel: «Le ostanite tu. Nič hudega ne bo! S takimi gospodki se znam pogovarjati, čeprav ne vedo, kaj dolgujejo svoji obleki.*
«Kaj, še norčevati se misliš iz mene? Tega se ni še nihče upal. Na, odgovor!*
Zgrabil je vrč. Toda Rajko ga je že držal za pas. Z eno roko ga je dvignil v znak — v gostilni je završalo — in četovodja je zletel v loku skozi okno, ki je bilo k sreči odprto.
Vojaki so planili iz pivnice po stopnicah, da bi pogledali za svojim poveljnikom; drugi pa so se hoteli maščevati. Planili so proti Rajku. Mladi Potočnik se je brez strahu postavil pred nje.
«Kdor hoče leteti skozi okno, naj le stopi bliže!* je vzkliknil.
Oči so se mu iskrile in roke so se iztegovale proti vojakom, med katerimi mu nihče ni segel do brade. Obstali so. Pametni godci pa so hitro zaigrali vesel valček. Posrečilo se jim je premotiti goste, da so zaplesali.
* » *
Grmov četovodja se ni preveč polomil. Priletel je med veje jablane, ki je rasla pod oknom in se samo pošteno opraskal.
«Kaj takega si more privoščiti samo Potočnik*, je dejal in poizkušal odstraniti sledove padca. «Če bi bil to vedel, bi bil previdnejši in ne bi bil pustil, da bi me. bil tako iznenada prijel. Zdaj moram iti domov, da se preoblečeni. Uniformo pa bom moral dati krojaču v popravilo. Potem se vrnem in napravim tako, da bo vse prav. Bom že videl, kako. Vi pa pojdite gor*, je dejal vojakom, «in počakajte, da se vrnem.*
100 francoskih frankov za 224.32 do 225 Din; 100 češkoslovaških kron za 170 do 170.65 Din; 100 italijanskih lir za 302 do 304.80 Din.
Avstrijski šiling se je prodajal v zasebnem kliringu po 8.85 Din.
Vojna škoda se je trgovala po 202 Din, investicijsko posojilo pa po 43 do 46 Din.
Kratke vesti
== Cene pšenici se dvigajo. Kakor je znano, so štiri velike države, ki izvažajo pšenico, Zedinjene države, Kanada, Argentina in Avstralija, sklenile v Londonu dogovor, da bodo zmanjšale posejane površine za 10 do 15 odstotkov. Nato so pozvale na konferenco še podunavske države, da bi tudi te pristale na dogovor, četudi po milejših pogojih. Kakor zdaj'poročajo iz Londona, je konferenca s podunavskimi državami ostala brez uspeha in je bila zaključena, ne da bi bilo določeno, kdaj se bo nadaljevala. Menda je na potek konference vplivala tudi okolnost, da bo letošnji pridelek v Zedinjenih državah najslabši v zadnjih 30 letih in da se cene tudi brez manjših površin dvigajo.
— Potujoča kmetijska razstava prispe v kratkem v kamniški srez, in sicer 22. t. m. v Domžale in 23. t. m. v Kamnik. Slovesen sprejem in otvoritev bo obakrat ob 8. uri, nato pa ogled razstave po določenem sporedu. Vršila se bodo ob času razstave tudi kmetijska strokovna predavnja, in sicer v Domžalah ob 9. in 17. praktično kapunje-nje in ob pol 11., pol 15. in 19. kmetijsko predavanje s filmi v Sokolskem domu. V Kamniku bo ob 9. in 17. praktično kapunjenje, ob pol 11. in pol 14. pa kmetijsko predavanje s filmi v Gasilskem domu. Kmetovalci, posetite razstavo v obilnem številu.
= Naravno žganje je trošarine prosto, četudi Ima preko 35 odstotkov alkohola. Davčni oddelek finančnega ministrstva je na podlagi zakona o državni trošarini izdal finančnim ravnateljstvom o pobiranju trošarine na žganje tole pojasnilo: Žganje so vsi destilati sadja, vina, vinskih tropin in grozdja, kadar imajo značilne lastnosti sadnega žganja, in sicer duh in okus sirovine, iz katere so pridelani. Tako zvani nevtralizirani destilati, ki nimajo te značilne lastnosti, so špirit in je treba zanje plačati trošarino kakor za špirit ne glede na njihovo jakost. Zato ni dovoljeno iz sadnega žganja na umeten
način odpravljati duha in okusa po sadju, iz katerega je napravljeno, ker izgubi v tem primeru značilnosti žganja in dobi lastnosti špirita, za katerega je treba plačati državno trošarino v višini 24 Din za hektolitrsko stopinjo. Zato naredbe finančnega ministrstva od 7. t. m. ni treba razumeti, kakor da je vse žganje nad 35 odstotkov alkohola zavezano državni trošarini 24 dinarjev za hektolitrsko stopinjo. To velja le za žganje, ki nima značilnega okusa in duha po sadju, iz katerega je napravljeno. Ali ima žganje te lastnosti, bodo ugotovili organi finančne kontrole, v dvomljivih primerih pa davčni oddelek finančnega ministrstva s posebno preiskavo. Pridelovalci, ki žele pridelati močnejše žganje ali povečati žganju jakost nad 35 odstotkov, morajo to prijaviti pristojnemu oddelku finančne kontrole, ki bo sirovine in pridelek zmeril in ugotovil točnost prijave. Prav tako bo moral zabeležiti količino proizvoda. Pridelovanje likerja, ruma in konjaka je dovoljeno samo iz alkohola, ki je zanj že plačana državna trošarina. Pridelovanje konjaka iz vina je dovoljeno samo na priroden način, in sicer z ležanjem in brez dodatka kakršnihkoli drugih pridatkov. V zvezi s tem pojasnilom morajo finančne direkcije odrediti organom finančne kontorle, da popišejo zaloge tako zvanega nevtraliziranega žganja in da poberejo državno trošarino. V bodoče pa bodo državno trošarino pobirali takoj pri pridelovanju takega žganja.
•	Kraljica Marija v Ljubljani. V ponedeljek dopoldne se je pripeljala z avtom v Ljubljano Nj. Vel. kraljica Marija, ki je imela poleg sebe tudi princa Tomislava. Kraljica Marija, ki je šo-firala sama, je vozila skozi mesto in se ustavila pred raznimi trgovinami, kjer je nakupila igrače za male prince in tudi več praktičnih predmetov. V Agnolovi trgovini na Tyrševi cesti si je ogledala tudi veliko zbirko domače keramične industrije, ki jo je posebno zanimala. Nakupila je več vrčev in posod za gospodinjstvo. Po dobri uri se je Nj. Val. kraljica spet vrnila na Bled.
*	Iz okrožnega tajništva JRKD v Mariboru.
Od 15. t. m. dalje posluje pisarna okrožnega tajništva JRKD v Mariboru, Cankarjeva ulica 1, vsak dan razen ob nedeljah in> praznikih od 8. do 13. ure. Prosimo, da vsi, ki imajo s tajništvom
posla, to upoštevajo. Okrožni odbor JRKD v Mariboru.
*	Iz Zveze kulturnih društev v Mariboru. Pit
sarna ZKD v Mariboru, Cankarjeva ulica 1, je od 15. t. m. dalje odprta dnevno (razen ob nedeljah in praznikih) od 8. do 13. ure. Prosimo zastopnike društev, ki imajo do zvezne pisarne kake želje, da to upoštevajo. Predsedništvo ZKD v Mariboru.
*	Socialno zavarovanje obrtnikov. Nedavno se je vršila v Beogradu seja tamošnje Obrtne zbornice, na kateri se je obširno razpravljalo o vprašanju uvedbe socialnega zavarovanja obrtnikov. Tajnik zbornice g. dr. Mišič je imel o tem vprašanju daljše poročilo, v katerem je postavil naslednja načela: Zavarovanje obrtnikov mora; biti obvezno in ga morajo vršiti samoupravne ustanove pod nadzorstvom zbornic. Vsa imovina obrtniškega zavarovanja, ki izvira od prisilnega zavarovanja za primer onemoglosti, starosti, smrti in nesreče, naj se porabi za izboljšanje obrtne proizvodnje z dajanjem dolgoročnih posojil obrtnikom in obrtniškemu zadružništvu. Pri tem je treba seveda paziti na zanesljivo varnost vložene imovine in na primerno obrestovanje. Uredba, s katero naj se uvede zavarovanje, naj določi državno pomoč, dokler ne pride zavarovanje v pravi tek. Zavarovanje obrtnika z rodbino za primer bolezni bi stalo približno 20 Din mesečno, pri čemer ni vračunana pravica na bolnišnico. Poleg tega je treba določiti še 10 dinarjev, ki bi šli v reservni sklad, iz katerega naj bi se krili stroški za zdravljenje upokojencev, invalidov in njihovih rodbin in rodbin umrlih članov. To pomeni, da bi zavarovanje za primer bolezni stalo skupaj mesečno 30 Din. Ker pa je na deželi mnogo obrtnikov, ki ne bi mogli plačevati določenega zneska za bolniško zavarovanje, naj se za vse podeželske obrtnike določi to zavarovanje kot neobvezno, medtem ko bi bilo za obrtnike v mestih obvezno. Pokojninsko zavarovanje pa naj bi bilo obvezno tudi za podeželske obrtnike. Po približnem proračunu bi premija za pokojninsko zavarovanje znašala okrog 15 odstotkov določene pokojnine. To pomeni, če se vzamejo trije razredi s pokojnino od 1000. 600 in 300 dinarjev, da bi premija za primer onemoglosti, nesreče, starosti in smrti znašala v prvi skupini 150, v drugi 90 in v tretji 45 Din mesečno, seveda poleg premije za bolniško zavarovanje v višini 30 Din. Te številke se dado še zmanjšati z znižanjem višine rente in poslabšanjem ostalih" pogojev. Po daljši razpravi je zbornica sprejela
Rajko je mirno sedel pri Marti in njeni materi ter se z njima veselo pogovarjal. Prav nič se mu ,ni na obrazu poznalo razburjenje, ki bi moralo biti nujna posledica dogodka, ki se je malo prej odigral.
Poljančevka je bila visoke, krepke postave, toda trpljenje zadnjih let ji je pustilo dosti slei-dov. Globoke gube so ji že razrvale čelo in obraz, ki je moral biti nekdaj zelo lep. Tudi izobražena je bila, saj je v mladosti hodila v šole. Vesela je bila, da se je lahko pogovarjala s človekom, ki je videl že toliko sveta.
Pripovedoval ji je vse, kar se mu je zdelo, da> jo bo zanimalo.
Potem je opazil, da so se jeli vojaki spet zbirati v sobi. Videl je njihove poglede, ki mu niso obetali nič dobrega. Slutil je, da ga hočejo izzvati na nov pretep in potem vsi pasti po njem. Hotel se jim je ogniti.
«Marta, ali bi plesala?> jo je hitro vprašal. Zdaj ko ni bilo Grmovega, jo je po domače tikal.
Če ti je ljubše, da ne bi, ne bom, Rajko. Prav dosti mi tako ni do plesa, pa tudi nočem, da bi se moral zaradi mene prepirati.*
«No, prav je, Marta. Tudi jaz ne plešem rad v taki druščini. Rajši se kaj pogovorimo.*
Poljančevka je hotela še nekaj dodati, toda beseda ji je zastala na ustnicah. Pri vratih se je pokazal četovodja, ki se je medtem že hitro preoblekel. Za njim je prišel Poljanec, ki je že zvedel, kaj se je v gostilni pripetilo. Pogledal je
po sobi in velel postaviti v kot mizo s štirimi stoli. Potem je pristopil k svojim.
«Vstanita in se presedita. Naučil vaju bom, kako se govori s takim razbojnikom!*
Ženski sta se spogledali in se ozrli na Rajka. Ta pa se je samo brez zadrege nasmehnil in jima dejal:
«Kakor vidim, se bom moral odreči vajini družbi, drugemu pa ne, Marta. Če boš potrebovala varstvo, me samo pokliči!*
cVarstvo sem jaz, gobec! Tebe ne potrebujem. Nihče te ne potrebuje*, je zakričal Poljanec, pograbil hčer za komolec in jo bolj vlekel proti svoji mizi, kakor vodil. «Tu imaš plesalko, četovodja*, je zaklical. cVideli bomo, kdo bo odločal!*
«Dobro, bom pa takoj zaplesal! Naprej, dekle! Fantje, vi pa pazite!* se je obrnil k vojakom. «Kdor bo zgago dela!, zleti skozi vrata!* Vzel je Marto iz očimovih rok in se postavil pred druge plesalce, ki so že čakali.
Polglasno mrmranje se je začulo izza miz, kjer so sedeli domači fantje. Zmerjali so vojaštvo, da sili domače dekle na tako sirov način k plesu, in razen tega še dekle, ki so ga vsi tako radi gledali. Jezilo pa jih je tudi to, da se je postavil pred druge plesalce, ki so si že pred njim izbrali tovarišice za ples. Marta je proseče pogledala Rajka, ki je hitro vstal. Rajša se je odločila, da zapleše s človekom, ki ga ni marala, kakor da bi povzročila nov pretep. Toda Rajko je že stal
sredi sobe in ukazal godcem, naj nehajo igrati. Potem je stopil k četovodji in mu rekel, da so vsi navzočni slišali:
«Plesalka je moja. Vse plese je oddala meni. Marta, prosim te, daj mi roko!*
«Sem, vojaki!* je zaklical Grmov.
Rajko se je umaknil za korak nazaj in dejal domačim fantom:
«Kdo je tolikanj pogumen, da bo potegnil z mano? Sem vsi tisti, ki vam je kaj do plesalk in ki se ne pustite zasmehovati!*
V trenutku,so bili vsi fantje pokoncu. Jeli so slačiti suknjiče. Postavili so se k Rajku.
<Odprite vrata na stežaj!* je ukazal Rajko in stopil pred svojega nasprotnika.
«Zdaj ste spet na vrsti, gospod četovodja! Napovedali ste vojno, pa jo imejte! Ali dobim svojo plesalko ali pa* — dvignil je roko in pokazal na vrata — «najprej skozi okno, a zdaj "'Toži vrata!*
Vojaki so videli mišičaste roke zastavnih vaških fantov in njihovo premoč. Počasi so se umaknili nazaj in pustili četovodjo samega sredi izbe. Tudi on je opazil, da so ga vsi zapustili. Uvidel je, da bo izgubil boj, ker so fantje močnejši od njegovih in se tudi na svoje vojake ne bo mogel zanesti. Izpustil je Martino roko.
«Lepo. No, saj gre tudi brez pretepa*, se je zasmejal Rajko.	(Dalje prihodnjič.)
resolucijo, v kateri se naproša minister za trgovino in industrijo, da uvede v smislu člena 384. obrtnega zakona socialno zavarovanje obrtnikov in da izda tozadevno uredbo. Zavarovanje naj se uvede za vse v zakonu določene primere, vendar tako, da se bolniško zavarovanje odloži za gotov čas.
* Nori prometni predpisi. cSlužbeni list dravske banovine* priobčuje šest naredb, ki predpisujejo razna splošna določila za promet v Sloveniji in v štirih avtonomnih slovenskih mestih, to je v Ljubljani, Mariboru, Celju in Ptuju. Dve naredbi, veljavni za vso banovino, je izdal gospod ban, zadnje štiri naredbe pa policijski upravniki teh mest. Prva banova naredba določa pogoje o zaščiti javnih cest. Žive meje, ki so do dva metra oddaljene od ceste, ne smejo presegati višine pol drugega metra, nobena ograja, ali meja pa ne sme zastirati pregleda na križišča ali ovinke. V razdalji enega metra do ceste se ne smejo nalagati opeka, les, kamenje ali podobno blago. V razdalji do štirih metrov se ne sme orati proti cesti, temveč le vzporedno s cesto. Blizu ceste so prepovedane ograje iz bodeče žice. Cestna uprava dovoljuje odvajanje vode v obcestne jarke, obratno pa lastniki zemljišč ne smejo ovirati odvajanja vode s cest na zemljišča. Zgradbe, ki so bliže kakor štiri metre do ceste, dovoljuje le banska uprava. Ob gradbah in popravilih cest smejo biti deli zaprti. Razna dela ob cesti, kakor odvajanje vode, razstreljevanje kamenja, spuščanje hlodov in podobno, dovoljujejo cestne uprave. Za mostove, zlasti za lesene, morajo cestne uprave predpisati najvišjo dovoljeno težo. Za vse vrste vozil, tudi za kolesa, je dovoljeno le vozišče cest, hodniki, parki, drevoredi pa so dovoljeni le za pešce. Izjemno moro dovoliti sresko načelstvo tudi posamezne hodnike za kolesa in ročne vozičke. Natančna navodila predpisuje naredba glede nalaganja tovorov na vozove, glede previdne vožnje na nevarnih ali zelo prometnih točkah, obzirnost proti slabotnim ljudem in ob plašenju živali pri srečavanju. Prehiteva se na levo, vendar le v primeru potrebe in če je podana vsestranska varnost. Med drugimi določili so zanimiva: Kjer je hodnik ali pešpot, pešec ne sme hoditi po vozišču, razen kadar prekorači cesto. Po pravilu morajo pešci hoditi po desni strani. Sankanje in drsanje po javnih cestah sta prepovedani, smučanje pa je dovoljeno le tam po cestah, kjer to ne ovira javnega prometa. Vozne sani se smejo uporabljati le
tedaj, kadar je cesta pokrita skozi s snegom ali z ledom. Sani morajo imeti kraguljčke. V teku enega leta bodo morala imeti vsa motorna vozila troblje s prijetnim nizkim glasom. Enoten tip troblje predpiše banska uprava. Samo do konca leta 1935. bodo smeli ostati v prometu avtobusi, ki nimajo vhoda zadaj in izhoda spredaj. Posebni členi naredbe predpisujejo še posebne izpite za upravljanje avtobusov in težkih avtomobilov nad 3500 kg. Druga naredba bana dravske banovine predpisuje razne ukrepe za zaščito varnosti prometa in o miru in snagi v vseh štirih avtonomnih mestih. Ta naredba vsebuje splošna navodila, približno ista, kakor so bila v veljavi doslej. Prepovedano je voziti s konji brez brzd. Voznik mora na križiščih označiti smer vožnje z bičem ali z roko. Vozovi cestne električne železnice imajo na križiščih prednost pred drugimi vozili. Pravila o tramvajski vožnji so ista kakor doslej.
*	Smrt zaslužnega šolnika. V Mariboru je umrl šolski upavitelj v pokoju g. Anton Križ iz one stare garde podeželskih učiteljev, ki so orali z ljubeznijo prosvetno celino v dobi najhujših narodnostnih borb prejšnjega stoletja. Pokojnik je bil sin Ptujskega polja, kateremu je dal vse svoje življenjske sile in zmožnosti v teku 451etnega službovanja. Samo dvakrat je menjal službeno mesto. V Zavrču je vzgojil cela dva rodova. Tam si je v teku 43 let pridobil mnogo zaslug ne samo kot vzgojitelj mladine, temveč tudi za splošni blagor tamkajšnjega ljudstva, ki ga je izvolilo za častnega člana občine Turškega in Gorenjskega vrha. Prosti čas je posvečal družini, šolskemu vrtu, drevescem in rožicam, ki so bile njegove ljubljenke, čeprav pot njegova ni bila posuta s cvetjem. Naj mu bo žemljica lahka! Njegovim svojcem iskreno sožalje!
*	Delavce odpuščajo. Kupna moč je silno padla in z njo tudi prodajna možnost. Pri tem so najbolj prizadeti delavci, ki jih tvornice kar v gručah odpuščajo, ker nimajo dela. Tako odpusti tvornica za klej v Ljubljani 20 delavcev. Strojne tovarne in livarne so že odpustile 36 delavcev, a vzdržuje se tudi govorica, da bo tvornica Titan v Kamniku primorana ustaviti obrat. Nezaposle--nost zavzema vedno večji razmah.
*	Od 2. do 11. septembra letos priredi Ljubljanski velesejem svojo običajno jesensko prireditev «Ljubljana v jeseni*. V okviru te prireditve bo 8. septembra veliko nagradno tekmovanje jugoslovenskih harmonikarjev, ki se ga lahko udeleži vsak igralec na harmoniko iz Jugo-
slavije. Za dobre igralce so določene lepe nagrade ali diplome. Zanimanci naj se čimprej prijavijo, odnosno zahtevajo podrobnejša navodila od uprave Ljubljanskega velesejma v Ljubljani.
*	Ena najlepših izletniških točk Savinjske doline je Gora Oljka. Le eno kazi to lepo razgledno postojanko. Romarska cerkev, ki je lansko leto pogorela, se je sicer že nekoliko popravila, vendar je še potrebno mnogo denarnih sredstev, da se kolikor toliko v redu popravi. Odbor za obnovo Gore Oljke si je nadel težavno nalogo, da s prostovoljnimi prispevki cerkev obnovi. V ta namen se priredi v nedeljo 17. septembra na Gorf Oljki javna dobrodelna tombola. Obenem prosimo vsa društva, naj na ta dan ne določijo svojih prireditev.
*	Velika gasilska vaja na Dovjem. Jeseniško okrožje radovljiške gasilske župe je imelo predzadnjo nedeljo popoldne veliko gasilsko vajo v Mojstrani in na Dovjem. Sodelovala so društva Jesenice (prostovoljno in tovarniško), Dobrava pri Bledu, Hrušica, Mojstrana in Dovje s tremi motornimi in tremi ročnimi brizgalnami ter skupno s 154 gasilci. Vajo je vodil g. Neuman t Jesenic. Naloga je bila ukrotiti ogenj, ki je dozdevno zajel zapadni del Mojstrane. Vaja je pokazala zares izvrstno opremo in pripravljenost gasilcev. Reševalni odsek tovarniškega gasilnega društva z Jesenic je izvajal vaje v reševanju pri zastrupljenju z dušljivimi plini. Zbranim gasilcem sta ob zaključku lepo uspele vaje izprego-vorila nekaj izpodbudnih besed gg. župni načelnik Neuman z Jesenic in dovški načelnik Franc Rabič.
*	Popravi pomoto! V predzadnji številki «Do<i movine* je prvi dopis pomotno označen iz Bro« da ob Savi. Prav je iz Broda ob Krki.
*	Dr. Ukmar Polde, banovinski zdravnik v Litiji, se ne preseli in ordinira ob delavnikih od 8. do 6., ob nedeljah in praznikih pa od 8. do 11. ure.
*	Poizvedba. Dotični, ki jim je znano bivali« šče g. Pavla Jerihe, po poklicu strojarja, doma iz okolice Brezovice, ki je med vojno služil pri 6. težkem poljskem artiljerijskem polku, 2. bate* riji, meseca aprila leta 1918. v Tirolah, naj sporoči njegov naslov Jakobu Tavčarju, invalidu v Zireh ali pa Združenju vojnih invalidov v Zirelu
*	Ogenj zaradi neprevidnosti. Ob priliki sprav« ljanja sena pri posestniku Štefanu Grajfu v Ši-kolah je nastal pred dnevi v gospodarskem po-
S o t e š č a n:
Tajnosti gorske vasice
Povest izprošlega stoletja.
4. Na krivih potih.
Dasi pratika še ni kazala zime, je bilo vendar mrzlo kakor o božiču. Vrhovi daljnih gora so bilt že pobeljeni s snegom, po dolini pa je pihala burja, da je kar sapo zapiram.
Po klancu pod Rovišjem se je pomikal voz, obložen s sodi. Šimenc je stopal počasi za vozom in pustil konjema, da sta vlekla, kolikor sta hotela. Semtertja ju je celo ustavil, zakaj pred mrakom ni hotel priti na Rovišje.
Šimenc je bil na Dolenjskem, kjer je nakupil vina. Več dni je bil na poti. Zato je bil utrujen, da se je kar zapletal. Pokoncu sta ga držali le misel na dobro kupčijo in rejena denarnica, katero je nosil pod obleko.
«Dolga pot pa res izmuči človeka*, se je smilil samemu sebi. «Doma se človek nikdar tako ne iz-. muči, čeprav je vprežen od zore do mraka.»
Konjiča sta mu kimala v potrdilo.
Cesta proti Rovišju se je spenjala čedalje bolj v strmino. Konja sta pričela omagovati. Šimene je podložil zadnji kolesi in pritegnil vajeti, da bi konjiča nekoliko popustila. Potem je pogledal okrog voza, ali ni morda kje popustila kaka veriga. Vožnja po strmih in vijugastih klancih je bila namreč silno nevarna. Ako bi se tukaj snelo
kolo in prevrnil voz, bi ne videl sodov prej kakor v grapi.
Naloženo je bilo v najlepšem redu. Šimenc je nategnil vajeti in tlesknil z bičem. Konja sta potegnila s sunkom in zopet popustila. Kopati sta začela s prednjima nogama.
«Kako bo pa zdaj?* Skrbelo ga je, da ne bo mogel speljati. Konja sta obupala nad silno težo ter nista več poprijela. Naj li. najame priprego? Do Rovišja je še dobro uro.
Šimenc je imel na Rovišju mnogo prijateljev, a niti na enega se ni zanesel. Kje je bil in kaj je nakupil, ni smel nikomur razodeti. Ljudje pa so radovedni ter ne mirujejo prej, dokler ne izvle-čejo iz človeka vsega, kar hočejo vedeti. Nekaj jim moraš odgovoriti. Potem pa ti napravijo iz muhe slona. Kako se bo zagovarjal, če bodo sitnarili: «Sadjevec imaš, pa kupuješ vino ... Ali boš otvoril gostilno?*
Ponovno je zamahnil z bičem in primoral konjiča, da sta speljala čez prvi klanec. Na vrhu sta se ustavila; treba se jima je bilo zopet od-počiti. Iztrkal je pred konja zadnjo rezanico, ki je še ostala v vreči. Ko sta se najedla, ju je moral napojiti. Do vode je bilo daleč, zato je natočil konjema v vedro vina iz malega soda. Konja sta ga slastno posrkala. Tako je bila zmanjšana teža' na vozu, živali pa okrepčani z močno pijačo. Vzpeli sta se pokoncu in dirjali do drugega klanca..
Strmina, ki se je začenjala tukaj, je bila kakor streha. Ustrašila sta se je celo konja. Uprla
sta se gospodarju ter se postavila na zadnji nogt — iz hvaležnosti, ker ju je napojil.
Šimenc je moral zopet odtočiti. Vino je izlil kar na cesto. Ponudil bi ga bil siromaku iz bližnje koče, ko bi se ne bila poznala. Tako pa sa ni upal podajati v nevarnost
Konja sta bila čedalje bolj uporna. Zavozita sta pod cesto, pri čemer se je voz nekoliko nagnil. Prazen sod je padel na tla in odbežal sko* koma navzdol v grapo.
Šimenc je bil v škripcih. Z obema rokama ja držal konja, ki sta mu hotela uiti. Bila sta kakori pobesnela.
Iz stiske ga je rešil možakar, ki pa je dohitel pod klancem. Prignal je par volov, ki ju je po-j ganjal zadaj njegov tovariš. Vsi trije so se spoz* nali.
«Poženi, le poženi!* ga je nagovoril Babnilu Gorjanc pa je dostavil: «Ali si toliko naložil?*;
«Odkod pa vidva?* Šimenc ni holel slišati njegovega vprašnja.
«Vole sva kupila*, mu je povedal BabnifcLfl «Pa ti — si dobro opravil?*
«Bolje, kakor sem mislil. Šlo je gladko in brea ovire. Takih uspehov se nisem nadejal.*
«Tudi jaz sem zadovoljen. Ves teden že kupujem in prodajam. Povsod, kamor se obrnem, je sreča.*
«Nove bankovce ljudje posebno radi spre* jemajo. Zanje bi dali zadnjo kravico iz hleva *
«Posebno gospodinje jih cenijo*, se je namuznil Babnik.
t
zneje ugotovilo, je zadela najdenca kap. Bil je posestnik Matija Jurgec iz Gorenjskega vrha.
*	Pogrešani utopljenec najden. Pred dnevi je padel z državnega železniškega mostu pleskarski vajenec 181etni Jožef Levaj.ičič iz Cirkovljan v Dravo in utonil. Ponesrečenčevo truplo so našli predzadnji ponedeljsk" kopalci na nekem otoku Drave v bližini Vičave pri Ptuju.
*	Vihar v nedeljo je napravil precej škode. Zadnjo nedeljo proti večeru so imeli v več krajih Slovenije silen vihar, ki je trajal dobro uro in povzročil precejšnjo škodo. V Ljubljani v Zvezdi je sklestil s kostanjev precej težkih vej, obenem pa je osmukal listje, da je bila z njim Zvezda vsa nastlana. Dvigal je celo opeko s streh. Z nekaterih hiš je zmetal okna, ki so jih pustili stanovalci odprta, ko so odšli iz mesta. Huje kakor v Ljubljani je gospodaril vihar zunaj na deželi, zlasti na Gorenjskem. V Tržiču je nastopil z vso silo kmalu po končani gasilski prireditvi. Motil je seveda veselico, ki se je vršila po končanih slovesnostih, zakaj naenkrat se je nebo pooblačilo in začelo je silno grmeti in treskati. Enako neurje je bilo v okolici Kranja, v kamniškem okraju pe je veter podrl tudi nekaj kozolcev in poškodoval več slabše zgrajenih hiš. V manjši meri so bčutili divjanje viharja na Dolenjskem. V Mariboru je bil v istem času velik naliv.
*	Uničevanje kobilic v Banatu. V Banatu so pravkar zaključili pokončevanje maroških kobilic, in to z zelo zadovoljivimi uspehi. Lani so kobilice v Banatu napravile na posevkih nad 25 milijonov dinarjev škode. Letos so se pojavile v trikrat večjem številu. Kmetijsko ministrstvo in novosadska banska uprava sta takoj organizirala pokončevanje, vodstvo pa je prevzel vseuči-liški profesor Mihajlo Gradojevic. ki je z desetimi inženjerji izvedel vojno proti kobilicam in tako rešil najmanj 60 milijonov dinarjev narodnega premoženja. Pokončevanje se je začelo s sto novimi stroji, naročenimi iz tujine, nadalje s strupom Uranio in z ognjem. Vojna je trajala 40 delovnih dni. Zaposlenih je bilo 5000 delavcev in 1200 konj.
*	Smrt v dravskih valovih. Nevarna Drava je zahtevala prejšnji četrtek popoldne spet novo mlado človeško življenje. V Dravi se je hotel tik pod Loško ulico v Mariboru ohladiti 22Ietni krojaški pomočnik Franc Kocbek iz Loške ulice. Mladenič, ki ni znal plavati, je počasi bredel, oprijemajoč se čolna, po plitvini proti sredini
struge. Nenadno je zašel v globoko vodo in se začel loviti za rob čolna, ki ga pa ni mogel več doseči. Še nekajkrat je zakrilil z rokami, nato pa ga je močni tok motne reke odnesel naglo proti železniškemu mostu in se Kocbek ni več pojavil na površju. Razburljivi dogodek je opazoval v bližini se nahajajoči Anton Butolen, ki pa ni mogel pomagati, ker sam ne zna plavati. Klical je sicer na pomoč, toda po nesrečnem naključju ni bilo nobenega čolnarja ali plavalca v bližini.
*	Velik požar na Gorenjskem. V petek pred polnočjo je v eni največjih opekarn na Gorenjskem, v Dvorski vasi pri Begunjah, nastal požar, ki je upepelil vso ogromno zgradbo. Gorelo je do 5. zjutraj. Škoda je milijonska, vendar je krita z zavarovalnino. Zaradi požara je prizadeta vsa vas, ki je od opekarne živela. Mnogo vaščanov je bilo zaposlenih v tovarni, drugi so pa bili nameščeni kot prevozniki in so prevažali opeko na postajo, s postaje pa premog za tovarno. Lastnika opekarne, Feliksa Schindlerja, ki živi stalno v Brnu, so takoj brzojavno obvestili o nesreči. Tovarna je bila na novo zgrajena šele pred dvema letoma in opremljena z najmodernejšimi stroji. Med ljudmi se je pojavila govorica, da je bil ogenj podtaknjen. Preiskava bo pokazala, koliko je na tem resnice.
*	Dva samomora. Benedikt Sancin, star 27 let, je pred kratkim prišel iz Italije v Ljubljano, kjer se je naselil v. Rožni dolini, cesta IV. Vzel je v najem pekarno, ki je kazala, da bo dobro uspevala. Zadnje dni pa je bil silno potrt in se je izogibal ljudi. Nenadno so ga pogrešili. Hišni lastnik Kresal je pozval stražnika, ki je našel pogrešanca v njegovem stanovanju mrtvega. Sancin se je ustrelil. Vzrok samomora je bila neozdravljiva bolezen. — V Črni vasi se je obesil 731etni užitkar Jakob Snoj. Domnevajo, da je Snoj izvršil samomor v duševni zmedenosti.
*	Sto tisočakov je zgorelo. Na posestvu kovača Mane Vlajisavljeviča v Rudopolju blizu Vrhovin je nastal požar in v splošni zmešnjavi se ni nihče spomnil gospodarjeve denarnice v skrinji, ki je bilo v nji sto tisočakov. S solzami v očeh je moral kovač gledati, kako mu ogenj uničuje prihranke.
*	Smrt pri obiranju češenj. Posestnik Jernej 1 Anželj iz Cogetincev je obiral češnje. V trenotku mu je zmanjkalo ravnotežja in strmoglavil je z I drevesa. Siromak je treščil z glavo ob tla ter si I prebil lobanjo. Poškodbe so bile usodne in jim ' je Anželj podlegel. Bil je dober in skrben mož.
slopju ogenj, ki je leseno poslopje, polno sena, uničil v nekaj trenutkih. Gasilci iz Cirkovc, ki so prihiteli na pomoč, so se potrudili, le da so omejili ogenj in preprečili, da se ni prenesel še na stanovanjsko hišo, ki je krita s slamo. Razen sena je pogorelo tudi nekaj gospodarskega orodja. Ker so bili kritičnega dne zaposleni delavci s pospravljanjem se-^a, se sumi, da je nekdo po neprevidnosti vrgel cigaretni ogorek v seno, ki se je potem vnelo.
*	Cigareta je povzročila smrt. Družino Mihaela Godeša, po domače Drenka, posestnika v Planini pri Rakeku, je zadela huda nesreča. Te dni je umrl najstarejši sin Franc, ki se je zadušil zaradi dima v postelji. Šel je spat in si je v postelji prižgal cigareto. Utrujen je zaspal, cigareta pa mu je padla v posteljo, kjer je začela tleti in je zgorela. Kakor vse kaže, se je ponesrečenec še pravočasno zbudil, vstal iz postelje, prišel do vrat, ki drže v kuhinjo, a tu je pred vrati omagal zaradi zadušenja, padel in umrl. Opečen ni bil in tudi obleka na njem ni zgorela. Poklicani zdravnik je moral žal ugotoviti le smrt zaradi zadušenja. Ponesrečenec je bil dober fant.
*	Dva utopljenca. V Dobrenju pri Pesnici je padla v mlako v trenutku, ko starši niso nanjo pazili, 22mesečna Francka, hčerkica posestnika Franca Lipovša, in se utopila. Enaka nesreča je zadela Lipovševo družino že pred petimi leti, ko se je v isti mlaki na enak način utopila prav tako 22 mesecev stara prva hčerka Francka. V ribnikih grofa Attemsa v Zabjeku pri Poljčanah je bilo najdeno truplo posestnika Antona Ro-berja z Zgornjega vrha, ki so ga pogrešali že več dni. Na kakšen način je Rober utonil, še ni znano.
*	Požar v Turškem vrhu. V noči na petek je nastal ogenj na viničariji Alojzija Simoniča v Korenjaku, občina Turški vrh. Zgorelo je vse poslopje in razno orodje. Kako je ogenj nastal, se še ne ve.
*	Ogenj je uničil domačijo. Nedavno zvečer je nastal ogenj na Močivnem pri Radečah ter uničil hišo, kozolec in hlev posestnika Goleta. K sreči ni bilo vetra, ker bi bile drugače najbrž uničene tudi hiše sosedov. Ogenj je bil baje podtaknjen.
*	Najden mrtvec. Ljudje, ki so bili pretekli torek zaposleni v gozdu Pestiki, občina Gorenjski vrh v Halozah, so našli v gozdu mrtveca in o tem obvestili orožništvo, ki je odredilo prenos trupla v mrtvašnico v Zavrču. Kakor se je po-
«Zares, čedna živina!* Šimenc je pogladil vo-liča, ki si ju zaradi nastajajočega mraka ni mogel dovolj ogledati.
«Enega bomo zaklali za veselico,* je omenil Babnik, «drugega pa bom po^edil in prodal mesarju.*
Šimenc je opazil, da sta vola vprežena. «Ka-kor nalašč!* se je razveselil. «Zdaj bomo pa kai pripregli.*
Hitro so uredili in pognali. Konja sta se pomirila in krepko prijela. Voliča sta jima pomagala. Drug drugemu so dajali pogum, ko so vlekli voz po klancu.
Rjave jih je srečal na ravnici pod Rovišjem. «Kam pa, Jaka?* ga je nagovoril Babnik.
«Babnici grem naproti*, mu je odgovoril. «Šla je na kupčiji, pa se bo menda nocoj vrnila.*
Ustavil ga je tudi Gorjanc, ki je šel zadaj za vozom. Toda Rjave se ni smel muditi. Marta mu je naročila, naj jo čaka o mraku v dolini. In tako se je moralo zgoditi.
Čakala ga je že pod klancem z ročnim vozičkom. natrpanim s perutnino. «Klada! Kod si se vlačil?* ga je zmerjala že oddaleč.
Mož se je pohlevno izgovarjal: «Saj veš, koliko je dela z otroki. Nisem mogel prej od doma.*
«Hotel nisi, hotel*, ga je obdelovala. «In med potjo si se obiral.. .*
«Saj šegi prišel*, ji je odvrnil, kakor si je pač v naglici domislil.
<Tiho!* mu je oblastno ukazala.
Možičku so šklepetali zobje, tako se je tresel pred hudo ženo.
«Primi in vleči*, mu je pokazala voziček. < Jaz bom porivala.*
Prijel je za ojnico in vlekel po klancu. Marta se je držala zadaj vozička, ne da je iztegnila roko. «Prej sem jaz vozila, zdaj pa vozi ti*, se mu je posmehovala. «Kdo ti bo zmerom za osla!* Ni se je upal-zavrniti. Z obema rokama je držal ojnico in krivil hrbet, da je zadeval z nosom ob cesto. Znoj mu je lil že s curkom po obrazu.
«Vleci!* ga je še bolj priganjala. «Kaj se boš pritepal!*
Možiček jo je prosil: cMarta, porini! Za božjo voljo te prosim.*
«Ali ne porivam? Da bi le ti toliko vlekel!* «Ves sem že premočen .. .* «Se bcš vsaj pošteno umil*, mu je zabavljala. «Dovolj si že umazan .. .*
Ustavila sta se na sredi klanca. Mož se je moral odpočiti, zakaj silno se je bil upehal. «-Kje je še Rovišje!* je begal samega sebe. «In Bukovje, Bukovje!* Starec se je kislo nakremžil.
«Sram te bodi!* se je hudovala. «Nisi vreden, da nosiš hlače .. .*
cMnrta, odloživa* jo je prosil, ko sta peljala mimo koče.
«Osel!* ga je psovala. <Ali hočeš, da bi te I ustrelili?*
Jaka se je spomnil, da gre za življenje. «Saj je pač vseeno, če poginem*, se je vdal v usodo. «Na svetu ni drugega nego trpljenje.*
Marta je mislila nasprotno. «Po smrti ne bomo ne jedli ne pili; tam ne bo treba menjavati ponarejenga denarja...* S svojimi močnimi rokami se je oprla v voz, ki je tekel, da mu je Jaka komaj dohajal. Kmalu sta dospela na Vrh, odkoder se je že videlo na Rovišje.
Vožnja po klancu je babnico nekoliko pomirila. Ze je dajala možu lepe besede. Celo žal ji je bilo, ker je bila tako osorna.
Vrag, ki ju je spremljal po klancu, pa je bil že jezen, ker se zakonca nista več prepirala. Dre-gal je v Marto in v Jako, da bi ju vnovič raz-»'ražil Ker ni mogel napraviti drugega, se 'e zaletel v voziček. Tu mu je uspelo. Rjave je zapeljal pod cesto. Voziček se je prevrnil; komaj sta ga obdržala, da ni zdrknil v globino.
Med perutnino je nastala velika zmešnjava. Kure so kokodakale in se zaletavale v skale; petelinčki so se splašili, iščoč zavetja, in gosi so se hudo vale.
cKlada, da le moreš biti tako neroden?* ga je zmerjala Marta. Vendar še daleč ni bila tako huda kakor včasi, kadar se ji mož ni prav prestopil. Jaka je mislil, da ga bo kar požrla. Kdo ve, zakaj se je zatajevala.
Polovila sta perutnino, kolikor sta jo našla v temi med grmovjem.»Nekaj jo je odletelo v graoo in utonilo v deročem potoku. Ker voziček ni bil več tako natlačen, zato sta laže vozila.
*	Strela je udarila v hišo, polno ljudi. V vasi Furjanovcih blizu Karlovca je udarila strela v hišo premožnega kmeta Lovinčiča, kjer je sedelo več kmetov in kmetic pri obedu. S slamo krita streha se je takoj vnela, goreti so pa začele tudi lesene stene. Na dveh kmeticah se je vnela obleka. Nesrečnici sta planili na dvorišče, kjer so ju sosedje polili z vodo in rešili strašne smrti. Dobili sta hude opekline, vendar pa upajo, da ostaneta pri življenju. Strela je zažgala obleko tudi ria kmetu Marku Filipoviču, ki se je pa sam polil z vodo, in na llletni Jeli Lovinčičevi, ki jo je oče pravočasno rešil.
*	Smrten padec z ogrodja. V petek zjutraj je delal SUetni zidar Ivan Baumkirher iz Lož pri Marijagradcu na neki hiši na Strmcu pri Sv. Krištofu nad Laškim. Nenadno se je porušilo ogrodje pod njim in ga pokopalo pod seboj. Baumkirher si je zlomil hrbtenico in nogo ter dobil tudi hude poškodbe v trebušni votlini. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer je izdihnil.
*	Ogenj iz neprevidnosti. V petek malo pred poldnevom je nastal ogeni pri posestniku Jožefu Emeršiču pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Goreti je začelo na zadnji strani listnjaka, nato pa se je ogenj zavoljo vetra prenesel na leseno gospodarsko poslopje, ki ga je uničil do tal. Žrtve plamenov so postali tudi kolarnica, mla-tilnica, čistilnik, ročni mlin, 7000 kg sena in 800 kg ječmenove slame. Škoda je krita z zavarovalnino. Na pomoč so prihiteli domači gasilci, ki so ogenj omejili in ga s pomočjo vaščanov pogasili. V kritičnem času je bila doma sama gospodinja s sinom, ki si je ob času požara umival na dvorišču noge in tudi prvi zapazil ogenj. Gospodar sam pa je bil po opravkih v Mariboru. Sumi se, da je ogenj nastal zaradi neprevidnosti, ker se je baje nekdo igral z vžigalicami. Poizvedbe se nadaljujejo.
*	Požar v Mestinju. V eni zadnjih noči je nastal v Mestinju požar v kopitarni g.Koniga. Takoj so bili poklicani mestinjski gasilci, }d so s sv°j° požrtvovalnostjo pogasili ogenj in tako rešili ljudem zaslužek.
* Požar in človeška žrtev zaradi strele. Pri
nedavni nevihti je udarila strela v oreh posestnika Josipa Semeniča v Jesenicah na Dolenjskem. Z oreha je strela preskočila na svinjski hlev, ki se je vnel. Od vse družine je bil doma le posestnikov sin, ki je izpustil živino iz hleva. Zgorelo pa je nekaj perutnine in gospodarskega orodja. V neposredni bližini so še druga gospo-
darska poslopja, krita s slamo, in stanovanjske hiše. Da ni prišlo do večje katastrofe, se je zahvaliti požrtvovalnim gasilcem iz Obrežja, ki so prihiteli na pomoč z motorno brizgalno. Nevihta, ki ni trajala morda niti četrt ure, je zahtevala tudi človeško žrtev. V oddaljenosti kakih šest kilometrov od prve nesreče je udarila strela v kmeta Ignacija Kaplana iz Velike Jazbine pri Bregani. Mož je okopaval krompir na njivi z drugimi delavci. Ko je nastala nevihta, so nekateri pohiteli pod bližnjo streho, le Kaplan je še nekaj pospravljal na njivi. Ko je začelo močno deževati, je pograbil dve motiki, ju dal na ramo in začel teči pod streho. Tedaj pa je udarila strela in nesrečnika na mestu usmrtila.
* Dva požara pri Ptuju. Pred dnevi je nastal požar okoli 2. ure zjutraj v Braclovcih na vini-čariji posestnika Alojzija Raušla iz Slomov. Viničarijo je imela v najemu Terezija Kmetčeva z dvema otrokama. Hiša je bila lesena in so bili z njo pod eno streho hlev, sk.denj in listnjak. Zaradi pomanjkanja vode ie vca skupna zgradba zgorela do tal. Kmetčeva je mogla rešiti le premičnine. Kakor je sama izpovedala, so jo iz spanja zbudili štirje udarci na okno. Ko je šla gledat, kdo da je, je opazila ogenj na hlevu. Zato se sumi, da je bil ogenj podtaknjen. — Nekaj dni pozneje okoli 17. ure je gorelo pri kočarici Elizabeti Fiirbasovi v Strmcu. Ftirbasova je bila kritičnega dne odsotna zdoma, ker je bila zaposlena pri sosedu v vinogradu. Doma ie bila samo 121etna hčerka, ki je okoli 16. gnala zdoma kravo na pašo. Kmalu nato so opazili ogenj na stanovanjskem poslopju, ki se je prenesel tudi na gospodarsko poslopje. Obe zgradbi sta zgoreli. Žrtev ognja je postalo okoli 1500 kg ser a. Svffni se, da je ogenj nastal zaradi dekv°čin>' neprevidnosti, ker v kritičnem času ni biK vMeti v bližini nikakega tujca.
* Dr. Predavec ustreljen iz maščevanja. Te dni se je v Dugem selil pri Zagrebu na posestvu advokata dr. Josipa Predavca odigrala krvava žaloigra, katere žrtev je postal odvetnik dr. Josip Predavec. Njega je Sepačka banka v Zagrebu poverila, da iztoži cd kmeta Toma Košce-ca iz Dugega sela posojil» 20.000 Din, ki ga je bil kmet najel pri banki. Dr. Predavec je terjatev iztožil in je bila za 26. t. m. razpisana dražba imetja Toma Košceca. Košcec je že prej večkral grozil dr. Predavcu, da ga bo ustrelil, vendai advokat te grožnje ni jemal resno. Usodnega dne pa je Košcec počakal PredEvca na vrtu njego-
vega posestva in ga z lovsko puško ustrelil. Zadel ga je v trebuh in je dr. Predavec poškodbami kmalu podlegel. Košcec je bil takoj aretiran in je pri zaslišanju priznal, da je dr. Predavca ustre-lil iz maščevanja.
* Orožnik pred velikim senatom. Pred velikim senatom v Celju se je vršila razprava proti 241etnemu Francu Novaku, bivšemu orožniške-mu kaplarju v Senovem pri Rajhenburgu, ki je v noči na 11. maja z vojaškim samokresom ustrelil rudniškega paznika Leopolda Sadirja s Senovega. Novak, Sadar in njegova ISletna služkinja Marija Dolenčeva so bili 10. maja zvečer v neki gostilni v Senovem. Ko so se vračali skupaj ia gostilne domov, je Sadar za trenutek zaostal. Novak in Dolenčeva pa sta šla naprej. Kmalu je prihitel Sadar za njima, zgrabil v ljubosumnosti Dolenčevo in jo sunil v stran, izvlekel ia žepa nož in zamahnil proti bivšemu orožniku, ki je pograbil svoj samokres in ustrelil. Zadel je Sa« darja v trebuh. Sadarja so prepeljali v bolnišnico, kjer je kmalu podlegel. Franc Novak je bil zaradi prekoračenja upravičenega sil.cbrana obsojen na štiri mesece strogega zapora in povračilo stroškov kazenskega postopan a.
* Kazen za nepošteno trgovanje z leoOm.
Razprava proti lesnemu trgovcu Janezu Peterci, ki ima svojo trgovino na Sušaku in je les naku-poval po Sloveniji, se je vlekla poldrugo leto. Janez Peterca se je na kmetih obnašal kot velik trgovec z lesom. Kmetje in manjši lesni trgovci so mu dobavljali znatne množine rezanega in te-sanega lesa. Navadno je bil dogovor da bo blago takoj po prevzemu na Sušaku plačano Tako je bil opeharjen posestnik Josip Cevc iz Vasenega pri Kamniku za štiri vagone tramov. Drugi kmetje so prišli ob manjše količine. Celotno je Peterca oškodoval kmete za 62.800 Din. Mnogi kmetje pa svojih terjatev niti niso prijavili kazenskemu sodišču. K razpravi obtožen' Peterca ni osebno prišel, marveč je brzojavil. da je bolan. Državni tožilec je zahteval, naj se vrši razprava v obtoženčevi odsotnosti. Obtoženec se je v pismeni vlogi zagovarjal, da je imel res veliko skladišče lesa, da pa ne more plačati, ker so banke proglasile moratorij in ker so cene lesu silno padle. Ali njegove špekulacije izvirajo iz n aja 1931.. ko so banke še prav dobro poslovale in imele dovolj denarja na razpolago. Sodnik ni upošteval obtoženčevih ugovorov in je Peterco obsodil na poldrugo lete strogega zapora.
Tako so hodili Bukovčani tisti teden po krivih potih za zlatim malikom. Za njimi so plakale uboge žrtve.
5. Pred zlatim teletom.
V Bukovju so se pripravljali na veselico. Babnik je zaklal rejenega vola, Šimenc pa nastavil sod najboljšega vina. Gospodinje so na-pekle potic in kolačev, namazanih z medom in potresenih z orehi. Rjavka je priskrbela pečene kuretine. Denarja ni bilo škoda; naredili so ga lahko, kolikor so ga potrebovali.
Na domačo zabavo so vabili fante in dekleta. Vsakdo je imel kakega prijatelja ali znanca. Bilo je v predpustu — času, ki je za veseljačenje najbolj prikladen. Plesi po kmetskih hišah so bili takrat zelo pogosti; zato tudi zabava, čeprav prirejena v večjem obsegu, ni vzbudila nikake pozornosti. Take prireditve so se vršile pod nadzorstvom staršev v veselje dorasle mladine.
Veselični prostori pri Babniku so bili okrašeni z bršljanom. Obsegali so hišo in kamro; veža je bila namenjena plesalcem.
Zvečer, čim se je stemnilo, je začela prihajati mladina. Prižgolela so dekleta s tankim hihitali jem in fantje so vriskali, da je kar zvenelo. Godec pa je raztezal harmoniko, čije mehovi so na robovih že izpuščali sapo. Kotarjev Janko je piskal na glavnik, kar se je z godbo prav dobro ujemalo.
Babnik je bil tisti večer jako dobre volje. Srce mu je igralo od veselja, ko je hodil po sobi
in gledal svojo hčerko, ki je stregla gostom Primerjal jo je drugim dekletom in sklepal na tihem: «Minka je samo ena, potem pa ni daleč na okrog nobene druge ...*
Celo dekleta so jo občudovale. Ugajal jim je njen beli predpasnik, ki ji je tako lepo pristojal. Lice ji je cvetelo kakor mak in venomer se ji je smehljalo. Nad njim sta sijali drobni zvezdici, iz katerih je odsevala sama ljubeznivost. Njeni bujni rumeni lasje, poviti v debelo kito, so sli-čili zlati kroni.
Fantje so jo silili s pijačo, a ona se je branila, češ, vino ni za dekleta. Samo Potokarjeve-mu Lojzetu ni odrekla. Kadar ji je ponudil kozarec, vselej je spustila kapljico na jezik. S tem mu je dala prednost pred drugimi fanti.
Lojze je bil ta večer skoro praznično oblečen, dočim so prišli drugi fantje kar v delovni obleki. Preoblekel se je nalašč zaradi Minke, pa tudi zaradi tega, da bo posekal tovariše.
Dekleta so si šepetala: «Lojze ni napačen fant, kadar se čedno obleče.* Fantje pa so menili: «Minka je čedalje lepša, čimbolj zori za možitev.* Skupno mnenje se jf naposled glasilo: «Lojze in Minka bosta lep zakonski par ter ljubeča mož in žena.*
«Menda bodo že kmalu naredili*, je vedela Čotarjeva Ančka, ki je bila med dekleti najbolj zgovorna. «Balo so že naročili.*
«Babnik s'e bo postavil*, je menilo dekle iz sosednje vasice. «Edino hčer. bo omožil.*
<Dota bo, dota*, je potrdila Ančka in pristavila šegavo: «Kdcr se hoče bogato oženiti, naj pride v Bukovje po nevesto . . .*
«Ali meniš?* Dekle je razumelo, da jo ponižuje. Ni pa hotelo tega očitno pokazati, ker nI maralo kaziti dobre vo je. Bilo je le radovedno, odkod imajo Bukovčani toliko denarja.
«Babnik je že od nekdaj trden...* Ančka ni prišla v zadrego. «Pri hiši je stara bogatija.. .* «Denarja ima neki kakor črepin.. .* se je vmešal fant iz doline. *
«Zato se postavlja*, je dejal njegov tovariš. «Pa se ti, če se moreš *
«Jože pa jezen*, je vedel fant iz Potočja. «Z Lojzetom že dolgo ne govorita...*
«Saj mu bo sosedam, je modrovala Ančka* «Imel jo bo pred nosom . .*
«Zato mu bo še huje*, je menil Kotarjev Janko. «Vsak dan bo videl izgubljeno ovčico .. .* Tedaj je zahreščala harmonika in parčki so se zavrteli. Lojze se je ok!enil Minke in jo je sukal kakor igračko. Vmes je pritrkaval s p«3'
Babnik je stal na stopnicah, ki so držaV veže na podstrešje. «Ali jo vidiš?* je pbmi" ženi, ki je gledala iz kuhinje. Mica mu dovoljno pokimala.
«Ksko se sučeta!* je omenila sosedi, ki ji je pomagala pri kuhi. «Lahko si vesela, ker imaš tako hčerko.*
Mica se je pričela čemeriti: «Kaj, ko jo bom pa tako kmalu izgubila. Ob, kaj bom brez nje 1 počela !>
" * Vlom pri belem dnevu. V petek se je napotila posestnica Terezija Zajškova iz Apač okoli 11. na polje. Pred odhodom sta s hčerjo hišo dobro zaklenili, ključ pa skrili. Pri tem ju je opazovala neka vašoanka, ki je na slabem glasu. Ko se je hči okoli pol 12. vrnila domov, je sicer našla ključ na svojem mestu, vendar pa so bila vežna vrata odprta. Hčerka ni opazila, da bi v hiši kaj zmanjkalo. Šele gospodinja, ki se je vrnila okoli 16. domov, je ugotovila, da ji je nekdo odnesel iz stenske omarice 341 Din denarja, dva zlata poročna prstana in dva zlata uhana. Takoj je osumila vloma omenjeno vaščanko, ki so jo potem iskali orožniki, a se je pred njimi skrila. Zaslišali so pri njej nemo najemnico, ki jim je z znamenji dopovedala, da je prinesla osumljenka ukradene predmete domov.
*	Hitro prijet vlomilec. Krepki Bosanec Ale Bekanovič iz Cazima se je klatil zadnje dni po Rudniku. Predzadnji torek ponoči se je splazil skozi Okno v jedilno shrambo kontrolorja državnih železnic Frana Pihlerja. Domači so spali in ga niso čuli, ko je kar metal razno blago in perilo na dvorišče. Ko je svoj posel izvršil, je smuknil skozi okno na prosto. Tam je izbral najboljše blago in izginil proti Škofljici. Ko so okoli 6. zjutraj opazili tatvino, je ga. Pihlerjeva odhitela na postajo in se peljala na Škofljico, da orožnikom prijavi vlom. Na Laverci je v isti kupe stopil srednje velik, krepak Bosanec, oblečen v gosposke hlače, držeč v rokah damski dežnik in drugo blago. Gospa ga je pomerila od glave do pet in ničesar rekla. Obrnila se je le do službujočega orožnika v vlaku, kaplarja Hlebša, ki je takoj nato Bosanca prijel in ga na škofeljski postaji izročil tamošnjemu orožniku. Bosanec je vlom takoj priznal. V gozdu je bil slekel svoje stare hlače in se preoblekel v nove. Rekanoviča so nato odvedli v ljubljanske sodne zapore. Proti večeru so orožniki prijeli še drugega Bosanca, ki je nosil s seboj zavoj moške obleke. Sumijo, da jo je kje izmaknil. Njegov tovariš je orožnikom ušel, a se je pozneje sam javil sodišču.
*	Sam si je zažgal hišo zaradi zavarovalnine. Pred malim kazenskim senatom v Mariboru se je zagovarjal 27letni posestnik Ivan Rotar iz Zgornjega Gašteraja, ki je bil obtožen, da je z namenom, da bi se okoristil z zavarovalnino, zažgal svojo hišo, ki je pogorela z gospodarskim poslopjem vred. Od zavarovalnice je prejel 20.000 Din zavarovalnine, * katero si je ob pomoči sovaščanov postavil novo hišo, obenem pa
poplačal tudi nekaj nujnih dolgov. Kmalu pa so se razširile vesti, da je Rotar sam zažgal. To domnevo je potrdila tudi njegova žena, s katero se je spri. Na podlagi ženine izpovedi je Rotar priznal požig. Obsojen je bil na 4 leta robije in izgubo častnih državljanskih pravic za 4 leta.
+ Starec ubil ženo zaradi zavarovalnine. Pred štirimi meseci je bila v Horgošu ubita stara prodajalka cvetja in sadja Marija Urbanova. Zločin se je zgodil nekega zgodnjega jutra, ko je starka s svojim blagom zapustila kavarno in se vračala proti domu. Nedaleč proč od njene hiše jo je nekdo pričakoval in jo udaril s trdim predmetom po glavi. Imela je še toliko moči, da se je privlekla do doma, kjer jo je potem njen mož Mihajlo spravil v hišo. Kmalu potem je 601etna ženica umrla zaradi poškodbe. Oblastva so menila, da je bil to roparski napad. Tedaj pa je neka deklica javila, da ima Mihajlo Urban v stranišču pomaranče, ki jih je pokojnica usodnega jutra nesla domov, in pa železo, s katerim je bila starka udarjena. Oblastva so se za to izjavo zanimala in dognala, da je Mihajlo dvignil 10.000 dinarjev, za katero vsoto je bila pokojnica zavarovana. Zaslišali so tudi pokojničino hčerko, ki je izpovedala, da je oče prepovedal iti po zdravnika, ko je ranjeno mater spravil v sobo. Mihajjo je bil aretiran in je priznal, da je umoril ženo zaradi zavarovalnine.
+ Obsodba liških vstašev. Te dni je državno sodišče za zaščito države v Beogradu izreklo sodbo v arzpravi proti Juriju Rukavini in njegovim tovarišem, ki so bili obtoženi upora. Obsojeni so: Jurij Rukavina na smrt, Ivan Ruka-vina na tri leta ječe in na petletno izgubo državljanskih pravic, Leopold Šuper na 20 let ječe in na trajno izgubo državljanskih pravic. Ivan Abra-movič na 15 let ječe in na trajno izgubo državljanskih pravic, Jerko Šudar v dosmrtno ječo in na trajno izgubo državljanskih pravic, Anton Šuper na 15 let ječe in na trajno izgubo državljanskih pravic, Josip Barič na 12 let ječe in na trajno izgubo državljanskih pravic, Dane Babic na devet mesecev strogega zapora, Josip Vukič na 10 let ječe in na trajno izgubo državljanskih pravic, Jure Gazič na 15 let ječe in na trajno izgubo državljanskih pravic. Za nedolžna sta bila proglašena Josip Šuper in Pavle Barič. Dane Babic, obsojen na devet mesecev strogega zapora, je bil takoj izpuščen, ker mu je bil vštet preiskovalni zapor. Prav tako se šteje preiskovalni zapor vsem drugim obsojencem. Sodišče je v uteme-
ljitvi svoje sodbe navedlo med drugim, da je glavni obtoženec Jurij Rukavina kriv, ker je vstopil v združenje «Ustaša» s sedežem v tujini; ki ima namen, prilastiti si z nezakonitimi sredstvi oblast v naši državi. K temu so ga pripravili dr. Artukovič, Oreškovič in Tomljenovič, ki so zbežali v tujino. S pomočjo Ivana Štimca je položil peklenski stroj k spomeniku kralja Petra Velikega v Otočcu. Peklenski stroj pa se k sreči ni razpočil. Lani meseca junija je blizu liškega Novega prevzel večjo količino orožja in streliva, poslanega iz Zadra. Njegovi tovariši so mu pomagali prenesti orožje v Gospič, kjer ga je Izročil Josipu Tomljenoviču. Meseca avgusta je s svojimi pomagači skrivaj prenesel znova večjo količino orožja, streliva in letakov, ki so jih poslali iz Zadra. To orožje je delno tudi razdelil med ljudi. Ostali obtoženci so po večini obdol-ženi sodelovanja z Jurijem Rukavino.
*	Drzen vlom na Grmu. Ko je hišnik enega zadnjih juter šel v pisarno grmske šole, je opazil, da so vrata odprta. Opazil je tudi, da je železna blagajna na eni strani izrezana. Zadevo je javil predstojnikom. Iz blagajne so vlomilci pobrali ves denar, to je od 22.000 do 23.000 Din; Pustili so le kakih 30 Din drobiža. Vlomilci so odprli tudi miznico računovodje g. Pavlica in miznico g. inž. Zupaniča v sosedni pisarni. Dalje so odprli omaro, kjer so bile shranjene kolajne, ki jih je dobila Kmetijska šola o priliki raznih razstav. Iz te omare so odnesli štiri kolajne. Uradništvo šole domneva, da je bilo več vlomilcev, najmanj pa dva. V deževni in viharni noči, kakršna je bita ta, so prišli skozi stranišče v notranjost poslopja. Glavna vrata pisarne so odprli s ponarejenimi ključi.
*	Odkrita ponarejalnica srebrnikov. V okolici Zaloga, Vevč in Device Marije v Polju mnogo govore o kovnici desetdinarskih srebrnikov. V neki sironiašnejši hiši se je naselil znanec in izdelal model desetdinarskega kovanca. Orožni-ška patrulja iz Vevč je imela službeni posel v nekem tamošnjem naselju, kjer je izvršila preiskavo zaradi neke druge zadeve v dotični hiši. Orožniki so vse prebrskali in privlekli iz skrivališča na dan tudi čuden model. Domači so kar onemeli in nihče ni mogel sprva dati točnih pojasnil, kako je prišel model v hišo. Prijeli so mladega fanta Martina in ta jim je povedal, kako je neki Jakob napravil model, da bi izdeloval denar. Baje je spravil v promet že en ponarejen srebrnik. Orožniki so najprej odvedli v vevško
Tudi Babnika so težile take misli: «Pri nas se bo izpremenilo*, je tožil odraslim fantom, ko so nehali plesati. «Deklo bom moral najeti... Rajši bi dal oba fanta, kakor pa Minko...*
Babnikova sinova sta bila še otroka ter mu pri delu nista mnogo pomagala. Tinče je hodil še v ponavljalno šolo, Poldek pa je bil nekoliko starejši.
Fantje so hvalili Lojzeta in njegovo domačijo. Kar zavidali so ga, ker bo dobil tako brhko nevesto in pridno gospodinjo. Pa dota, dota! Kar sline so se jim cedile.
Nekateri ljudje se ponižujejo zato, da bi jih drugi poviševali. Tako tudi Babnik. «Eh, kaj denar!* je dejal prezirno. «Še pes ne žre denarja!*
«Denar je sveta vladar!* je poudaril nekdo izmed fantov. S tem je Babniku silno ustregel. tSeveda, prazna ne pojde od hiše*, se je ponašal. »Lojze bo lahko ^dovoljen.*
Fantje so mu navdušeno pritrjevali.
«Bahal se ne bom tako, kakor se bahajo drugi. Toda, kar bom obljubil, bom odštel pred poroko.*
Vsa družba ga je začela poveličevati. Slavo-spevi so veljali njemu in njegovi hčerki. Obema so zažigali kadilo. Babnik je plaval visoko po ozračju.
Hitro, kakor bi se bil nekaj domislil, je vstal in stopil k oknu. Zagledal je lučko pod Slemenom — tam, kjer je bila v davnini "judska naselbina. Tedanji narodi so bili pogani ter so molili zlato
tele. Pred svojim malikom so opravljali dobra in slaba dela. Nenadno pa so jih napadli sovražniki ter jih premagali po ljutem boju. Morali so zapustiti svoje domove in bežati. Najbrž so bili pregnani tako hitro, da niso mogli ničesar odnesti. Ločiti so se morali celo od zlatega teleta, ki so ga zakopali v zemljo. Tam, kjer se v temnih nočeh pojavlja rumena lučka, mora biti njegovo skrivališče.
Tako je pravil Babnik starodavno zgodbo, katero je slišal od svojega očeta. Mladina ga je verno poslušala.
«Tele je ulito iz čistega zlata*, je menil Po-tokarjev Lojze. Tudi njegov oče je mnogo vedel o zlatem teletu.
«Kdor bi ga izkopal, bi našel dragoceno starinsko znamenitost*, je izpopolnil Babnik. «In svoje ime bi ovekovečil.*
<Kopali bi že, kopali, če bi vedeli, kje začeti*, so dejali fantje. cKdaj bi ga že imeli!*
cNajti je treba pravo mesto, ki je nedvomno tam, kjer se prikazuje rumena lučka.. .*
uabnikovo modrovanje je ovrgel mladenič, ki je trdil, da se luč ne pojavlja vedna na istem mestu. Zdaj jo vidijo pod Slemenom, zdaj nad Rovišjem; celo na vznožju Svete gore jo prižiga skrivnostna roka.
«Grobišče zlatega teleta je pod Slemenom*, je pribil vsevedni Šimenc, čigar beseda je morala obveljati. Skliceval se je na pripovedovanje starega Čelešnika, ki ima pod Slemenom svojo do-
mačijo. Ta mu je pravil tako-le: cKadar vstanem ponoči in pogledam skoz okno, vidim na vznožju Slemena zlatega teleta, ki se sveti kakor ogenj.* — Čelešnik se je nekoč ojunačil in šel pogledat. Tele je bleščalo v daljavi ko sonce; čim bolj se mu je bližal, tem manjša je bila svetloba.; Prikazen je naposled popolnoma otemnela. Mesta, kjer je nastala, pa Celešnik ni mogel najti«
«Toda mi ga bomo našli*, so se ustili fantje, katerim je lezlo vino v glavo. «Zivio, zlato tete!*
«Zapojmo na čast zlatemu teletu!* je predlagal razposajenec, ki je komaj prilezel iz zibke«
Mlajši fantje so jo urezali:
«Šel bom v planinco v vas,
tirirompompom.
Vriskal bom in pel na glas:
tirirompompom.*
Druga pesem je veljala Minki, ki so jo krstili za zvezdo zabavnega večera. Vsa družba je zapela:
«Odkod si dekle ti doma, da te nobeden ne pozna, da te nobeden ne pozna,	i
pa vsak te rad ima.*
«Zdaj pa plesatb Fantje so poskakali kar čes mize in drli na plesišče. Godec je zaigral «pok ko*, nato pa «štajriš» in «čoteš*. Plesali so, da je kar bobnelo.
Ko so odplesali, so posedli zopet za miz«, Družba je bila že precej razigrana. Nerodni ko«
postajo fanta Martina, ki jim je med zaslišanjem vse pojasnil, nato pa so ga spravili v ljubljanske sodne zapore. Drugi dan so orožniki prijeli fantovo mater in pravega izdelovalca modela, odnosno ponarejalca. Tudi mati in Jakob sta romala v ljubljanske zapore.
*	Svaka je ubil. Pred velikim senatom v Mariboru se je zagovarjal posestnik Anton Šiška od Sv. Andraža v Slovenskih goricah, zaradi uboja svaka Ludovika Toša. Toš je gnal usodnega dne kravo, ki jo je kupil pri Sv. Andražu, domov v Brengovo. Med potjo se je zvečer hotel zglasiti pri svaku Šiški, s katerim že poldrugo leto nista govorila, ker sta si bila nekaj v jezi. Gonjača sta gnala kravo naprej, Toš pa je potrkal na okno. Takrat je ŠiSka tiho odprl vežna vrata in petkrat vsekal z ostro ročno sekirico Toša po glavi. Trikrat mu je prebil lobanjo. Toša so prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer mu pa niso mogli več pomagati. Obtoženec se je zagovarjal s eilobranom, češ, da je hotel pokojnik vlomiti v hišo. Sodišče je.Šiško obsodilo na šest let ro-bije, trajno izgubo častnih pravic in na odškodnino 5000 Din vdovi pokojnega. Obema pokojnikovima otrokoma pa mora dajati vsakemu mesečno 50 Din, dokler ne dosežeta starosti 14 let.
*	žrtev sirovosti. Od Sv. Križa pri Kostanjevici smo prejeli: Na članek pod gorenjim naslovom sta v 25. številki «Domovine> Milan Kodriž in Viljem Stanič poslala popravek, ki je bil pri-občen v 27. številki. Ta popravek je pa samo v toliko točen, da je Viljem Stanič pri ,doplarju', ki ga je skupaj naročil z nekim drugim gostom, plačal polovico in se je kmalu nato odstranil iz gostilne, kakor je bilo že v prvem članku točno povedano. Do nesoglasja med Staničem in mojim pokojnim možem je prišlo samo zaradi svetilke. Stanič je prisedel k mizi Leskovčanov potem, ko se je zadeva glede svetilke že navidezno med njim in kmalu nato napadenim možem poravnala in torej v tej točki popravek ne ustreza resnici. Milan Kodrič ne pride pri zadevi naravnost v poštev, ker se je na poziv mojega pokojnega moža takoj pokoraval ukazu, da se svetilka ne sme sneti s stropa, in je tudi takoj nato z družbo vred odšel iz gostilne, medtem ko je Stanič z nekim drugim gostom ostal še dalje v gostilni. Nezavestnega moža z razbito glavo in hudimi poškodbami po životu in nogah smo našli pred hišo na dvorišču ležati na obrazu in je silobran čisto izključen. To potrjuje
tudi položaj, v katerem so ga gosti pobrali in nezavestnega odnesli v stanovanje. Pri njem ni nihče našel najmanjše reči, ki bi kazala znake kakega napada od strani moža. Pobit je bil z ročico po hrbtu in nogah še potem, ko je že nezavesten ležal na tleh. Tega zločina je bil osumljen takoj Stanič, ker je že v gostilni zagrozil, <da ga bo (moža) stal sunek še dva litra vina in še več*. Sicer je pa reč sodišča, da zadevo preišče in postopa po zakonu. Angela Horvatova.
*	Razpečevalka ponarejenih kovancev. Kamniški sladoledar je te dni dobil od neke ženske ponarejeni 20dinarski srebrnjak. Isti dan se je oglasila tuja razpečevalka tudi v neki trgovini na Šutni in poizkusila spraviti v promet ponarejeni denar. Orožniki so prišli razpečevalki na sled, ugotovili pa so tudi, da je dobivala ponarejeni denar iz Savinjske peči pri Gornjem gra-"du, kjer so pred kratkim izsledili dva ponarejalca.
*	Požig v Malem Orehku in tatvina na Radohi pred sodiščem. Pred senatom trojice v Novenr mestu so se morali zagovarjati zaradi požiga in tatvine kar štirje obtoženci: Jože Lojk in Alojzij Vidic zaradi požiga, isti Jože Lojk, Franc Mež-nar in Anton Turk pa zaradi tatvine, ki so jo izvršili na škodo družbe «Une* na Radohi. Vsi štirje obtoženci so doma iz Zajčjega vrha, občina Šmihel-Stopiče. Prva dva obtoženca sta se morala zagovarjati zaradi požiga. Obtožnica navaja, da je Alojzij Vidic posedoval v Malem Orehku zidanico, ki jo je leta 1932. zavaroval pri zavarovalni družbi cjugoslaviji* z inventarjem vred za znesek 5000 Din. To zidanico je imela v dosmrtni užitek Vidičeva tašča Marija Mežnar-jeva. Zaradi zidanice je prišlo med taščo in zetom do čestih prepirov, posebno še, ker je bil Vidic tašči dolžan 7500 Din, ni pa imel upanja, da pride do denarja, s katerim bi plačal dolg. V sličnem položaju je bil obtoženec Jože Lojk, Vi-dičev svak. Ko sta si zaupala težave in jela premišljevati, kako bi si pomagala, je Lojk Vidicu obljubil, da bo zavaroval poslopja svoje žene, nato pa jih zažgal. Iz dobljene zavarovalnine bi plačal terjatev. Ta načrt je ostal neizveden, pač pa sta se oba dogovorila, da bo Vidic zavaroval zidanico, ki jo je imela za užitek Marija Mežnarjeva, Lojk pa da bo to zidanico zažgal. Načrt sta oba izvršila zjutraj 23. oktobra lanskega leta, ko je bila Mežnarjeva v cerkvi. Ogenj je uničil zidanico do tal, obenem pa se razširil tudi na blizu stoječo kočo Marije Šegove, ki je
bila prav tako upepeljena. — Lojk se je moral istočasno zagovarjati s tovarišema Francem Mež-narjem in Antonom Turkom zaradi tatvine vreč, več paketov tablet in vozovne opreme pri družbi «Uni* na Radohi. Sodišče je obsodilo Lojka na 18 mesecev strogega zapora in 1000 Din globe, Alojza Vidica na 10 mesecev strogega zapora in 500 Din globe, Franca Me).narja na tri mesece in deset dni strogega zapora in Antona Turka na sedem dni strogega zapora. Lojk in Vidic pa morata plačati še 5000 Din Mariji Mežnarjevi^ Mežnarju in Turku je sodišče odložilo kazen zA dobo treh let.
*	Lombarjeva obsodba potrjena. Stol sedmo* rice v Zagrebu je naposled rešil prizivno vlogo Jožeta Lombarja, ki je bil 9. uiarca letos obsojen na dosmrtno robijo zaradi umora Bosanca Voj-nikoviča. Umor je bil izvršen 29. septembra leta 1932. v Kosezah in umorjenčevo truplo vrženo v vodnjak opuščene opekarne Kranjske stavbne družbe. Revizija in priziv sta bila zdaj zavrnjena, sodba velikega kazenskega senata potrjena« Jožeta Lombarja so spravili v mariborsko kaznil^ nico.
*	Kamniški svatje oproščeni s ponovno sodba.
Naposled je končan poldrugo leto trajajoči prmj ces proti šestim Kamničanom, odnosno okoliča-; nom, zaradi tepeža. Prvotno so bili stari Janes Uršič in njegovi tovariši obsojeni na šest do osem mesecev strogega zapora zaradi tepeža, katerem je bil 13. avgusta leta 1931. med svatbd smrtno nevarno poškodovan Peter Peternel, ki jO čez nekaj dni umrl v ljubljanski bolnišnici. T© dni je bila v Ljubljani ponovna razprava.'Bilo je navzočnih več Kamničanav, a od obtožencev saj bili pri razpravi samo štirie. Obtoženci so bil® oproščeni.
*	Vlom na Studencu pri Vevčah. Pri gradnjij
letališča v Polju je zaposlenih več delavcev, kij stanujejo po bližnjih vaseh, v barakah ali prij kmetih. Delavec Ljudevit Škrbec stanuje na Stu-4 dencu pri Vevčah. Ko je prejel nedavno mezdo^ je denar shranil v kovčeg. Drugega dne je pa' presenečen opazil, da je kovčeg odprt in da mu je neznan vlomilec pobral vseh 960 Din. Javil je vlom vevškim orožnikom. Ti so kmalu izsledili dva krepka Bosanca, ki sta tam okrog postopala in živela na tuje stroške. Prijeli so ju in natanko preiskali. Pri njima so našli še skoro ves denar. V ljubljanskih zaporih čakata zdaj plačila.
molči so prevračali kozarce; vino je teklo že od mize. Poredni mlajši fantje so zbijali neokusne šale. Metali so drug v drugega kosti ter si vlivali za vrat vino. Tupatam so se že prerekali, a so se zopet pomirili.
Med glasnim krikom in vriščem je vstopil Murnov Jože iz Potočja. Dekleta in fantje so se spogledali, zakaj Jožeta so najmanj pričakovali.
<Pij, Jože, pij!» Od vseh strani so ga dregali s kozrci; fant ni vedel, komu na ustreže.
«Pa sedi!* so ga vabili v družbo. «Kaj boš stal! Saj ne boš več rasel!>
Jože je izbiral, kam naj prisede. Med mlajše fante ni maral; ti so mu bili preotročji. Pri mizi, pri kateri so sedeli starejši fantje, pa ni bilo več prostora. Skrivaj se je ozrl na Minko, ki je sedela pri peči. Z Lojzetom sta se držala za roko.
K omizju med dekleta je Jožeta še najbolj mikalo. Videl je, da se mu odmika Čotarjeva Ančka. Namignila mu je celo, naj prisede. Brez oklevanja je ustregel njeni želji.
Njegovo vedenje pa ni ugajalo fantom, ki so bili že natrkani. Zamerili so Jožetu, češ, da jih prezira. Kdor hoče sedeti pri dekletih, mora imeti dovoljenje. Jože pa ni nikogar vprašal, ko se je pomešal med dekleta. Celo s krivčki za klobukom jih je izzival. Ali misli, da se ga boje?
Krivčkov Bukovčani r.iso radi videli. Marši-1 kak pretep se je pričel zaradi tega. Kdor se je ponašal s krivčkom, je moral bežati celo podnevi. Zakrivljeno pero je pomenilo bojevitost,
s katero se ni smel nihče ponašati v tuji vasi. Tako pravico so fantje skrbno varovali.
Glede krivčkov so bili starejši fantje bolj strpni od mlajših. Ko so zagledali Jožeta z zakrivljenim peresom, so se pač dregali s komolci, ne da bi očitno zabavljali. Mlajši pa so zapeli
izzivajoče: „ .
«Kaj maramo mi,
k' smo fantje mladi,
pri nas je korajza,
pri vas je pa ni.»
Babnik jih je opozoril, naj se vedejo dostojno. Zasukal je pogovor na zlato tele To je učinkovalo. Mladi nataknjenci so začeli smešiti pogane v njihovem malikovanju. Oponašali so jih, kako so zažigali kadilo pred zlatim malikom. Njihovo spakovanje je bilo nerodno in neslano.
<Ali smo mi kaj boljši?> je nastopil Murnov Jože. Njegov glas je kar zasekal.
Dekleta so se spogledala: «Mi smo vendar kristjani!*
«Pa se vzlic temu klanjamo zlatemu teletu. Še siabši smo od malikovalcev.*
«Kdo pa, kdo?» Mladi občutljivci so vstajali s sedežev in zahtevali pojasnila.
Jože jim je povedal v obraz: «Castilci zlatega teleta so ljudje, ki sede pred kupom denarja .. .>
Mladiči so se krohotali; vedeli niso, kam merijo njegove besede. Lojze in Minka pa sta občutila, da sta prizadeta. Babnik se jt- ugriznil v ustnico, tudi Šimencu je izpremenilo barvo.
Jože je nadaljeval prav resno: «Denar je malik, pred katerim se valjamo po blatu.. .*
Zopet je uščipnil Lojzeta in njegovo zaročenko. Babnik je bil zelen od jeze, Šimenc pa je nekaj godel. Toda nihče mu ni rekel besedice.
Babnik je zaklical fantom: «Plesat pojdite! Kdo ga bo poslušal!*
Vsa družba je vstala in drla v vežo. Ostala je samo Ančka, ki jo je pridržal Jože tesno na svoji strani. Kmalu se mu je približala Minka z majhnim zavitkom. Vrnila mu je njegovo sliko. Jože se je posmehljivo zahvalil.
«Kje imaš pa ti mojo?* ga je vprašala. «Vrnil ti je ne bom*, ji je odvrnil, «pač pa jo bom vrgel v ogenj, kadar bomo sežigali pusta.. .*	» „« (»,- .,
«Naredi, kar hočeš.* Minka se je obrnila in odšla užaljena med plesalce.
Jože-in Ančka sta ostala sama, kar je bilo všeč obema. Zgovorna mladenka se je fantu takoj prikupila. Rahlo jo je pobožal in naslonil njeno glavico na svoje prsi. Rana prevarane ljubezni se mu je pričela čudežno celiti.
Ponudil ji je sliko z besedami: «Vzemi jo za spomin in obljubi, da me ne boš nikoli pozabila.*
«Jože!» Ančka je sprejela sliko in pripomnila: cNikar se ne šali...*
«Ančka, ali ne govorim dovolj resno?* Pobesila je glavo in molčala.
tem sva govorila že z očetom. Ali ti niso še nič omenili?*	(Dalje prihodnjič.)
Ljudsko vseučilišče
V Kaliforniji rasto orjaški smokvoni in sekvoje
Neka Čehinja opisuje najstarejša drevesa na svetu, ki jih je videla v Ameriki. V Ameriki, pravi, kjer so največje hiše in največja brezdna sveta, se je ohranilo tudi najstarejše drevo, Ogromen smokvon-, rdeče drevo, kakor pravijo •»Američani. Prvič sem ga videla v muzeju v New Yorku. V pritličnih dvoranah so prežagana pgromna debla tisočletnih dreves. Po letih teh »orjakov so izračunali, da so bila ta drevesa prastara že v času, ko so faraoni gradili piramide. fTo so vrstniki davno izumrlih drevesnih vrst. Preživeli so krize, ki so med razvojem pokosile življenje zemske površine. V vzhodnih obmorskih dolinah Kalifornije je preživel njihov rod tudi ledeno dobo. V muzeju je nekaj fotografij lepih dreves. Človek se ni more dovolj načuditi krasni sekvoji, ki je bila stara že 1000 let, ko je jKolumb odkril Ameriko. To drevo je preživelo 40 rodov in bilo je razmerno še mlado, ko so Iga posekali, saj doživi to drevo v Kaliforniji 6000 let. V muzeju je tudi slika smokvana generala Shermanr\ 3500 let starega drevesa, ki je Hrisoko 93 metrov.
V muzeju sem občudovala krasne slike velikih prerezov smokvonov, še z večjim zanimanjem «em pa ogledovala vodopade nežnih vejic, raz-etočih iz njihovih prežaganih debel. Zahotelo ee mi je drugič videti te orjake v gozdovih. To i|e čardben kraj, ki se mu pozna pečat davne preteklosti. Zadnje ostanke orjaških dreves država skrbno varuje pred večnim sovražnikom ognjem in pred ljudmi. Visoko pod nebo se dvigajo košate krone. Človek bi mislil, da stoji pod oboki krasnega hrama. Celo mnogi nebotičniki s štiridesetimi nadstronii bi se v tem gozdu lahko 6krili.
Iz San Francisca ni daleč do teh gozdov. Pre-cpelješ se čez kras"en zaliv Zlata vrata, potem pa ^kreneš v notranjost Kalifornije. Ob največjem kalifornijskem jezeru prideš v tople doline, kjer fse je ohranil smokvon. Ko stopiš pod košate kro-me orjaških dreves, se ti zdi, da si prišel v pre-idor, tako temno postane naenkrat. Obenem za-feutiš vlago in hlad. Le redko prodre skozi gosto »ejevje sončni žarek. Še malo in avtobus zavozi LV pravi predor, ki ga je napravila narava sama kJz tisočletnih orjakov.
f Tudi orjaškim drevesom je pretila pred desetletji poguba. Najstarejša drevesa, ki niti v kremp-jljih ledene dob-- niso usahnila, ki jim ni moglo ?do živega umiranje stoletij, je hotela pokončati tel&veška roka, postala naj bi bila žrtev dobičko-feeljnosti, V času velikega razmaha lesne industrije in trgovine, ko so padli ogromni ameriški 'gozdovi, je prišla vrsta tudi na najstarejše gozdne orjake. Ljudje so spoznali, da daje smokvon zvrsten stavbni les in to naj bi ga pogubilo. Polastila se ga je špekulacija in tako so posekali ;ozd za gozdom. Šele ustanovitev Društva za za-čito orjaških dreves je dala vladi pobudo, da je tisoripfnf rrr-^ove zaščitila.
Zamorec je postal bel
ff Beli zamorec s Haitija, ki je postal čez noč BVetovnoznan, je prispel le dni iz svoje daljne domovine v Chicago, kjer ga bodo zdravniki temeljito pregledali, da ugotove, kako je mogla pjegova temna koža izgubiti svojo barvo in ali bi se dalo uporabljati tudi pri drugih zamorcih (sredstvo, ki je tako nepričakovano prelevilo za-inorca v belokožca. Naravnost iz pragozda privedeni zamorec je stopil pred zdravnike v Chi-jagu nekam plaho. Ysmeond Dauphin, kakor se jpiše v belokožca izpremenjeni zamorec, šteje 57 let, po poklicu je delavec v nasadih kave. Mož ni nič kaj navdušen za to, da je izgubil svojo krasno črno barvo, kajti tudi njegova družina ga je dolgo smatrala za prikazen in leto dni ni
hotela o njem ničesar vedeti. Zdaj, ko je postal slaven, ga pa spoštujejo tudi v pragozdu.
Takoj po prihodu v Chicago so ga začeli strokovnjaki na vseučilišču temeljito preiskovati. Obsevali so ga z ultravijoličastimi žarki, fotogra-frali so barvo njegovih oči, zlasti so se pa zanimali za čudodelno sredstvo ouar', ki gd je opralo, da je postal bel. Ze zdaj se pa učenjaki strinjajo s tem, da je Dauphin najzanimivejši izmed treh pobeljenih zamorcev, ki jih učenjaki doslej poznajo. Zelo se zanimajo učenjaki za črešnji podoben plod ouari, ki ima tako čudodelno moč, da izpreminja črno kožo v belo. Zamorec je prinesel nekaj teh plodov ? seboj in v Chicagu jih bodo kemično preiskali. Če se res najde v njih sredstvo, ki bi izpreminjalo zamorce v belokožce, bodo ljudje to sredstvo gotovo izkoriščali in služili milijone.
Dauphin je dobil to sredstvo od nekega ma-zača kot zdravilo proti naduhi. Ker pa zdravilo ni učinkovalo dovolj hitro, je vzel dvojno dozo, pa ga je začela tresti mrzlica in za nekaj časa je oslepel. Ko si je pa opomogel, je bil tako bel, kakor smo prebivalci Evrope. Dokaze, da je bil Dauphin še pred letom dni zamorec in da ima na Haitiju črno ženo in tri črne sinove, je prinesel v Chicago novinar Henry Chauvet, ki bivšega zamorca spremlja. Zamorci in belokožci se zelo zanimajo za izid zdravniške preiskave.
Svatba bogov
V Maduri na vzhodni indski obali slave Indi v juliju svatbo bogov. Na krasno okrašenem sve-čeniškem vozu vozijo majhno boginjo in majhnega boga iz hrama v hram. To sta bog Ganespatte s človeškim telesom in slonovo glavo in boginja zla Mariama, ki pošilja otrokom nalezljive bolezni, zlasti ošpice, ima pa to dobro lastnost, da jih zna tudi ozdraviti. Zato ji prinašajo žrtve in v njen hram romajo matere z bolnimi otroki. Na strehi v ospredju svetišča stoje majhni kipi, ki o njih Indi trdijo, da so ozdravljeni otroci.
Dr. Pertold se je dolgo mudil v teh krajih in proučeval šege in običaje domačinov. Po njegovem mnenju gre za kipe otrok, ki so bili žrtvovani, da bi rešili življenje drugim imenitnejšega rodu. Bog in boginja imata ločeni svetišči. Kipa obeh sta iz čistega zlata, visoka po 10 cm in vse leto gosto zastrta. Samo člani najvišjih kast smejo videti njuna oltarja. Enkrat na leto poseti boginja svojega moža. Na velikem vozu jo peljejo v možev hram. Vse je slavnostno razsvetljeno. Samo en dan sme ostati boginja pri svojem možu, potem pa jo odneso nazaj v njen hram. Svečanosti se udeleži mnogo pobožnih romarjev.
Po vsej Sloveniji gre glas: Le »Domovina" ie za nas!
IZ POPOTNIKOVE TORBE
SMRT UGLEDNEGA NARODNJAKA.
Semič, julija.
V	nedeljo je umrl v Semiču po dolgi bolezni v starosti 60 let bivši župan občine Semiča, posestnik, gostilničar, mesar g. Ivan Bukovec. Zavratna bolezen, ki si jo je nakopal v svetovni vojni, ga je spravila v grob.
Pokojnik je bil prava belokrajinska korenina in kremenit značaj. Ni se nikdar strašil pokazati svojega naprednega mišljenja in kot tak je bil leta 1921. izvoljen za župana občine Semiča, kateri pa je načeloval samo dve leti, ker je moral zaradi bolezni opustil županovanje.
V	tem kratkem času je mnogo storil v korist občine, ki mu bo trajno hvaležna.
Ko se je leta 1911. osnovalo sokolsko društvo, je bil pokojnik prvi, ki je pristopil kot član in dal na razpolago svoje prostore, ki jih ima Sokol tudi še danes brezplačno. Spričo velikih zaslug za Sokola je bil pokojnik tudi izvoljen za nje-
govega častnega člana. Ni pa bil le sam član Sokola, temveč tudi vsa njegova družina.
Žalujoči družini naše iskreno sožalje! Pokojniku bodi ohranjen časten spomin!
SMRT ZASLUŽNEGA NARODNEGA DELAVCA.
Dol pri Hrastniku, julija.
V celjski bolnišnici je umrl 541etni upokojeni šolski upravitelj in posestnik na Dolu g. Josip Roš. Pokojnik, ki je bil sin znanega narodnega borca Ferdinanda Roša iz Hrastnika, je nastopit svojo prvo učiteljsko službo na Dolu pri Hrastniku; pozneje je služboval v Orešlju pri Bizelj-skem, nazadnje pa kot upravitelj šole na Turju, kjer je bil upokojen zaradi bolezni. Kot upokojenec si je zdravstveno opomogel in na Podbre-škem nad Dolom si je zgradil svoj dom. Prejšnji četrtek pa so ga napadle prav hude bolečine v želodcu. Zdravniki so ugotovili raztrganje želodčne stene ter odredili prevoz v celjsko bolnišnico. Hudih bolečin ga je v dveh dneh rešila smr... Truplo blagega pokojnika, ki zapušča soprogo in sedem otrok, so prepeljali na dom, odtam pa v ponedeljek ob veliki udeležbi občinstva k večnemu počitku na dolsko pokopališče.
Pokojni Josip Roš se je mnogo udejstvovs1 ta splošno izobrazbo ljudstva. Velike so njegov r zasluge za bralno in gasilno društvo na Dolu in za Sokola. Bil je dober pevec, izvrstno je igra. na tamburico in tudi kot odrski igralec se je > velikimi uspehi udejstvoval na odrih naših narodnih društev. Bil je soustanovitelj in častni član Gasilnega društva na Dolu, starosta in pod-starosta dolskega Sokola in odbornik raznih narodnih društev Dola in Hrastnika. Sam je uredil in vestno opravljal tudi vremenoslovsko postajo. Velike zasluge si je pridobil nadalje pri gradnji Sokolskega doma v Hrastniku, za katerega je prispeval večje količine lesa. Bil je dobričina in pridobil si je mnogo prijateljev.
Bodi mu ohranjen časten spomin! Rodbini
iskreno sožalje!
»
POLSTOLETNICA GASILSKEGA DRUŠTVA V HORJULU
Horjul, julija.
Gasilno društvo v Horjulu bo imelo proslavo 501etnice obstoja, združeno z župnim zletom vrhniške gasilske župe, v nedeljo 23. t. m. Horjulsko društvo je med najstarejšimi v vrhniški gasilski župi. Ustanovilo se je na pobudo posestnika Ko-renčana Franca in trgovca Šušteršiča Jakoba. Predložena slovenska pravila so bila tedaj dvakrat zavrnjena in šele tretjič jih je oblastvo odobrilo. Čeprav je bilo v tedanjih časih poveljevanje le v nemškem jeziku, sta zgoraj omenjena ustanovitelja vztrajala in zahtevala poveljevanje v slovenskem jeziku, ki se je obdržalo v društvu vso dobo.
Na ustanovnem občnem zboru 1. aprila 1883. so bili izvoljeni: za načelnika Rihar Anton, za podnačelnika Marinčič Jakob, za tajnika Šušter-šič Jakob. Razen Korenčana Franca in Vrhovca Janeza krije zemlja že vse ustanovne člane. Od ustanovitve do 501etnega jubileja je imelo društvo 10 načelnikov. Za Riharjem je načeloval Muha Matija, nato Brežic Franc, Leben Franc, Čepon Ivan, Marinčič Ivan, Rožmanec Andrej, Stanovnik Ivan, Stanovnik Franc, Šušteršič Janez in Marinčič Ignacij, sedanji načelnik.
Takoj ob ustanovitvi je društvo že marljivo delovalo in si prvo leto nabavilo brizgalno. Leta 1892. si je sezidalo dom za spravljanje orodja. Kasneje si je nabavilo modernejšo brizgalno na ročni pogon in leta 1913. tudi motorko. V času svojega obstoja je sodelovalo pri 45 požarih.
Pod vodstvom agilnega načelnika Marinčiča Ignacija si je društvo letos pomladi pričelo graditi nov dom, ker stari hram ne zadošča več. Z marljivostjo in vztrajnostjo načelnika in članov je dom že pod streho. Zgrajen je po načrtih stavbnika g. Battelinija Angela in bo ponos društvu in kraj okolici.
Spored gasilske slavnosti bo prav pester. Sodelovala bo godba na pihala.
»
POSLANEC PUSTOSLEMŠEK NA SHODU V LUČAH
L u č e, julija.
Krajevna organizacija JRKD v Lučah, katere predsednik je vrli župan g. Jakob Žibovt, je priredila v nedeljo 16. t. m. na vrtu gostilne Vinka Jezernika javen shod, na katerega je povabila 1 domačega poslanca g. Rasta Pustoslemška. |
V imenu krajevne organizacije je zbor otvoril z nagovorom odbornik g. Svito Kosmač, ki je predvsem poudarjal, da se je z uzakonjenjem dopolnila agrarnega zakona izpolnila vroča želja vsega prebivalstva v srezu, da pridejo obdelovalna zemlja, pašniki in gozdovi v roke onih, ki jim po vsej pravici od vsega početka pripadajo.
Nato pa je dal besedo narodnemu poslancu g. Rastu Pustoslemšku, ki je v skoro dvournem govoru orisal hudo borbo za izvedbo agrarne reforme v gornjegrajskem okraju, očrtal spletke, ki so se jih sovražniki agrarne reforme posluževali, da preprečijo zakonsko dopolnilo, ter nepo-bitno dokazal, da je samo šestojanuarska vladavina omogočila, da se bo agrarna reforma izvedla tudi v gornjegrajskem srezu. Navedel je, da je bilo agrarno dopolnijo že v skrajni nevarnosti,! in naglasil, da se moramo samo odločnemu nastopu sedanje vlade, predvsem ministrskemu. predsedniku dr. Srskiču zahvaliti, da je zmagala J pravična reč kmečkega prebivalstva v severnih, krajih naše kraljevine.
G. poslanec je nato razpravljal o raznih gospodarskih vprašanjih, o važnosti tujskega prometa za gornjegrajski okraj in o sredstvih ln ukrepih, ki jih pripravlja vlada, da omili gospodarsko stisko. Svoja izvajanja je zaključil s to-le ugotovitvijo: «Pravična kmečka reč je naposled kljub vsem spletkam in naporom nasprotnikov zmagala tudi v našem okraju! Do tega pa ne bi nikdar prišlo, ako bi ne bil vladar sam z vsem srcem na strani kmeta in ako ne bi on, zvest svoji dani besedi, vedno z vso odločnostjo zahteval, da se mora zemlja dati onemu, ki jo obdeluje! Največja zasluga, da se bo agrarna reforma izvedla tudi pri nas, pripada vladarju samemu. Zato nam veleva čut iskrene hvaležnosti, da iz vse duše vzkliknemo: Naj živi Nj. Vel. kralj Aleksander!» — Zborovalci so z navdušenimi vzkliki in burnim ploskanjem dajali duška svoji hvaležnosti nasproti vladarju, mogočnemu zaščitniku kmečkega stanu.
Na predsednikovo vprašanje, ali kdo želi kakšnega pojasnila, se je zglasil g. France Hren, uslužbenec graščinske uprave v Vrbovcu. Zborovalci so ga takoj obkolili, češ, da ga nočejo poslušati, ker vedo, kdo ga je poslal. Z velikim trudom se je posrečilo g. poslancu zborovalce pregovoriti, da so dovolili govoriti odposlancu graščinske uprave, ki pa je govoril tako zmedeno, da nihče ni vedel, kaj prav za prav hoče. Jecljal je nekaj o trošarini in o drugih rečeh, previdno pa se je izogibal vprašanja agrarne reforme in razlastitve gozda, ker je vedel, da bi ga zborovalci takoj postavili na cesto. Poslanec je moža primerno poučil, nato pa se je Hren s svojimi tovariši jadrno odstranil z zborovanja.
Predsednik g. Kosmač je naposled predlagal priznanje in zahvalo poslancema gg. Rastu Pustoslemšku in Milanu Mravljetu, kar je bilo z odobarvanjem sprejeto.
cesto od Srednje vasi do Poljan. Posestniki ondat-nih zemljišč so namreč kratkomalo odpravili steze. Banska uprava je mnenja, da so te steze nastale brez potrebe in zaradi udobnosti posameznikov. Proti temu odloku ni pritožbe več. Preostaja edino še pot do tožbe pred sodiščem, kjer posamezniki lahko dokažejo, ali so njih trditve osnovane ali ne. Opozarjamo prizadete, ki so hodili po teh stezah, da se jih odslej ne poslužujejo. S tem bodo poleg domačinov prizadeti tudi letoviščarji in izletniki, ki jih vabimo leto za letom v našo dolino.
Še ni dolgo, ko je spet neki potepin tam v hribih v odsotnosti gospodarja in gospodinje vlomil v hišo in odnesel precej denarja. Za onimi, ki so zadnjič obiskali gospo Maroltovo in ji odnesli slanino in salame, ni sledu, škofjeloški mesar, ki je lansko leto dajal aro na prašiče, ki jih ni bilo, zamanj povprašuje po oni gospodinji, ki mu jih je zaarala.
15, Rue Lafayette, PARIŠ
odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem knr/u. Vrši vse bančne posle naj-kulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holan-diji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. V)h4 f)4, Brnxelles; Francija: št. 111?-94, Pariš; llolnndija: št. I458-66; Ned. Dienst; Lukseinburg: št. L n xembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.	56
Za kuhinjo
Praktični nasveti
Bolhe in drug nadležni mrčes preženeš iz
stanovanja s karbolno kislino, ki jo dobiš v vsaki drogeriji že primerno zredčeno. Z njo namaži luknje in špranje v tleh, po stenah in na pohi-^ štvu. Duh karbolne kisline je močan in kmalu prežene ves mrčes, zlasti ker dolgo časa ostane. Obenem pa razkužuje ta kislina zrak in je že iz zdravstvenih ozirov priporočljivo, od časa do časa razkužiti stanovanje.
Lizol kot razkuževalno sredstvo se tudi zelo rabi. Kadar pomivamo lesena tla, je dobro, če dodamo vodi nekoliko lizola, ker preženemo s tem tudi bolhe. Stranišče pa moramo vedno po* mivati z vodo, ki smo ji dodali lizola. Da pa se zrak v stranišču stalno razkužuje, je priporočljivo, da postavimo v mali posodi v kak kot nekoliko lizola.
Štedenje s petrolejem. Da zmanjšamo potrošnjo petroleja v svetilkah, dodajmo v vsak liter petroleja štiri grame terpenti novega olja in dva grama kafre. Plamen od teh pridatkov potem tudi lepše in svetleje gori, petroleja se pa manj porabi. Zmotno pa je mnenje, da pogori manj petroleja, če privijemo stenj niže, zakaj pri tem imamo slabo razsvetljavo, okajen cilinder in za-smrajeno stanovanje.
Različne mesne konzerve moramo takoj porabiti, ko smo jih odprli. Ako pa hočemo konzervo pustiti preko noči, jo moramo stresti iz pločevinaste škatle v. porcelanasto ali stekleno posodo ter jo pokriti, ker sicer zelo počrni in dobi neprijeten okus.
Za glace-rokavice. Z nekoliko saj in nekaj kapljicami terpentina si pripravimo zmes, s katero počrnimo glace-rokavice, ki so od vlage postale lisaste. Končno rokavice zdrgnemo s prav mehko krpo.
POLJANSKO PISMO.
Poljane nad Škofjo Loko, julija.
Kljub nagajivemu vremenu smo letos nako-sili precej več, kakor smo pričakovali. Zdaj pride na vrsto žetev, ki pa, ne bo prav obilna, posebno koder so žita že dalje časa položena.
Letoviščarji le počasi prihajajo. Upamo pa, da jih bo prišlo do avgusta še precej, saj imamo pri nas obilo prirodnih krasot in kopanje je pri nas prijetno tako, kakor le malokje drugod.
Oblastva so zavrnila pritožbe 36 podpisnikov proti zabrani .rabe stez vzporedno z banovinsko
Zdrobov sladoled. V lonec deni pol litra kakega sadnega soka ali belega ali rdečega vina, lahko pa deneš tudi navadno vodo. V sadni sok iztisni dve limoni in primešaj četrt kile sladkorja. Postavi na štedilnik, da zavre, v vrelo pa zakuhaj, pridno mešaje, tri žlice zdroba. Ko se prične zdrob gostiti, postavi lonec v mrzlo vodo ali na led in stepaj dalje, da postane zdrob kakor stolčena smetana. Potem stolci še sneg petih beljakov, ga primešaj k zdrobu in pokusi, ali je vse skupaj dovolj sladko, sic_r primešaj še sladkorja v prahu, nato pa še ali rdečih jagod ali i malin, a lahko tudi samo dve žlici ruma ali kak j drug liker. Lonec namaži s finim oljem, stresi . vanj zmes, dobro zapri ali zaveži s pergamentnim ' papirjem, nato pa postavi lonec za pet ur na led, ! če ga imaš, ali v prav hladno klet, da se zmes strdi. Sladoled lahko pripraviš zvečer in ga pustiš čez noč na ledu ali pa v kleti. Strjeni sladoled stresi na plitev krožnik in ga daj takoj na mizo.
Maline s stolčeno smetano. Pol litra odbranih malin stresi v skledo in jih dobro posuj s sladkornim prahom. Nato jih postavi na hladno za eno uro. Medtem stolci pol litra sladke smetane, primešaj 12 dek vanilijevega sladkorja in dve deki v dveh žlicah vode raztopljene želatine. Zdaj napolni skledo: najprej deni za prst na debelo v skledo malin, nato smetane in zopet malin. Na vrh naj pride smetana, po kateri potresi še lepih malin, nato postavi skledo na led ali pa v hladno klet. Preden daš na mizo, obloži sladčico še z vafelni ali biškoti, vendar to ni potrebno.
Malinova mezga. Skozi sito pretlači kilo malin, dodaj tri četrtine kile sladkorja in skuhaj mezgo. Mezga je dovolj kuhana, kadar od kuhal-nice težko pada ali pa, kadar se naredi po vrhu, če jo deneš na krožnik hladiti, kožica in se ne prijemlje prsta, če se je dotakneš. To nravilo velja za vse mezge.
Hudo je živeti možu brez žene,! a še huje z njo
Prav zanimivo opisuje indijska budhističnaj pripovedka, kako je bog ustvaril ženo. Takole jo je ustvaril po tej pripovedki:
Dolgo je ustvarjal bog svet. Ustvaril je nebo in zemljo, gore in doline, morja in reke, navadne in dragocene kamne, plemenite živali in plazeče se kače, ribe in mehkužce. Bil je zadovoljen s svojim delom in dejal je sam pri sebi: <Zdaj moram ustvariti še kralja vsega stvarstva.* Pa je ustvaril človeka. Najprej je z velikim naporom in ljubeznijo ustvaril moža. Ko je hotel ustvariti ženo, je opazil, da v ta namen nima več potrebne tvarine, ker je bil že vse porabil pri stvarjenju moža.
Pa je sedel stvarnik na breg svete reke Ganga in se globoko zamislil. Mnogokrat je solnce zašlo in vzšlo, a stvarnik je še vedno razmišljal. Pa je prišel k njemu mož, ki ga je bil ustvaril, in ga je milo prosil; naj mu ustvari ženo. Stvarnik je uslišal prošnjo kralja vsega stvarstva. Vzel je luni okroglost njenega ščipa, vetru njegovo nestanovitnost, travi njeno lahno valovanje, gazeli njen pogled, solnčnim žarkom njihov sijaj in oblakom njihovo solzavost, pa je začel ustvarjati ženo. Ženi je še vedno nekaj manjkalo.
Spet je sedel stvarnik na breg svetega Ganga in se globoko zamislil. Razmišljal je in razmišljal, dokler se mu ni posvetilo v glavi. Vzel je zajcu njegovo strahopetnost, pavu njjgovo domišljavost, medu sladkost, mački umetnost prilizovanja, tigru njegovo krutost, sraki njeno brbljavost., grlici grlikanje, oslu njegovo upornost in kači njeno zvitost. Vse to je zmešal s prvofuo rabljenim gradivom in ustvaril je zeno. Pot^m jo je izročil možu, češ: «Vzemi jo in bodi srečen.* Mož se mu je zahvalil in odvedel ženo.
Čez tri dni je pa mož spet prišel k stvarniku, češ: «Vzemi to ženo nazaj! Zastruplja mi življenje. Brblja tako, da mi bo glava počila, neprestano zahteva zase pozornost, dela mi sitnosti in
preglavice in nikoli nimam pred njo miru. Ne morem živeti z njo, zato jo vračam tebi, njenemu stvarniku *
Ko je mož to izrekel, je pustil ženo pri stvarniku in odšel.
Toda čez tri dni se je vrnil. «Veliki stvarnik,* je dejal, «odkar živim brez žene, je moje življenje pusto. Ves dan mislim hrepeneče na to, kako lepo je prepevala, kako me je gledala s svojimi temnimi očmi in kako me je božala s svojimi pogledi. Njen glas je zvenel kakor godba. Bilo mi je tako sladko gledati jo in občudovati njeno lepoto! Prosim te, stvarnik, vrni mi jo.*
Veliki stvarnik je izpolnil njegovo željo in mož je ženo spet odvedel.
Minili so trije dnevi, pa se je mož spet zglasil pri stvarniku, vodeč ženo za roko. cNe morem živeti z njo!* je zaklical. «To lahkomiselno bitje mi dela strašne sitnosti. Vzemi jo nazaj in verjemi, da nikoli več ne pridem po njo.*
Stvarnik je pa odgovoril na to: «Jaz pa vem, d-a spet prideš! Ne moreš živeti z njo, toda še huje ti je živeti brez nje. Vzemi jo in delaj, kar hočeš.*
Pa se je mož globoko zamislil in dejal sam pri sebi: «Kaj naj počnem?*
Na to vprašanje mož še zdaj nima odgovora. Hudo mu je namreč živeti z ženo, še huje pa brez nje	____
X V 26 urah iz Nevv Yorka v Berlin. V soboto ob 4-10 je letalec Willy Post iz Nevv Yorka odletel na polet okrog sveta, za kar bo potreboval šest dni. V nedeljo je Post pristal v Berlinu. 6000 km dolgo progo med New Yorkom in Berlinom je preletel v 25 urah in 40 minutah. Na letališču so ga sprejeli z zvoki ameriške in nenir ške himne.
X Zastrupljena kri se lahko očisti. Skupina moskovskih znanstvenikov je objavila presenet-
španski republiki je bil cilinder zadnje čase povsem izginil. Toda ko je posetil Madrid podpredsednik argentinske republike dr. Roce, so ga pozdravili predstavniki vseh španskih uradov s cilindri na glavah. Vse torej priča, dai se vrača moda cilindrov, ki so jih nosili moški zadnja leta samo še pri pogrebih.
X Obsedno stanje zaradi kužne bolezni. Iz Santiaga v Čileju poročajo, da tamkaj razsaja huda kužna bolezen trebušnega tifusa. Predsednik republike je moral zaradi tega podpisati odlok, s katerim se proglaša nad mestom obsedno stanje. Število bolnikov je tolikšno, da so morali vse vojašnice izpremeniti v bolnišnice. Vlada je imenovala posebna komisarja z izrednimi pooblastili za borbo proti tej bolezni.
X 6000 porok naenkrat. Šanghajski listi poročajo, da se pripravlja v Harbinu v Mandžuriji svatba, kakršne svet še ni videl.- 6000 mladih Ja-ponk se je zaročilo pismeno s 6000 Japonci, živečimi v Mandžuriji kot uradniki. Srečne neveste odpotujejo te dni v svojo novo domovino, kjer se omože. Posredovala je sama japonska država, ki si zelo prizadeva, da pride v Mandžurijo čim več zavednih Japoncev. Vlada je ustanovila v velikih mestih šole, ki se v njih dekleta pripravljajo za zakonski stan. Gojenke se uče kuhati, prati, voditi gospodinjstvo, skrbeti za otroke in sploh vsega, kar mora znati po starih japonskih nazorih dobra zakonska žena. Ko dovrše šolo, dobe gojenke posebna izpričevala, da so zrele za zakonski stan. Vse neveste so fotografirali in poslali fotografije mladim, neoženjenim uradnikom z naročilom, naj jih izmenjajo s svojimi tovariši ter začno dopisovati z onimi dekleti, ki so jim najbolj všeč. Skrb države za razmnoževanje Japoncev v Mandžuriji se je obnesla. Vseh 6000 deklet je našlo ženine. Japonska vlada namerava svojo akcijo nadaljevati.
X Grozen zločin zamorcev. Blizu večje na-
Ljubezen.
Zakonca stojita na balkonu in slišita, kako na vrtu na klopici kramljata dva zaljubljenca. Pa pravi žena: «Če se ne motim, ji hoče priznati ljubezen. Zažvižgaj jima *
Mož: «Čemu pa? Saj tudi mene ni nihče svaril z žvižganjem!*
Premalo denarja.
A: «Sam ne vem, kaj bi kupil ženi za god.*
B: «Vprašaj jo, pa boš vedel *
A: «To ne gre, toliko denarja nimam...*
Čudni pazniki.
Iz kaznilnice pobegne jeinik. «Kako je to mogoče?* se čudi ravnatelj. «AIi niste stražili vseh izhodov?*
«Izhode smo stražili», pravijo stražniki, «toda jetnik je lahko pobegnil sk z,i vhod...*
V šoli.
Učitelj: «Pavej nam, Mihec, kaj ti ostane, če imaš pet dinarjev, pa ti vzame tovariš tri?»
Mihec: «Ne preostane mi drugo, gospod učitelj, kakor da prisolim tovarišu zaušnico .. .*
Pozna jo.
A: «Psiček gospe Klobuštrinove je bil povožen. Ta vest jo bo gotovo zelo potrla.*
B: «Seveda. Strašno novico ji bo treba sporočiti previdno *
A: «Da. Telefoniram ji najprej, da je bil povožen, recimo, njen mož.. .j
Sumljiva bolezen.
Bolnik: cGospod doktor, zadnje čase čutim v nogah neko čudno trganje.*
Zdravnik: «Kaj pa ste po poklicu?* Bolnik: «Blagajnik.*
Pred sodiščem. Sodnik: «Kako ste prišli na to, da bi vam
v ,	. . selbine na otcku Kubi so naleteli v samotni ko
liive podatke o uspesnih posledicah precejšnja Hbi M a m be]jh dekJi(j y s(arogti gtj[.ih prisodili milo kazen? Mar ste se prvič pregre-krvi, ki prepreči delovanje strupa ali povzročite-^ ogmih ,et Vge gQ Me z bljžnjih fa k- gr> šili?> liev nalezljivih bolezni Ta postopek resi življenje beHh kolonistov_ Staršl so
iskali pogrešane | Obtoženec: «Ne, slavni sodni dvor, pač je pa sicer brezupno bolnim ljudem. Izumitelj tega P<Hotro£.ieke po g0zdovih, ker niso slutili, da bi se,to prva razprava mojega zagovornika...* stopka profesor Mihajlovski ,z Taskenta je ob-!	odigrati v njihovi neposredni bližini tako
;rwil svoje prvo poročilo o tem ze leta1924. Ope-1 str.ahotna ^aloigra. v kolibi je bil postavljen r>al je takrat mačke in pse, ki jim je vbrizgnil.
t -al je takrat macKe in pse, ki ji m Jevoizsim	so	migno ,ežali štirje
K:d strup. Sklepal je, da bo živalim rešil živtje-i ^^ ^ ? 4uljenimi ofmi. Za_
morci so ležali na svojih predpasnikih. Ker so jbli predpasniki okrvavljeni, je bil položaj takoj j
r.če bo pravočasno očistil njih kri. Praksa jej i;-"koj potrdila njegovo pogumno domnevo. Ope-
-irane živali so ozdravele, dočim so poginile vse,:. _ ,	........ . ..
■. \ , I I- ! • Kil ™ jasen. Zamorce so trdo	prijeli in izkazalo se je,'
so dobile isto kohc.no strupa, a niso bilepo-,^ gQ . deklice	. y koUb p Jgo I
operirane. Toda precejanje je zahtevalo po: b	za
Hva do tri dni za vsakega psa ker je odva al	' J	« 1 sq
onazova ec zastrup jeno kri postopno v man sih J	J ...... , -
znali po tem, ker se jim je boginja vsako noc
prikazala v sanjah. Deklice so imeli več dni za- j
Listnica uredništva
Krška vas. Prepozno prejeli.

GOLŠA, DEBEL VRAT
količinah. Zaradi tega je sklenil Mihajlovski, da, bo odvzel takoj vso kri neki stari opici, ki ji je
prej vbrizgnil strupa v telo. Tudi ta operacija je
ZA SMEH IN KRA TEK ČAS
; prte, dajali so jim sirov krompir, sladkor in vo-
^ • • •	b-ot^r. do, češ, da je to žeija boginje same. S krvjo ubitih j
uspeia. Opica je sicer ležala eno uro kaKor ' ' 11 ...	, , _ , . . n :
I 7 ...	A deklic so poškropili oltar krvoločne boginje. Po
mrtva in je bila navezana na umetno dihanje. Al . .. F . ,	. . , „ t . j i
ko so ji zopet vrnili v žile očiščeno kri, je hitro ■* ocinul ,im je baje notranji glas šepetal, da so oživela. Od tedaj je poprej stara in nadležna stor,h dobro delo, ker je bna boginja zadovoljna. | opica vedno vesela in naravnost pomlajena. Po/amons* Pri<leJ° seveaa preasoaisce, Kjer jim pa: smrti profesorja Mihajlovskega je nadaljeval nje- b°ginia »e bo mošla Prav m5 Pomagati, govo delo zavod za poizkusno zdravstvo v Moskvi. Ruski tisk poroča, da bo zdaj postalo na osnovi njegovih uspehov precejanje krvi zanesljiv pripomoček za zdravljenje pri zastrupljenju krvi, nalezljivih boleznih, zastrupljenju z ogljikovimi plini in tako naprej. Operacija traja samo dve uri, ker vzamejo bolniku poprej samo polovico krvi in potem, eno uro pozneje, še drugo j polovico. Odvzeto kri začasno nadomešča umetna redilna tekočina.
X Cilindri so spet v modi. Na svetovni gospodarski konferenci v Londonu se je nepričakovano pojavilo mnogo cilindrov na glavah zbranih odposlancev. Posebno navdušeni so za cilindre;
Dolga noč.
A: «Na severnem tečaju je šest mesecev dan in šest mesecev noč.» B: «Tu bi rad živel.» A: «Zakaj?»
B: «Če bi me terjali, naj izplačam menico, bi dejal: ,Pridite jutri!'»
Profesorska.
...jazbec spada k živalim, ki prihajajo samo
odposlanci vzhodnih držav in plemen, ki menijo, ponoči iz brlogov na dnevno svetlobo, da brez cilindra ni pravega državnika. In zanimivo je, da so se cilindri spet pojavili prav v Angliji, ki je zadnje čase dosledno odklanjala to A: pokrivalo. Sicer pa prihajajo tudi iz drugih držav;tako, da bi vas razumel tudi bedak.* vesti, da se cilindri vračajo v modo. V mladi! B: «Kaj vam pa ni jasno, gospod?*
Pri založniku.
aš spis ni slab, toda pisati bi ga morali
je obolenje ščitne žleze, ki je je treba pravočasno zdraviti, ker se sicer delovanje tega važnega organa v njegovi funkciji kot zaščita proti strupom vse bolj ovira, zaradi česar nastopijo zelo neprijetni, a često tudi nevarni pojavi. Zdravniška znanost je ugotovila, da delujejo soli, ki vsebujejo jod, i/redno dobro pri ra/nih oblikah golše. Mnogoštevilni bolniki so ugotovili pri uporabi zelo preprostega
DOMAČEGA ZDRAVLJENJA S PITJEM
nagel in povsem neškodljiv vpliv na bolezen. Vsakdo, ki ima golšo ali debel vrat ali otečene žleze, na j zahteva našo '<njižico, ki jo pošljemo
VSAKOMER BREZPLAČNO. Zadošča dopisnica.
Poštno zbiralno mesto: Georg F u I g n e r, Berlin-Neukolln,
llingbahnstras.se 24, Abt.P. 91. b	132
!mmm^mmm
Izdaja za koLzorcij »Domovine* Adolf Ribnika
Urejuje Filip O m 1 a d i č.
Za Narodno tiskarno Fran Jezeršek.