Ljubljana, v petek 16. oktobra. Ishaja vsak dan mveier, iziroti nedelje in praznike, ter velja po poiti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 , za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt letu 8 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za črt rt. leta. — Za tuje deiele toliko več, kolikor poBtniua znaša. Za oznanila plačuje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniltvo je v Gospodskih ulicah s t. 1*2. Upravu i St vn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. vbc administrativne stvari. Vn«» one vnst. p. n. naročnike, katerim Nino zopet prlde]all nakaznice, proMinio prav uljudno, da blaguvole — zaradi pmvlliiontl in reda v npravni-iitvu — naročnino golovo do 19. okto-lira t. I. ponlatl, ker drugače Jim bode llMt brezpogojno UNtavlJeu. Upravništvo »Slovenskega Naroda". Trojna zveza in Rumunija. Nemčija je v prvi vrsti interesovana, da se ojači trojna zveza, kolikor je najbolj mogoče in zategadelj se neprestano, s pozornostjo zdvajajočega človeka, ozira po novib zaveznikih. Zadnji (as uneli 80 se v Berolinu zlasti za Rumunijo in Beroliuski listi terjajo dan na dan, naj se poišče primeren modus, na podlagi katerega bi mogla pristopiti trojni zvezi tudi mlada kraljevina ob Dunavu, kateri je v slučaju vojne izvestno sojena velika, morda celo odločilna uloga. Že nekatere krate se jo predlagalo, naj trojna zveza jamči Rutuuniji, da si ta ohrani v vsakem slučaji sedanje svoje ozemlje, toda na Dunaji in v Budimpešti, kjer poznajo Rntnunijo bolje nego drugod, se za ta predlog niso nič kaj ogrevali, nego izdali parolo: Rumuniji ne more sedanjega ozemlja nihče zajamčiti — primorana je torej ostati popolno neutralno. — Da Rumunija ne more v slučaji vojue ostati neutralna, o tem je pač vsakdo prepričan, le v Pešti sodijo v tem oziru drugače. Berolinski list „Kreuzzeitung", katerega zveze z odličnimi politiškimi krogi so nutorične, priobčil je pred kratkim velezauiraiv članek v tej zadevi. Polemizujoč z nekimi madjarskimi glasili pravi „Kreuzzeitung", da*bi v slučaji, da prekoračijo Rusi Prut in zasedejo Dobrudžo, trojna zveza ničesar no storila, da jim to ubrani. V Pešti in na Dunaji zmatrali bi sicer tak korak Rusije kot »casus belli", toda druge velesile, pripadajoče trojni zvezi, temu nazoru nikakor ne pritrjajo, kajti trojna zveza je zgol in jedino defenzivna zveza, kakor se je to že večkrat pokazalo. Takrat, ko so Batenberžaua iz-tirali iz Bolgarije, storile so nekatero velesile po- trebne korake, da se balkanske razmere šiloma urede v zmislu Beroliuske pogodbe, a Biamarck izjavil je tedaj, da Nemčija po svoji zvezi z Avstrijo ni primorana storiti kaj v tem oziru. To velja tudi danes. Ako bi torej Rusija zasedla Dobrudžo — bodi z dovoljenjem Rumunije ali proti nje volji — in bi vsled tega Avstrija napovedala vojno, potem Nemčija glasom svojih pogodb ni vezana podpirati Avstrijo. Brez take pomoči si pa Avstrija ne bode upala nasprotovati Rusiji in zategadelj bi tudi vsaka taka akcija Rusije proti Rumuniji ostala brez res* nega o lpora. To je pa tista točka, okolu katere so suče vse, kajti baš zaradi tega bode Rumunija primorana postaviti se na stran Rusije. Rumunija sama sodi to uprašauje jako trezno Že koncem lanskega leta govorilo se je v narodni zbornici rumunski o razmerji Rumunije z drugimi državami in tedanji minister vnanjih zadev je rekel, da odločuje v tem oziru, ne glede na simpatije ali antipatije, jedino le praktiska korist in da bode torej Rumunija varovala svojo neutralnost, dokler bode primorana odločiti se končno. V Berolinu so osvedočeni, da Be bode Rumunija iz zgoraj n uvedenih razlogov odločila za Rusijo, in ker je le-ta si osigurala tudi pomoč Turčije, Srbije in Orne gore, ker simpatizujejo ž njo tudi avstrijski Slovani na severu in na jugu treba je Rusom samo Še pridobiti si ogersko Rumune in — Avstrija je izgubljena. Poudarjamo izrecno, da so to izvajanja Beroliuske „Kreuzzeitung", katera hoče s svojim člankom prisiliti Dunajske in Pestauske kroge, da se dogovore z Rumunijo, kajti, ako se pridruži Rumunija trojni zvezi, potem je osigurana južna meja in onemogočena vsaka akcija Srbov. Rumunija je pa le pridobiti, ako se spomnijo na Dunaji pravičnih terjatev onih treh milijonov Rumunov, kateri prebivajo v avstro-ogerski mouar-hiji, v kar pa ni treba presnuvati dualizma, treba samo izvršiti vse točke pogodbe iz leta 18G7. Madjari nimajo po tej pogodbi pravico razveljaviti de facto narodnostni /akon, utikati se v zadeve cerkve rumuuske, imuijarizovati srednje šole, siliti otroke nemadjarske v svoje šoje z židovskimi učiteljicami in odrivati nemadjarske narode od po-litiškega delovanja in to z nepoštenimi, nasilnimi sredstvi. To so nezakonitosti, katere so očitno v na8prostvu s pogodbo iz leta 1867. Ako bi torej krona uložila svoj upliv za nemadjarske narode, pridobila bi si milijone zvestih iu naudušeuih brani-teljev in tako primorala tudi Rumunijo, da Be oklene Avstrije. MadjarBki Košutovci vedo vse to prav dobro. Celo poslužiti se hočejo tega razmerja v svoje koristi. Ta stranka ima še sedaj program, katerega jedina točka je ločitev Ogorske od Avstrije. Da s« izvede ta program, sklenila je strauka Košutovcev z rumunskima voditeljema Vincouctjem Babešem in Aleksandrom Močonyi-jem pogodba, vsled katere bodo rumunski volilci pri prihodnjih volitvah glasovali povsod za kandidate neodvisne stranke, iu ker so Rumuni skoro v 150 volilnih okrajih pri volitvah odločujoči faktor, utegne v prihodnjo zbornico ina-djarsko priti do 200 KoSutovcov. Ker je tudi zmerne opozicije vodja grof Apponvi se približal Košutovcein, bode bq v drugo leto odločila usoda Ogerske in Avstrije v madjarski zbornici. Košutovci obljubili so za to uslugo Babešu in njegovim pristašem popolno narodno avtonomijo, toda rumunski voditelji izjavljajo odkrito, da se na to ne zanašnjo čisto nič, ampak da računajo na vojsko, ki se bode unela mej Avstrijo in Ogersko, pri kateri priliki bodo od krone izsilili popolno avtonomijo ali celo popolno neodvisnost. Kakor rečeno, poroča vse to glasilo grofa Waldersee a, Berolinska „Kreuzzeitung", kateri prepuščamo vao odgovornost, zanimivo iu poučno je pa vsak ako, kako sodijo v Berolinu naše razmere. Državni zbor. Na Dunaji 15, oktobra. Ko so jo predvčerajšnjim poizvedel izid dopolnilne volitve v vinarski odsek poalaniške zbornice, ki bo glede razmerja glasov nikakor ni strinjal s kompromisom, sklenjenim mej tremi velikimi klubi, in se je zajedno raznesla vest o ponareditvi glasovnic h strani necega člana zbornice, poprijeti so bo je hitro vsi tukajšni listi tega predmeta iu LISTEK. Prvi kljunač. Humoreska. Spisal Cncurbitarius. iKonec.) »Gospod Božidar, za Karota sem pripravila mleka — mu ga »meni dati?u „ „Karo, hodi vun, se boš okrepčal, pa ne pozabi, zahvaliti se kuharici." " Jela sta in pila gospoda, da je biio lepo videti. Dovtipov ni inankalo. Še parkrati je gospod župnik zagotavljal svojemu gostu, da ga njegov poset jako veseli. Saj ni lugal. On ni tale, kakor so nekateri župniki, ki se bojo gosta, ter se skrivajo pred njim. Družba se je pomnožila za jeduo osobo. »Imam čast, predstavljati gospoda Piskača, ta naše orgije malo popravlja, da bo lepSa glasba v cerkvi. Vrl gospod to, Vam ga toplo priporočam!" Kupica za kupico uekaj izda, osobito pri trudnem človeku. Gospod Božidar sicer ni veliko pil, a kmalu ga je pristna pijača omamila. Zadremal je pri mizi. Ko to gospod župnik /upazi, mu neka misel preflne glavo. Gospod Božidar mu je bil vse povedal. Vedel je, da je njegov gost zmago dobil. Naš župnik pa je časih od sile, če se gre za kako šalo. Nasmeje se na ves glas. Bal se ni, da bi spečega vzbudU. „Gospod Piskač, kam pa ste deli tistega tiča, katerega ste naš'i včeraj v plščali pri orgijah?" „ „V kuhinji sem ga pustil, kaj pa hočete ž njim?" " „Jej, jej, hitro ga pojdite iskat, znabiti je šo tam!" Piskač gre ter kmalu zopet pride nazaj. „Tu je -" „ „Vidite, tale gospod jo danes ustrelil kljunača ter dobil stavo ■— 10 litrov šampanjca — naredimo mu le križ čez račun — saj jo le šala. Kljunača bova midva pojedla — zakaj bi se lovec uam gostil — tega tiča pa bova v torbo djala--" u „Kaj pa, ko bi nas zaradi tatvine zaprli —?tt „„Kaka tatvina je to — le sem tiča!" " Kljunač je šel v kuhinjo, tič pa v torbo. Ko sta se dovtipneža dovolj nasmijala svoji šali, se je gospod Božidar ravno predramil. „Treba bo iti, da pridem še po dne domov. No zamerite, da sem zaspal." Hitro v/ame torbo in puško ter se odpravi spremljan od gospoda župnika in Piskača do cesto. „Dobro je", pravi gospod župnik, „nič ni zapazil", prime svojega pajdaša za roko ter ga pelje nazaj k polni mizi, kjer sta oba pila na storjeno šato. — Proti večeru jo primaha naš Božidar v Č. in se poda naravnost v krčmo, kjer so ga njegovi radovedni prijatelji le čakali. »Kje je kljunač?" zagrmijo vsi nasprotij .Kaj mislite, da go nemam !" Poseže v torbo, visoko dvigne roko to položi ne prav rahlo svojega kljunača na mizo. Strahovit smeh nastane. Na mizi ležal jo popolnoma suh čuk. »Kaj taki so Tvoji kljunači!" — Gospod Božidar je prebledel. Situvacije ni mogel koj zapopasti. Še le sčasoma so se mu pre-vedrili možgani. Vsklikuil je: „0 Ti nesrečni župnik, Ti!" Pomagalo mu ni nič. Prišel je brez kljunača, stavo je zgubil, plačal šampanjca in še celo pojedino vrhu, sam pri sebi pa je prisegal, da pri gospodu Petroviču ne bo več zaspal. izražali svoja mnenja. V nas je bila vsa zadeva nemaloga pomena, ker se tiče stranke protisemitov, katerih nasprotnikom, nemškim liberalcem, je bil ta dogodek seveda le voda na njihov mlin. Istinito ja stvar nečastua in zastopništva mogočne države nevredna, ki je mora nasproti drugim državnim zaatopom po širnem svetu le ponižati, in to je bil tudi glas velike večine, da ne vseh večjih tukajšnjih glasil. A strankarski nameni in smotri, ki se ne zakrivajo nikdar, so jako poostrili zadevo. Že nada, da je možno uničiti svoje protise-mitBke nasprotnike, ali vsaj njih upliv in ugled pri nestalni množici, ki jih je doslej zmatrala za svojo bogove, bila je povod osvetliti zadevo, kolikor možno podlo in ožigosati jo kot dejanje, katero onemogoči, da bi oui možje bili še dalje načelniki svoje stranke. Njihova stranka zagovarjala jih jo do skrajnosti iu spoznala jih v svojih glasilih popolnoma nekrivimi; kaj Čuda, da je vse koprnelo udeležili se današnje seje državnozborske, v kateri se je morala stvar razpravljati. A ne samo mej prebivalstvom Dunajskim, tudi mej poslanci je zavladala neka vzburjenost, ki so ni mogla poleči, dokler se ni stvar razsodila. Nemška levica dolžila je IIohenwartov klub, da je prelomil dauo svojo besedo, kajti glasovnice nekaterih njegovih članov bile so izpolnjene z imenom protisemitskega kandidata posl. Mutha in vender se je pred pogodilo, da voli člana nemške levice posl. Htibnerja. Da so klubi glasovali po kompromisu , bi torej uikdar ne bil proti-seinit.ski kandidat dobil 71 glasov proti 79 glasom kandidata treh najmočnejših klubov. Ker pa so zborniški sluge opazili, da je posl. Schneider hodil ob stolih Hohenvvartovcev in Čehov in je tam napisaval imena na volilne listke in tako poročali predhodniku, poklical je ta posl Schneiderja na odgovor, ki je deloma, kakor še pozneje, priznal svoje delo. Radi tega in na posebno zahtevo Hohenwar-tovega kluba, ki je bil obvezan brauiti svojo čast se je v 8porazumljenji in z odobravanjem vseh drugih strank zadeva postavila ua dnevni red. Že pred 11- uro bila je druga galerija do zadujega zasedena, pa tudi žurnalistiška kakor po-slauiška loža v prvi galeriji bili sta nenavadno dobro obiskani. Poslanci in ministri so tudi že pred časom zaseli svoje prostore iu čakali z neko nestrpnostjo, ki je danes sploh v vsem navdajala zbornico, kakor tudi galeriji. Ko se je po 11. uri nemir v dvorani nekoliko polegel, otvorit je predsednik dr. Smolka tretjo sejo v sedanji saisoui. Predsedstvo bilo je poluoštevilno zastopano. Na miuisterski klopi sedeli so vsi ministri, izvzemši ministra deželne brambe in pazno zasledovali obravnavo te zadeve do zaključka. Najprej poprime besedo dr. Smolka sam v imenu predsedstva in omeni, da najmočnejši klubi v zbornici po dogovoru nastavljajo in volijo svoje kandidate vzajemuo. Poslanci in člani ostalih zvez na to niso navezani in torej smelo nastavljajo in za njih volitev delujejo svobodno, a dostojno. (Čujte!) V zadnji seji pa mu je zbornični sluga naznanil ob velitvi v vinarski odsek, da neki poslanec črta volilne glasovnice in zapisuje nova imena nanje. (Čujte!) Istinitost te ovadbe se je pokazala in kon-statovala, ker so bili izpolnjeni listki poslancev, ki niti navzočni niso bili in to so glasovnice posluncev Wenger-ja, Oberudorfer-ja, Kogl na in barona Hay-den-a. (Čujte! Sramota !) Več predsedništvo ni moglo storiti, kajti poslovnik nema nikacih določil v jed-nacih zadevah iu se kaj jednacega doslej, kar imamo parlament v Avstriji, še ni zgodilo. Dejanja ni nikakor odobravati in obžalovati je le, da ni možno zaslužene cenzure naložiti mu. Posl. Schneider na to z mirnim, a ostrim naglasom zagovarja svojo početje utemeljujoč, da je glasovnice z odobravanjem dotičnikov in njih dovoljenjem spremenil, o glasovnicah onih Štirih od-sotuikov pravi, da jih je hotel avizovati o tem in da je slugi naročil, da jo ue pobere, sicer pa bar. 11 ayd e n - o ve ga listka ni izpolnil, pač pa knez Lichtensteinovega, to so skupno sedaj štirje. Listkov čeških veleposestnikov pa ni nič spremenil, kar Čehi sami potrdijo. On ueče, pa pridejo nestrokovnjaki v odseke. Tudi se je že večkrat prigodilo, da so osebe druzih strank popravljale liste. Sicer bode v prihodnjič, kadar bode mogel i u se mu bode primerno zdelo zopet isto Btoril. Ko ga predsednik posvari in ga pokliče k redu, še odgovori, da bode občinstvo izven zbornice poučil o pravem značaji te zadeve. Ob koncu govora nastane silni nemir in klik, ki se je tudi že mej govorom sem ter tja močno vzbudil, posebno v kontraVerzah mej posl.j[Gess-manom, Foreggerjem in Nitsche-jem. (Konec prih.) Politični razgled, Notranje dežele. V Ljubljani, 16. oktobra. Iz državnega zboru. Krščansko-socijalni poslanec Schneider je zopet predmet različnemu tolmačenju in se bavijo zlasti ž njim liberalno-židovski listi. Ker so nam vsi Nemci jednako zoperni, lahko o tej stvari prav objektivno poročamo. Nemško liberalno časopisje dolži gospoda Schneiderja navadne falsitikacije. Na dnevnem redu državne zbornice bila je volitev jednega člana v vinarski odsek, v katerem je doslej molčal kranjski poslanec, pokojni baron Taufferer. Za take volitve, ki se vrše po izvestnem, že prej določenem ključi, tiskajo se navadno volilni listki, katere potem poslanci zbiraču oddado, zmenivši se za zapisano ime kaj malo. Gospodje so pač z delom preveč obloženi. In pa skrbi za blagor države in naroda! To ravnodušnost poslancev v volitvenih zadevah izkoristil si je Schneider. Izbrisal je z vseh teh listkov ime liberalnega kandidata Htibnerja in zapisal mesto njega ime poslanca Mautha. To počenjanje je zdaj predmet živahnim razpravam mej poslanci in tudi v uovinab. INovi šolski ukaz. Minister vednih ukazov, nam Slovencem tako* naklonjeni in usmiljeni gospod barou Gauč, izdelal je zdaj novo naredbo o pouku klasiških jezikov na zgornjih gimnazijah, katera je uzbudila silno senzacijo zlasti v šolskih krogih. Filologi so seveda malo pobiti, toda Gaučeva naredba je kot začetek reformi pouka na srednjih šolah, Bosebno reformi klasiških studij, velevažna in bo morda obrodila dobrega sadu. Iz Budimpešte. Liberalni klub vsprejel je v zadnji seji predlog o indemniteti, kakor ga je stavila vladi. Indem-niteta bode veljavna za prvih pet mesecev bodočega leta. Klub vsprejel je vladni predlog po nasvetu poročevalca Hegediisa jednoglasno. V nanje države. Oiers iti Rudini „Novoje Vremja", govoreč o sestanku Giersa z Rudinijem, pravi, da sta se ta dva državnika zgol iu jedino menila o razmerji mej Italijo in Rusijo, da pa o kakem približanji Francije in Italije oziroma Rusije in Nemčije ni bilo niti govora. Rusija želi, da bi Italija vedela, da se Rusija ne zlaga s sedanje italijanske politike smerora iu da izve to iz avtorizovanih ust. Rusija želi odkritega^ poštenega razmerja z Italijo. Zlasti je bilo Giersu naloga raz-tolmačiti italijanskemu državniku pravi značaj rusko-turškega dogovora o Dardanelah in izvedeti namene Italije za slučaj, da se v Bulgariji kaj pripeti. — Iz Berolina javlja se glede tega sestanka Giersa z Rudinijem, da ga sodijo o ondotnih politiških krogih kaj mirno Rezultat vsega pogovora je bilo baje soglasje, da je Rusiji isto tako potreben mir, kakor državam »padajočim k trojni zvezi, in da je mir zdaj bolj osiguran nego je bil kdaj poprej. Glede Bulgarije in Dardanel pa Giers baje ni mogel prepričati Rudinija, da se zlagajo ruski interesi z italijanskimi. — Sicer pa govore berolinski oficijozni listi o tem sestanku tako trezno, da iz njib ni moči sklepati na mišljenje vlade. Socijalistički shod. V nemškem mestu Erfurtu začel se je doc 14. t. m. letošnji veliki shod socijalistuv vseh držav. Zastopnikov raznih socijalistiških društev je do 300. — Beroliuski poslanec Singer rekel je v svojem nagovoru, da je bilo lanskemu shodu v Halle-ju naloga, ugotoviti podlago socijalistiškemu delovanju, dočim je letos razen te naloge tudi določiti taktiko oziroma način boja. Shod je potem vsprejel predloženi opravilni red jednoglasno in določil potem dan drugi seji. Dom l*edro II, bivši cesar braziljski, ki živi sedaj na Francoskem v prognanstvu, dobil je zdaj od nekdanjih svojih podanikov letno pokojnino v znesku 120000 gld., in sicer, kakor se je v narodni zbornici braziljski izreklo, v priznanje velikih zaslug, katere si je stekel za državo. Ta penzija tekla bode bivšemu cesarju od dne 15 novembra 1889, tako da bode doslej zapale obroke dobil izplačane nakrat. Predlog, da bo razveljavi zakon glasom, katerega je cesar Dom Pedro iztiran iz Brazilije, odklonili so poslanci a 102 proti 10 glasom. Dopisi. I/. /ir»v dne 12. oktobra. [Izv. dop.] (Naše gasilno društvo.) Narodna društva so gotovo velik napredek v javnem življenji. Ravno z različnimi in koristnimi društvi se seje seme omike in izobraženja. Jedno najnovejših društev na Kranjskem je gotovo nage gasilno društvo, kate- remu je pravila ravnokar potrdila c kr. deželna vlada. Že davno smo pogrešali tega društva, ki je gotovo v veliko obrambo imetja in življenja človeškega. Povsem je hvale vredno, da se je v poslednjih letih v tem oziru mnogo storilo. Člani takih društev so večinoma nepremoftni možje iz delavskih ali rokodelskih krogov. Želeti bi bilo, da bi takim obča koristnim društvom mnogobrojno pristopili tudi premožnejši posestniki, meščani in trgovci, če ne z delavno, pa vsaj z gmotno podporo, ker so društva ustanovljena najbolj njim v korist. Ljubezen do bližnjika, krSčanska ljubezen veleva vsakomur, da pribiti na pomoč onemu, ki je v nevarnosti. Čast in hvala gre torej najprej ne« trnovitim gasilcem, ki bo vselej prvi na mestu, kadar zazveni v tihi noči zvok gasilnega roga in kliče svojce vkupe. Tesno je gotovo vsakomu pri srcu, ko čuje — naj bo po noči ali po dnevu — Žalostni glas „Gori!" Kakor sem že omenil, se je pri nas ustanovilo ogojegasuo društvo šele pred kratkim, pa je bilo vender že koj v začetku pokazalo, k čemu je sposobno. Ker so „Slov. Narod" in drugi časniki pisali pred 14 dnevi, da je gorelo v Stari vasi v logaškem okraji, mi je pojasniti, da je omenjena Stara vas kakih 5 minut od Žirov, in nastal je ogenj dne 19. p, m. ob 4. uri popoludne, gorelo je troje gospodarskih poslopij. Kakor hitro je prišlo novorojeno gasilno društvo, je delovalo tako uspešno, da jo hitro omejilo požar in rešilo sosedna poslopja, ki so že gorela; mlado društvo je potem še vso noč etražilo in gasilo pogorela poslopja, ker nikakor ni bilo mogoče udu-šiti tleče mrve in drugih mej zidovjem ležečih gorečih tvariu. Hvala tedaj „gasilnemu društvu", ki je koj v začetku svojega obstanka toliko storilo, pričakovati smemo, da bode, kedar se bolj izuri, ter si dobi dovolj potrebnega orodja in gmotne podpore, še tolikanj lepše napredovalo; tako da bode v korist cele občine delovalo napredno in požrto-valuo. V to nam pomozi Bogi —č. Občni zbor »Glasbene Matice" dne 10. oktobra 1891. i Daljo.) Da bode odboru »Glasbene Matice" moči ustreči vsestranskim uprašanjem po I. in II. lavo-riki in ceni druzih muzikalij, sklenil je prirediti drugo izdajo obeh teh lavorik z nespremenjeno vsebino in izdati na svetlo zaznamek vseh, do leta 1889. 90. od „Glasbene Matice" na svetlo danih muzikalij z določeno ceno. Ta zaznamek je že konci leta 1890. bil natisnen, lavorika je pa v delu iu bode pričetkom prihodnjega leta gotova, kar bo bode občasno objavilo po časopisih. Odbor mejuarodne razstavo za glasbo in gle-dalištvo, katera se priredi na Dunaji I. 1892, obrnil se je do visocega ministra za uk in bogočastje s prošnjo, da naj to razstavo priporoča v podpiranje vsem njemu podrejenim zavodom in oblastvom. Po predloženem načrtu razdeli se ta razstava v dva oddelka. Prvi bode predočeval zgodovinski, tehniški in umetniški razvoj glasbe in gledalištva, drugi bode pa obsezal vse izdelke današnjega obrta na glasbenem in gledališkem polji. Slavna tukajšnja vlada je vsled ukaza visocega c. kr. ministerstva za uk in bogačastje povabilo tudi „Glasbeno Matico" naj se udeleži tega znanstvenega in umetniškega podjetja. „Glasbene Matice" odbor pozdravil je s tem večim veseljem to povabilo, ker se mu prilika podaje razstaviti vso od leta 1873 izišle muzikalije ter tujcem pokazati, kako izvrstno napreduje prvi slovenski glasbeni zavod, in soglasno sklenil, vse muzikalije poslati na Dunajsko razstavo. Koncem septembra t. 1. štelo je društvu „ Glasbena Matica" skupaj 511 Članov in sicer Ljubljanskih 219, zunanjih 253, ustanovnikov 34 in častnih članov 5; pač lepo Število mimo onega iz leta 1885, ko je štelo društvo le 103 člane. A tudi to število članov še ni zadostno za društvo, ki je tekom 18 let svojega obstanka tako izdatno obogatilo naše muzikalno slovstvo in ki ima ves čas, kar deluje njega glasbena šola, toliko, UBpehov zabeležiti na glasbenem polji. Želeti je torej, da se tudi drugi poverjeniki po daželi potrudijo, za naše prekoristno društvo pridobiti primerno število članov. . Leta 1890/91 izdal je odbor na svetlo Bledeče 1 muzikalije: 1. Osem moških zborov. 2. Tri mešane zbore katere je zložil in »Glasbeni Matici" dal na razpolago g. A. Nedved, častni član našega društva. Te muzikalije razposlale so se tekom avgusta in septembra t. 1 vsem članom. V glasbeni šoli poučevalo se je, in sicer: 1. V igri na klavirji 130 učencev. 2. V igri na goalih 43 učencev. 3. V igri na raznih godalih in sopilih 21 učencev. 4. V boIo- petji 10 učencev. 5. V zbornem petji 120 učencev. 6. V splošnem petji, harmoniji in teoriji 96 učencev. Upisanih je bilo Bkupaj 247 učeucev. Šolnine vplačalo se je 1.478 gld. 50 kr., od šolnine oproščenih je bilo 27 učencev. Pouk oskrbovale so nastopno imenovane moči: 1. GoBp. Gerbič, vodja, za klavir, solo, zborno in splošno petje ter teorijo in harmonijo. 2. Gospa Gerbičeva in gospodičina Elsnerjeva za klavir. 3. Gosp. Moser za gosli iu klavir. 4. Gosp. Hof-meister za klavir. 5. Gosp. Staral in 1 vojak vojaško godbe za godola in trobila. Da bi se v mladini še bolje ukrepih in utrdili dovzetnost in veselje do glasbe, sklenil je odbor, prirejati domaČe koncerte, ki bi poBamnim gojencem podali priliko javno pokazati, kako so napredovali na glasbenem polji. Koncertov te vrste aranžavala sta se v šolskih prostorih dva in sicer prvi meseca februvarja, drugi pa meseca marcija t. 1. (Konec prih.) . i . i ■. I ni Domače stvrari. — (.Slovencev" dopisnik z Gorenjskega) je zares pomilovanju vreden. D.t bi njegove neslaue čenčarije smatrali kot resne, nam niti ne prihaja na um. V veliki svoji zadregi po .pikantnem" gradivu zaletel se je ta »lepi iu duhoviti" dopisnik celo v inseratni del našega lista. Potem pa podaja svojim čitateljem celo kopo duhovitih svojih refleksij o nekaterih iztrganih stavkih iz našega lista ter »obžaluje naše razumništvo". To obžalovanje pridrži si prav lahko zase, kajti naj-večegu pomilovanja vreden je baš on sam in prav resno premišljamo, je li mož, ki tako piše, nema že kake „fiksne ideje", ki kali njegove možjane, ter mu ne pripušča več misliti normalno. Toliko v odgovor, kajti polemizovati z njim, zdi bo nam nepotrebno. — (Dnevnired Beji ob či BI ke g a s ve ta Ljubljanskega) v petek IG. dan oktobra 1891. ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. I. Oznanila predsedstva. 11. Pravnega in personalnega odseka poročilo a) Glede darilne pogodbe, zadevajoče svet pred deželnim muzejem ; b) glede prošenj pekovsko zadruge za povračilo nekaterih troško v iz zadružnega imeuja. III. Stavbinskega odseka poročilo a) o določitvi treh stavbinskih črt: Belič na Tržaški cesti, Cako v Kravji dolini in Lavrič v Kapiteljskih ulicah; b) o razdelitvi J. Perdanovega sveta ob Res-ljevi cesti nastavišča; c) ob oddaji gradnje kanalov na Marijinem trgu, v Slonovib ulicah itd.; č) o razdelitvi severnega dela nekdaj Zelnikov-'ga sveta ob novi cesti iz Igriških ulic na Tržaško cesto. IV. Policijskega odseka poročilo a) o prošnji pivovarne bratov Koslerjev za dovoljenje napeljave. vode iz studencev izvirajočih v mestnem gozdu. Podturnom ; b) d prošnji dimnikarskih mojstrov Ljubljanskih za zvišanje dimnikarskega tarifa; c) o prošnji nekaterih tukajšnjih dimnikarjev za razdelitev mesta v dimnikarske okraje. V. Šolskega odseka poročilo a) o napravi telovadnega orodju za I. mestno deško ljudsko šolo; b) o predlogu vodstev mestnih ljudskih šol glede uredbe dotacij za čiščenje šolskih prostorov; c) o nagradah na obrtni pripravljuvnici; č) o računu in proračunu šolske delarne na I. mestni deški petrazrednici; d) o dotacijskih računih. VI. Občinskega svetovalca Josipa Prosonca samostalni predlog za zgradbo brvi čez Gruberjev kanal v Hradeckega vas. VII. Personalia: ustanove, podpore, predujmi i. t. d. — (Novo poštno p o s 1 o p j e) bode Be gradilo — kakor smo že poročali — bodočo spomlad na cesarja Jožefa trgu. Za prostor plačalo bodo trgovsko ministerstvo občini Ljubljanski lO.OOOgld. Vodomet pa mora občina odpraviti na svoje stroške. Akopram se bode sicer zazidal prostorni trg, bode gotovo ta del mesta Be olepšal z novim poštnim poslopjem, posebno če bo napravi še nov most mestu sedanjega lesenega mesarskega, kakor je namenjeno. Da bode na ves promet in na živahnost v tem mestnem oddelku, ki je precej tih, nova pošta uplivala prav blagodejno, ni treba omenjati. — (Kranjski c. kr. aotarji) imajo zborovanje v nedeljo dne 18. oktobra t. 1. ob 10. uri dopolndne v pisarni notarske zbornice. D nevni red obsega tudi volitev novega odbora za notarsko zbornico. — (Iz vojaških krogov.) Geueralmajor Schilhavvski imenovan je poveljnikom 28. vojne divizije. FinI. Wattek pl. Hermana hort je pa upokojen. — (Imenovanje učiteljic.) Izmej go-jenk Ljubljanskega učiteljišča dobilo je službe jed-najst učiteljic na spodnjem Štajerskem namreč gospodičine: Hel. Ar k o v Radečah pri itonj'eah, Kar. Budešinskv v Kozjem , P. C i d r i c h v Grižah pri Žalcu, A. Jan žar v Jarenini, Jos. Negovetič v Št. Petru pri Radgoni, Joh. Škr-janec v Bizelji, Mar. Škrjanec v Vavčah, P. Pibrovec v Žireh , Am. Roth v Laškem trgu, Ant. Strle v Trbovljah in Marija S trna d i Št. Jurji pri Celji. — (Glas iz občinstva:) Na Rimski cesti popravlja se trotoar pred Gorupovo in Jurčkovo hišo. Pojirave silno potreben je tudi trotoar pred Malovrhovo hišo, v kateri se nahaja gostilna „pri križevniku" (zum deutschen Ritter). Tu prav za prav ni več trotoarja ampak le razmetano kamenje, kakeršnegu se ne najde na najslabši gorski poti. Vsak hip so kdo »podtakne in po zimi, ko je sneg in led in se raznih lukenj ne vidi, ni dneva, da ne bi kdo baš na tem trotoarju padel in se poškodoval. Splošna je nevolja zaradi tega nedostatka na Rimski cesti iu ker se ravno sedaj v bližini trotoar popravlja, opozarjamo slavni magistrat, da izvoli skrbeti tudi za popravo in če je le možno tudi znižanje' trotoarja pred »deutschen Ritter-jemu. — (Znani pr estigia te ur g. Zupane,) rodom Slovenec, v svetu znan pod imenom Mr. Sup-pens, priredi jutri zvečer v čitalničnem steklenem salonu soirejo z jako zanimivim programom. G. Zupane izvaja svoje produkcije iz višje magike brez aparatov. Od tod poda se na Češko za dalj časa. — (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanji mestne občine Ljubljanske) od 4. do 10. oktobra kaže, da je bilo novorojencev 15, umrlih 20), mej njimi za grižo 2, za jetiko 2 in za različnimi boleznimi 16. Mej umrlimi bilo je tujcev 8, iz zavodov pa 11. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli za ošpicami 9, za škrlatico 3, za grižo 8 — (Slovesno obljubo) storili sta včeraj v samostanu Karmelitaric du Selu sestri Ivana A v-bršek in Marijana lteiterer v novo dodelan samostanski cerkvi. — (Novomeška deputacija,) to je podžupuu g. Perko (g. dr. Pnzuik odpovedal se je županstvu, kakor je obče znano) in I. mestni svetovalec g. Krajec, bila je včeraj pri deželnem predsedniku baronu Winklerju iu mu naštela vsled jednnghuvnega sklepa mestnega zbora vsa nepoBtavna dejanja okr. glavarja g viteza Schwarza. — Imeli snio priliko videti ta dm gospoda, ko sta se iz sive palače na Turjaškem trgu vrnila in iz nju jasnega pogleda razvideli smo, da bodo NovoraeSčanoin kmalu »vremena se zjasnila", kar jim iz 'polnega srca privoščimo. »Svaka sila do vremeua". — (Levstikovo rojstno hišo) v Dolnjih Hetijak kupil je g. Fr. Tomšič, krojač iz Sro-botnika. Lesena atena nadomestila se bode z zidom in tako olepšala hiša. — (Trgatev na Dolenjskem) bila je tam, kjer še ni trtne uši, še precej dobra, kakor poročajo »Dol. Nov.-. Dobilo se je precej grozdja. Vino bode Blajše in močnejše od lanskega. Niže doli od Št. Jerneja in na Belokranjskem pa je v mnogih goricah pokončala vse trtna uš, drugod pa je večkrat pobila toča. V trški gori bodo vsled dvakratne tuče pridelali komaj tretjino tega, kakor bi se sicer dobilo. Jako dobro se je obnealo škroj>-Ijenje, ker imajo tam, kjer so škropili, lepo grozdje, drugod pa kislo in nezrelo. Poleg tega napravilo se jo mnogo sadnega mošta, ker je bilo jabolk iu hrušk ša precej. — (Novo posojilnico) ustanovili bo v Svečah na Koroškem. Odborniki so razun jednega vsi narodni kmetovalci. Jedini odbornik, ki ni kmet, naročil je za posojilnico nemške tiskovine, ter se utegne tako to sicer koristno podvzetje preleviti v kako nemškutarsko gnezdo, ako ne bodo možje se ustavili koj iz početka. — (Zaradi k už n i h bol e z n i j) na parkljih in na gobca bilo je prepovedanih tudi več »emujev na Koroškem, tako n. pr. v Dravogradu. Bolezen opazili so tudi v Dolčji vasi pri Celovcu. — (Lopovi ulomili bo) pretekli teden v Libojah pri PletrovČah na Spodnjem Štajerskem v cerkev ter ukradli iz dveh nabiralnih pušic, katere so odprli z vetrihi, Za kakih deset goldinarjev drobiža. — (Red k a prikazen.) Na Pečevniku pri Celji cveto jagode in kresnice vidijo se Še frčati po zraku, dokaz izredno mile jeseni. — (Utonil je) v Admontu v samostanskem ribnjaku kapitular pater Werenfried Fettinger. Sedemdesetletni starček bil je nekdaj vodja gimnazije v Celji iu se ga bodo gotovo spominjali mnogi, ki so bili na tej gimnaziji. — (Zagrebška razstava) zatvorila se je predvčeraojira ob polunoči. Zadnje dni bil je obisk prav mnogobrojen, ker jo bilo vremo kaj lopo in ugodno in se je lahko bilo do pozne noči na prostem. V dveh mesecih obiskalo je razstavo vsega skupaj 430.900 oseb, dohodka pa jo bilo 5G.923 gld. 88 kr. Zadnjo tri dni bilo je v razstavi 13 476 plačujočih oseb in je bil dohodek teh treb dni 2.021 gld 40 kr., ki se je razdelil v že omenjene namene. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 15. oktobra. Na Dunaji in v Berolinu bili so že prej obveščeni o shodu Ru-dinija in Giersa. Preverjeni so v obeh mestih, da ta shod ni proti interesom zaveznikov Italije in ima samo mirovne namene. Lvov 15. oktobra. Ruski listi javljajo, da se bode sešel bodočo spomlad slovansk kongres v Pragi, da sklepa o korakih proti hegemoniji Madjarov in Nemcev. Dunaj 16. oktobra. Včeraj bil je krst novorojene nadvojvodinje v Polji. Spanjsko kraljico kot kumico nadomeščala nadvojvodinja Marija Imakulata. Novorojenka dobila imena Mehtildis, Marija, Kristina. Praga 16. oktobra. Včeraj prvo žrebanje razstavne loterije. Prvi dobitek 50.000 gl. zadela serija 7859 številka 63. Liberce 16. oktobra. (Avtentično.) Včeraj zjutraj našel je pod traverzami Bčrnega mostu" v okrožji mesta Liberškega neki pastir posodo iz železnega kositarja, v kateri so bila razna razstreliva, namreč kosci dinamita, naboji na?adnesri smodnika iu užigalne vrvice, dalje belo kositarjasto posodo 122 milimetrov v presegu. Napolnena je bila popolnoma 7. dinamitom kakor bomba in imela na konci užigalno vrvico s kresiluo gobo. Kakovost razstreliv in posod kaže, da so že stareje in so bile položene na sedanji prostor le vsled mnogih hišnih preiskav, ki se vrše v no vejem času. Razno vesti * (Telefonska zveza mej Evropo in Ameriko.) Američanski elektrotehnik i i urbani Gray v Bostonu hoče telefonično zvezati Ameriko l Evropo. Po skušnjah, katere je delal v tem oziru trdi, da bi taka zveza bila ceueja nego pa telegra-tična. . Mestu bakrenih žic hoče uporabiti jeklene. Po sodbi Novo-Vorških elektrotehnikov pu stvar še ni dognana. * (Nemški f i 1 o 1 o g i v Italiji.) Pod vodstvom profesorja« Petersona od nemškega arhe-ologiškega zavoda v Rimu došlo je v Florenco 22 nemških liologov, da bodo tam kakor tudi v Rimu in v Neapolji delali paleologiške iu Hiheologiške študije. * (V C i v i t a v e c h i j i pri Rimu) umoril jo predstojuik tamošnje železniške postaje Bonnet, uradnika ueke banke Alberta s sekiro. Dobil je anonena pisma iu zasačil Alberta res pri svoji ženi ter ga sedemkrat udaril b sekiro. Žena Bonnet-ova sestra tenorja Marcouija, je pobegnila. Umorjeni Albert ostavi! je ženo iu troje otrok. * (Princ Benjamin Roban) bil je v Parizu in contumaciam obsojen zaradi poneverjeuja na štiri mesece zapora, 2000 frankov globe iu na povrnitev 25 000 frankov škode. Princ ima po svoji žeui letno rento 60-000 frankov. * (Tisočak v klobuku.) Ko je te dni nek klobučar na Dunaji popra?ljal »cilinder" barona J. B , našel je pod usnjato podšivjo bankovec za tisoč goldinarjev. Klobučar z imenom Zbiral poiskal je takoj barona ki se ni malo začudil, ko je našel zopet svoj tisočak, ki ga je pogreval že nekaj tednov. Lahkoživni baron uteknil je bržkone pri nekem veselem banketu tisočak v klobuk a potem pozabil na to. Ker pošteni klobučar ni hotel sjiie-jeti nobenega darila, poklonil je baron R. 100 gold. za reveže. s- Anatheriuova ustna vofla in zobni prašei s ohrani usta, krepča čeljustno meso ter odpravlja Blabo sapo iz nat. Jedna Bteklenica ustne vode volja 40 kr.; jedna fik sitija zobnega praška '20 kr.; 1*2 Bteklenic 4 gld.; 12 fikateli samo U gld. (81—128) Lekarna Piccoli, „pri angelju", v Ljubljani, Dunajska cesta. Naročila bo izvršujejo z obratno poŠto proti povzetju zneska. .J.JOBLJANSKI ZVON" ■tojl za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. «(l't »»■'*»■ ■ I I I I >»i * št ***r****** ****** Darila za „Narodni Dom". M-V. i v K m v „Krujcarako «li-n>.l>«•*•■. Pronesek . . . 10329 gld. 44 kr. Zaostanek iz meseca junija..... Doneski za mesec junij; plačali bo: 4 naročniki a 5 gld. 20 gld. — kr. i 6 naročnikov a 3 „ 18 „ — „ 6 „ H „ 12 „ - „ 19 . a 1 „ 1« „ - H 9 - a 50 kr. 4 , 50 . 3 73 50 Krajcarska družba v Mariboru (pov. J. M. Kržišnik) na knj. 205—206, 209—210 Doneski za mesec avgust; plačali so : 4 naročniki a 5 gtd. 20 gld, — kr. 6 naročnikov a 3 „ 18 „ — „ 6 , »2 , 12 n — „ 19 „ al „ 19 „ — „ 9 „ * f>0 Kr 4 , 50 , Dijaki na Drenikovem Vrhu (pov. Iv. M.) Doneski za mesec september; plačali bo: a 5 gld. 2) gld. — kr. • 3 . 18 „ - „ h 2 „ 12 „ - . al, 19 „ — „ k 50 kr. 4 . 50 „ 73 3 50 4 naročniki 6 uaročnikov 19 Narodni papir za mesece in september . . . julij, avgust 73 7 50 BO Skupaj . . , 10f>7l gld. 44 kr. Opomba: Vsem, ki so na ta ali oui način pripomogli k tej, za nase skromne razmere znatni svoti, najtoplejšo zahvalo, združeno z željo in prošnjo, da blagovoli* z nami tako lupo vst rajati tudi še v prihodnje. V Ljubljani, dnč 12. oktobra 1891. Odbor „Krajcarske družbe". Umrli so r SJohlJaul: 13. oktobra: Antouija Petič, mestna uboga, 75 let, Karlovska eosta št. 7, eniphvsema puhu. 14. oktobra: Helena Kvas, delavčeva vdova, 47 let, llradecke let, gangrueuiii pulm. MeteorologiČno poročilo. Dan Čaa opazovanja Stanje barometra ▼ mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 15. okt. 7. zjutraj 2. popof. 9. zvečer 7389 u. 7377 mm. 7382 mm. 120° C 20 2° C 13-4« C brezv. si. sv/.. si. BVZ. megla d. jas. megla 0'30 BDI. megle. 1 Srednja temperatura x» 3-6" nad normalom. I>uLZi.aOslsa. borza i dne* 16. oktobra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — riti riti« Papirna renta.....gld. 91*20 — KUi. 91 40 Srehrna renta......91— — - 9115 Zlata renta....... 108 90 — „ 109*— b0/« marčna renta..... 102 25 — „ 10230 Akcije naredite banke . . „ 1013— — „ 1016 — Kreditno akcije.....„ 282 75 — „ 283-50 London........ 11740 — , 117 35 srebro.........—•— — „ . Napol......... „ 9 30 — . 9 30'/, C. kr. cekini...... , 557 — , f» 57 Nemško marke..... „ 57 62«/, — , 67*67*/* 4°/0 driavue irečke is I. 1854 250 gld. 134 gld. 75 kr. Državne srečko iz I. 1864 100 . 181 m — , Ogerska zlata renta 4°/9....... 104 „ — „ Ogerska papirna renta 5°/s...... 100 , 95 . Dunava reg. srooke 5°/, . . . 100 gld. 120 „ 25 Zeml j. obč. avitr. 4'/,u/a zlati taat. listi . . 115 Kruditne srečke......100 gld. 185 Rudolfovo srečke..... 10 „ 1? Akcije anglo-avstr banke . . 120 \ 152 . — . Trainway-druAt. vel). 170 nld. a. v. . . . 226 „ — Sla vozna nega, pristnega Štrena 50 letošnjega, najboljše vrste 5 ko 15 korenin gld. S-50 5 ko 25 korenin »Id. 2*50 6 ko 20 „ , S— 5 ko 30 n „ a-— 5 h-o 35 korenin gl*!. 1.75. • razpošilja uštevsi zavoj Iranko po poštnem povzetji •To»ij3 •lollll (848—3) © ksportna txgro-vla-s.a. malinove^a li.ro*n.a. li.ittutiliot-n (("'eiiko). J. Giontini v Ljubljani trgovina n knjigami In m papirjem ima v zalogi: Zbirka narodnih prlpovedelt ia mladino. I. zve- zek. Cena 20 kr., po poŠti 23 kr. 60 malih povenuti). J. Leban. Cena 16 kr., po pošti Iti kr. Nrco od Jauje Miklavčičeve. 4 zvezki po 20 kr., po pošti 23 kr. Obrtno apUje. Sestavil A. Fantek. Cena 80 kr., po pošti 85 kr. Nlovenako-nenattka »lovnlea ln berilo. Spisal Anton Funtek. Cena 35 kr., po pošti 45 kr. Kmetijsko berilo. Spisal £. Kramer. Cena 50 kr., po po pošti 60 kr. Calbalka-Alltum. 9 lepih plesov tega omiljenega skladatelja. Cena 1 gld. 50 kr., po pošti 1 gld. 55 kr. Daa taniende Wien. Album plesov za 1892. 1., obse-zajoč 17 lepih komadov. Cena 1 gld. 80 kr., po poŠti 1 gld. 90 kr. (877—1) Pri iKarolu TiII-u v Ljubljani, v Špitalskih ulicah št. 10. Vso (456—24) šolske potrebščine za pisanje, risanje in slikanje, za m vse šole po naročilu gg. profesorjev. !j Velika izbera risalnih skladnikov, risal itd. Ako Imate putiko, skrnino, slabe živce, nevral-gijo, liohlai, slabo cirkulacijo krvi, uervozno-slab želodec, kongestije v glavi, ako vas je zadel mrtiii, ako nemate spanja, ako imate bolečine ▼ hrbtu, hrbtno sušico — zahtevajte i 1 ust rova u o brošuro o b častnimi diplomi in z zlato svetinjo v Kolo nji, Welsu, Stuttgartu odliko-AvBtro-Ogeraki c. in kr. izključno priv. galvan-elektro-magnetično uplivajočo frotimo pripravo. Brošura razpravlja o uplivu, porabi in uspehih te priprave. — Priprava velja 12 gid. — Ihistrovano brošuro z natančnim popiBom porabo pošilja se fran-kovano in zastonj iz tovarno izumitelja. (790—4) TH. BIERMANNS, elektrotehnik, 1>L\AJ, 1., Nchuler«tra«Me 18. na Št. 19594. Razglas. (876—2) V smislu §. 37. občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano se javno naznanja, da so proračuni O dohodkih lil o »otroških : 1. mestne blagajnice Ljubljanske, 2. mestnega ubo/.nega zaklada, 3. naklada meščanske bolnice in 4. ustanovnega zaklada za 1892 leto že sestavljeni in bodo od I-i. do I. III. razgrnem v magistratnem ekspeditu občanom na vpogled. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 13. oktobra 1891. r V pouede!|ek, »In«- 19. t. m., izide na svetlo: „0d pluga do krone." Veliki zgodovinski roman, zajet lz kranjslce povestnice, od Jcilo< Icjilelvči. 17 pol v osinrrki. Broilran stane 1 gld. 50 kr., elegantno v«'zan 2 gld., po i »osli lo kr. več. Zanimivo in živo pripovoduju ciuijeni goBpod pisatelj v romanu, čegar junak je veliki inatiuuatik J u r i j Vega, Življenje tega slavnega K r a n j u a. Naročbo izvršujejo bu | dnem 19. t. m. in nadalje, zaznamko pa žo ada] vaprejemljo (870—4) knjigotržnica Ig. pl. Kleinmayr L Fed. Bamberg v Ljubljani, na Kongresnem trgu. luuiiilu Itistio u ihljnji i liiitii. Filijala sa Avatrljo: rilljala za Ogerako: Dunaj, I., Giselastrasse i Pešta, Frauz - Josefsplatz št. 1, v hiši društva. št. 5 in 6, v hiši društva. Društvena aktiva dnč 30. junija 1890 ...........frank. 111,610.613 — Letni dohodki na premijah iu obrestih dno 30. junija 1890 ... „ 20,084.849 — Izpta6itvu zavarovalnin in rent in zakupuin itd. za obstanka društva (1848)................, . . ■ 234,804.082 — V posle.dnjej dvanajstineseAnej poslovalnej perijodi uložilo bo je pri društvu za................... 55,985.275-— novih ponudb, vsled česar znaša skupni znesek za obstanka druStva na uloženih ponudbah........... n 1.666,812.555'— Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba polico, kakor tudi obrazce za predlogo dajo brezplačno Glavna agentura v Ljubljani, na Tržaškej cesti st. 3, II. nadstropje pri Guidn ^osclilcot^ii. (189—8> L Luser-jev obliž za turiste. (.(ttoio in hitro upli vaječe »redHtvt* proti K ii t-j i m «>««'>«) m, > /i.ln.i. na pod- v^Cv^ , Plutih, petah m AJ^^X ■ JSS dnigiiu trdim ><^>^ «V. pnaiiHliuh praskom SL^*Č Meidling-DunaJ. V*\/^ Pristen samo, če imata navod in .^^r obliž varstveno znauiko in podpis, ^"''\y ki jo tu zravon; torej naj se pazi «1?^r' in zavrne vse manj vredne ponareabe Pristnega imajo v I.jubilant j. Swoboda, II. pl. Trnkoczv, O. Pice.oli, L. GreČel; v Itiidulfoveui S. pl. Sladovir, F. 1 boka; v Kamniku J. Mounik; ▼ < »lovil A. Eggcr, "VV. Thnrmwald, J. Birnbai-e.her; v liretah A. Aich-inger; v Trgu ina Koroškem) C. Menner; v Keljuku F. Scholz, Dr. E. Kumpf; v Gorlel O. B. Pontoni; v Wolf*. lM-ritii A. 11 nt b ; v Kranj I K. Šaviiik; v Radgoni C. E Andrien; v Iliriji Josip Wartu; v ItHtlovI j i o i A Kobb« k ; ? Celji J. KupforBchmid i Izdajatelj ia odgovora! urednik: Joaip Nolli. La»tniua iu tisk .Narodne Tiskarne". EK 4991 7472 08