Požtnina plačnna v opfoclnl-X. lejtnilc. 1932. september 20. 10. numera. verske novine« Vu imčni prekmurske evang. sinjorije reditet i vSdavnlk: TLISAR JANOŠ, Murska Sobota. Rokopisi se morejo v Puconce poSilali. Ček računa št. 13,586; irae ,,Duševni list" Puconci. Cejna na cejlo leto 20 Din., v zvonstvo 30 din., v Ameriko 1 Dol., edne numere 2 din. Naprejplačilo gorivseme vsaki evang. diihovnik i vučitel. Hašego vremeno sbiišdvanja. „/ nevpelaj nds vu sktišdvanje, nego oslobodi nds od hftdoga. Ar je tvoje kralevstvo i moč t dika naveke. Amen." (Mataj 6, 13). Naš Gosp. Jezuš Kristuš je za potreb-no držao vu svojoj (Oča naš) moiitvi vu-čenike opomfnati, naj za to ttidi molijo, da se vu skušavanje nezapelajo. Ka je skiišdvanje ? Skušavanje je takši položaj, gda se vage štanga gde napravo, gde na levo zna nagnoti. Pri skušavanji človek veliko ob-ladnost zna zadcj^iti, či proti stane, či se nepodd, či se pa popusti, teda se pa vu stvari stan zna ponižati. Jakob apoštol etak piše: „ Vsaki človek se pa skiišdva, gda se od lastivnoga želenja vlete i vdbi. Poiom želenje, geto se poprije, porodi greh; grzh pa dokončani, porodi smrt." (Jakob I, 14—15). Nečista, hiida misel je skušavec. Gse se pa včini, je že greh. Skiišavanje je Ša-tana preobraz, šteroga v-jezero fele dobi zna na sebe oblečti, naj se temleže k-nam pridruži i v-greh nas zapela. Skiišavec se vsigdar; i vuvsem k-člo-veki zna pridriižiti, ali vezdašnje eto vre-men, vir šterom mi živemo, je nezrečeno pripravno na vnogo pogiibelno sktišavanje. Vu velikoj meri napada ludi tela skti-šavanje. Jezero i jezero peld, prilik,%navad se poniija i stopi v-njegovo sliižbo. Športi, tela vadbe, neslfižijo dnesdčn vu tom, naj diiše šator, (telo) okrepijo, nego naj se tela moč, kotrfg priličnost hvali i diči. Mo-dia, (divat) gledališča, veselice, mozi, kepi, novine, ne samo ednok človeka te najni-žiše nagibnosti šetiijejo vozadovoliti i vu pogubel ga pomagajo siinoti i vtepsti, nai-mre mladčzni gingavo i krhko jakostno nemočnost. Jeli zdravo more bidti taKše fuvarištvo, gde roditelje dopiistijo, ka njih nezreli otroki z-vsake fele vtepenim, dušo i telo oskrunečim, bojdikaj knig čtenjom, napunjavajo glave i diiše svoje? Jeli bodo mOgle sledi obstati one devojke vu svojem pozvanji, kak dobre matere, štere za vek-še preštimajo plesdlnico, kak pa cčrkev? Nasega vremena velika nevarnost je, ka je pomenkalo k-duhovnosti i k-nebes-komi idedlizmuši želnost. Dnesd^n nemajo liidjč nikši višiši cilov. Neterejo se z-tak-šimi visiki, poprešni ideami, štere bi liidi vnožino i narodov diiše napunile. Ne sa-mo ednok je mogoče eden-driigoga člo-veka diihovno bivost, sveta previdnost z-toga spoznati i soditi, kakše novine čte on. Novin vsebine misel ga vodi, žnjov je napunjeni mesto toga, ka bi se za ta svž-ta i med temi za to najvišišo, živo ideo brigao i Jezuša nasleduvao. I ravno zLto, da je vezdašnji svetski na-ladnost vživanje zganjajoči žftek/M/te najnižiše, vtepene nagibe, lakovna požele-nja zmoto gori, — vezdašnji ludjč za dos-ta vekše potrebčine skumnejo, kak pred temtoga. Pa bi vekši blagoslov bio za njč, či bi z-zevčenosti, z-diihovne plemenitosti, z-karaktera čistoče želeli več. Prottomi se Stršn 102. DUSEVNI LIST septetnber 20. bole terejo dosegnoti ona, štera je vu skvarjenost pelajo. Pri znanost razšlirjavanji, jakostni, dušo i srdcč osnavlajoči napredavanja pri-likaj so redovno prestori prazni, ali či se bal, veselica, cirkus, komedia držf, tam se nabito napunijo. Na dobre knige, na verske časopise, na šolarivanje nega penez, ali na višešnje, cifrasto modno oblekavanje na, zobstonsko razveseljavanje zidejo penezi. Na takše morejo zidti! Nikaki si je ešče po nepoš-tenoj, nečistoj poti priskrbijo, ali na dug sprosijo, nemfslijo si na svojega grehšno-ga i nespametnoga dela tužne posledice, z-šteri samo siromaštvo i vse hudo shaja. Vu našem kraji i orsagi je nezgovor-no veliki račun takši nesrečni, na hiido pot zablodjeni diiš; šteri se od dneva do dneva povekšava, ne ka bi se pomčnšavao. Grozno opuščavanje činijo vu vez-dašnjega naroda duhovnom žitki: zvišava-nje, nezviizdana obogatenja želnust, ples, kartanje, netreznost, alkohola lakovnost, oblosiino nemertučlivo živlenje, pravdiva-nja nagibnost, gospodstva zganjanje, šovi-nizmuš i prispodobna hiida skušavanja. Štera vse ožmetijo jakosten i nevtepeni žf-tek na sveti. Pri vsem tom pa škušavanja neobladajo, neznfčijo kralevstva Božega, nepostavijo gori Šatana orsaga. Kem bole se skažiije njegova zmožnost, tem bole se mamo bojiivati i skrbeti, da to novo, za nami prihajajoče pokolenje bole presvetša-vamo, vu duhovnoj moči potrdjavamo, da vu njihovom žitki i delaj krepša vera bo~ de, več trošta i liibezni, kak vu zda živo-čem pokolenji. F. J. Vu teškočaj. Pisao: ŠOŠTAREC FRANC ev. dahovnik v Subotici. Letos je poprečno vu celoj našoj državi preveč slaba žžtva. V dosta mestaj je sploj ves-no!o zrnje pšenice i žsta. Vnogo včrtov i po lodelascov se p:ta z britkostjov: ka mo jeli, skem plačamo porcije i drfige potrebčine, kak bodemo obskrbili deco, i. t. d. Na žalost, slaba žčtva ešče na trgovce i industrijo tiidi bode teš-ko delovala. Zato dosta, dosta ifldi žalostno gič-da v bodočnost i se pita, ka bode. Za bodoč-nost si zamerkajmo: 1) Dajmo Oospodnomi Bogi hvšlo z-čis-toga srcci z-velikov liibčznostjov i za slabo z€i-vo! Ta slaba žetva nara pravi, keliko smo do-bili blagoslova v preminoči letaj, brezi hvalo-davanja. Z dfiige strani v teški prilikaj, gda je ludstvo nezadovolno, smo dosta več dobili, ne-go smo vredni. Gospodin Bog je svčta lubez-nost. On vu svojoj velikoj modrosti nedopiisti, Nedelnoga dneva posvetenje. — Flisar Jatioš. - nSp6menl set da nedelni den posvetiš", — pravi tič'ja Boža zapoved. (I Mozeš, 2, 2 3) Z sv. pisma je zn&no, ka gda je Bog po šesti dnevi s^eta stvorjenje dokončao, toga s^d-moga je Kblagoslovo i posveto". Štero teliko zna-menfi;e, ka je Bog te sedmi den od ovi šesti za vi^sštga odločo, gda je saroo sv^ta dela do stojno cdpravlati. Tr3k so nedele dfiš cf^vlanja dn^vi, gda si počirč i z-novov močjov se napuni i priprdvi k-tjždna opravicam. — Nedelni i svetešn/i dnevise nateliko tičejo človečega žftka, da njihovo blažen-stvo, ali neblaženstvo navekše od toga visi, kak-da nje posvetijo? Kakda maš iak nedelne i svetešnje dni tro-šiti? Nedela ti tak v-prvoj vrsti naj počinka dčn bode! Henjaj z-vsakdenešnjimi opravicami i po-čivaj; ar je neprestranno, brez počinka delo ed-na d6b samovrnorstva. K zdravji je ravno tak potreben počinek, kak hrana i dober zrak. Aii to je samo eden ta! nedelni i svčtešnji daevov p^avoga trošenja. Te drflgi i znameni-teši je: da ga posvettšl Nedela ne vkriž djšne ra-ue, nego vkup-zakliičene rokž žele odnas. Gda ti telo počiva, pamet se ti naj z onimi obravnšva, štera so — poieg svetoga pisma reči uduši na mir po-trebna". Obravnavaj se vu ti Boži i vere svčti delaj! Kak to jako prav veli te rnoder: nVsak-danešnji d€n ti naj bode takši, kak te novoga teštamentoma Mšrthe In\6 nestanoma delsjočimi rokami: nedela ti pa naj bode takša, kak te pri Jezuša nogaj sed^če M&rie, štera to bole potreb-no delo posluhša, brezi toga ka bi sestre delo pomenšžvala. september 20. DUSEVNI LIST Stran 103. ka bi rri siromaški i grešni liidjč našo dfišo zgtibili. Zato on teške prilike i žalostne dneve deva na nas, naj se nespozabimo, ka brezi bo-žega blagoslova nega sreče, napreidenja. Vu le-taj od 1922 1928, so bili narodje i vel>ke dr-žave, kak na peldo: Amerika, Hollandija, Šved-ska, i. t. d. ka sirmakov nanč ne bilo. Narodje mesto toga, ka bi zahvalni bili i se ponizili pred Bogom za Njegovo smiienost, grešni, odurni so postali. Gizdšvi so bili na napredovanje tehni-ke, znanosti. Biodni ladje so gučali, ka njim ne trbe bože pomoči, oni znajo sami ravnati i skonf&vati. R&vno zda se vidi, ka zopstom je vse zna-nost, technika, dobro, plemenito semen, žetva je li slaba, Či Bog neda blagoslova. Zda lejko vsaki spozna, ka nevalajo ne milioni, ne miMr di; nepomorejo velki varašje, ni velke fabrike. B6g je Gospod i on ravna, vodi, dela vse, či gli človik nešče to spoznati. Zato je postao celi svet, tak da bi v-groznosti bio, tek da bi se rti-šo, tak da bi na močvar bio zozidani. Preveč je velika blodnost tistoga, ki ne spozna, ka nas Gospodin Bog kani prebiiditi, na čisto pot po-vrnoti s teškimi vremenami. 2) Kakšteč je slaba žetva i kakšteč velke nevole, mi nesmimo vcagati. Nikaj se ne bojt-mo, nego ostanimo puni vupanja i mira dfišev-noga. Bog lejko pomore preveČ i zednov malen-kostjov. Med nami je Gospon Jezuš Kristuš; pozna on naše brige i on je z ltibeznosti za nas mro. On je skoron z ničesa nshrano 5000 ludi, ka so vsi sisi bili i ešče je ostalo. On tiidi lej-ko preveč blagoslovi našo hr&no i vse nam da, ka smo potrtbni. Sarao se viipajmo v Bogi i Njega se držimo, on nas ne osta i. M'slimo si samo, kak je Gospodin Bog obskrbljavao svoj narod v-pfistini, gda je z nebe dao hršno (ma-nno), gda je planine odpro, naj da"jo vodo. Ne pozabimo Elia"§a, koga so kovranje hraitli po Božoj volji. Ne pozabimo ka je sirote vdovice mela i oli tak dugo trpo, dokeč je tisto EHaši potrebno bilo; či je bkr samo za edno p.»gači-co bilo vsega. Bog goridrži cvetje, travice, ftice, brezi toga, ka bi pitale, ka mo oblačile i sketn mo se hranile. Keliko bole bode on skrb noso za vse nas, naj se mi samo vu njem vfipamo. 3.) Kda so velike teškoče, fč skoč*mo eden drugomi na pomoč. To je velika modrost pre-mislite si težkoče drfigi liidi, ino se notri oživeti v stavo toga gl&dnoga neyolnoga. Kelko liidi je v takšoj stavi, ka od nas čaka pomoč i naša je sveta dužnost, ka moremo pomočti. Edna lepa hištorija pravi, ka je bila edna lepa vdovica z ednim detetom. Ona se omožila z ednim bogatim človekom. Njeirn je štela vor-na, dobra žena biti. A!i on je mrzio njeno dete. Ona se po sili štela rešiti deteta. V edno mrz-lo, kmično peovnico je zaprla svoje ma!o dete. Gda je na drfigi dčn k deteti prišla, detepravi: wMama, oh raila maraa, daj meni f^lajček kru-heka, glad rne tak trnok boli". Mati je čemerno Sedi si ti tudi doli na te sv. dt?n k-Jezuša nogam i kebzuj Bto bole potrebno delo"! Hiti ta, gde Božo reč giasijo: vu Božo hižo! To je najpopolneše i najblagosloviteše posvetsenje ne-delnoga dnčva : Tak žele to Boža tr^tja zapoved i na to dž tudi peldo sam Zveličitel, koga nšj-vrkša skrb je že vu 12 let starosti bila, vu Boži delaj se obravnavati (Luk, 2, 49). Idi vu cerkev! Boža hiža je te nšjglobše modrosti šola. Boža hiža je trošta i tnoči ne-zmenkana vretina. Tam se vtihša oranjeno srdce, tam se napuni z-onim občutenjem, štero te celi tjeden vedrnoga i blagoslovnoga včini. * * * Z-IV-tim Gyorgy angluškim kralom (1762 1830) se je zgodilo, gda je ešče waleski herceg bio, ka je edno nedelo k-sebi zravnao ednoga trstca, ar je na drtigi den rano šteo odpotuvaft. Tržec je eden bio z-oni Ifidi, ki raj Bogi slfižijo, kak liiddm i odpovedao je ka bi na tč den šo khercegi. Na drugi č€n (pondelCk) gojdno je obečao pridti. V-pondelek gojdno je prišao v hercegovo palačo, herceg ga je z-naoči metanjem spr^jao, govoreči: wJas sern vas navčeraj dao zvati, kak je to, ka ste ne prišli ?¦ BProsim Nj. Visost, včeraj sem z najveličan-skešim kralom meo posel* — odgovori tižec. wZ-kralom ? Kak znam moj oča nemajo navade po nedelaj audiencie da ati." ,Odpuščenje prosim, jas ne krala Njih Visosti — njfhovoga očo razmjrn, nego Boga, — kralov krala . . . Tak sveti nedelni dčn prdvi krstšenik! Vse driigo ptisti i ne da sze po nikom zadržavati vu tom ka bi si z-B6gom zgovarjao. Ketakšemi nžstopi je, samo se od sebe razrni, krstšanska batrivnost potreba, i ravno je zato štoj Kristu- Strdn 104. DUSEVNI LIST september 20. zaprla dveri, odišla i dete ostavila vu gladi. Na trčtji dčn je mati pa šla glčdat, či dete ešče ne mrlo. Dete je žalostno, s tužnim gl&som govo-rilo: »Mama, oh draga mama, daj rai malo krfi-ha, Lr od gladi morem mreti. Oslabljeno, siroče dete je brez kruha ostalo, iraterno srce je bilo nemilosrdo. Gda je detece rnrlo, preveč lepi sprč-vod so njemi skdzali oča i mati. Ali gda je fa-rar v molitvi pravo wkruh naš vsakdenčšnji daj nam ga dnes", tč se strosila mati, svoj greh je vopravla i potom pamet zgUbila. — Ta pelda nas vči, naj darfijemo siromakom, naj matno lii-bčzno srcč za gladne i nevolne. Ka d&mo edno-mi sirom&ki, nevolnomi, teliko je iiki da bi Gospodnomi Jezuši dLli. To nam sam Bog za-povedava: liibi bližnjega, kak samoga sebe! Nega bole grešnoga i grdejšega, nego je škrtlavost, nevoščenost. Človečo korono nikaj tak doj ne vdari, kak parovnost. Od Themistoklesa bi se lejko včili veliko diišnost, Ednck je te veliki grčki vojskovodja zbio neprijLtele. Dosta kinČov so pred njega prinesli, naj si zabera to najlepše i dragše. On je gledao kinče i pravo svojemi slugi: tl vzemi tč kinče, ar si ti ne The-mistokles. To telko zadene, ka je on tak veliki bio, tak plemenite diiše, ka njemi je ne trbelo z!Lta, srebra. I mi se moremo osloboditi od škrt-lavosti. Nžga tak grdoga, liki či štoj lakovne za grošom i bi nesmileni ostao pri nevoli svojega bližnjega. Zato se vupajmo vu Bogi, ostanirno mirni i pomšgajmo eden drflgoga vu vezdžšnjem teškom vremcnil Nevoščenost največkrat ravno zato pomčn- drDgoga vrednost, Lr vidi, ka je ona prevelika. 4.) Materidlna dugovanja. Gmajne potrebčine. Cerkevna ustava napre spiše presbiterov goridanja na gmajski rnaterialni dugov&ij i po-trebčin gledoč. Poleg toga zravnanja je presbi-terium dužen vkiip spisati i postaviti goiajnske vrednosti napisek (inven^drium); po vremeni na-predana premenja"vanja gorlzamerkati; vkuppos-taviti gmajne celoga leta dohodke i potrebčin vopokazanje; poskrbeti se za redni i zvonredni potreboč pokritje; vonavržti vernikov letno da-čo; kontrolerati kuratora i peaeznika računov spelavanje, tak verostttvati ober grnajnske vred-nosti; čuvati da se gmajnski hrami v dobroj st&~ vi držijo: račune preglždnoti i pred gjiileš po-ložlti; pravil zrendelOvanja tč obhod talno na-pre spišejo i vopovejo, ka presbiterium neposred-noma ma nadzoriiyati gmajnske vrednosti opra-vo, napre pripršvi polrebčin predpravko i redo-vek i na razprdvo pred gjuleš položi; v-žitek postavi gjiileša skončanja. Z-rečjov vse tak iua odpraviti i spuniti, štera pravdeni zakonje i zrendeluvanja njerai za dužnost napre spišejo, Na gmajnski materialni dugovanj ravnanje tak more skrb nositi, kak je to poleg reda po- šov vučenik, naj od liidi netrpeče. Vu kom ta batrivnost žive, on žnjov sam sebi i tiidi drfigira hasni. Na to gledocs naj slfiži niže nasledflva-joča p^lda. V-Drczda varaši je živo eden zongore šti-majoči mešter, k-šteromi je grofojce sluga v-soboto veččr z-tera povelenjem stopo notri, naj na driigi d^n, to je v-nedelo gojdno pride gro-fojce zongore štimat. On je to višjo i samo na pondelek gojdno se je obečao. Gda bi se pa v pondelek gojdno na vo odločeno vremen fa postavo, ga je grofojca celo hladno prijdla. Ne sem navajena — erče z pre- štimanim glasom naoči metajoč, ka bi podvrženi Itidje nebi prišli k-meni, na gda je k-sebi zren-delujem . . . Zaka ste ne prišli včeraj ? »Ar sem v-slažbi bio pri ednom prednje-šem gespodi, kak so oni plemenita grofojca." wTak ? i što je on gospod ? pita na-ležno grofojca. wDaleč se drži, ali zato je kvs^tn nam blfizi" . . . MŠto je tak ?" nOn gospod je tisti, ki jepravo : ,,Sponie-ni se, da nedelni den posvetiš! . . . Jas njetni na službo posvetim vsako nedelo i tak včerdnjo tiidi. wUprav ?" ™ erčž čudUvajoč grofica, takši obraz kazajoča, či bi kaj novoga čula. Tž omurne reči so ne minoie brezi nashaja ; k-srdci so zavdariJe i zbudile so nje spajočo dušo . . . „1 kama mLjo šego oni tšksega hipa hoditi ? — pita zen mali čas grofojca klaverštimara ? *Vu Božo hižo," je bio odgovor. I vište, vu naslediivajočoj nedeli je naš človek tam vido grofojco vu cerkvi, gde se je potomtoga dostakrat obrnola. Gda je pa pri september 20. DUŠEVNI LIST Strdn 105. trebno i želno. Zemelska vrednost je pGleg pra-vilne cenitvi — Božega orsdga cile naprepoma-gajoča šker. Apoštolje, ti prvi presbiterje, diako-nisi peldo pred nas postavijo, kakda mamo ze-melsko vrednost vu Božega orsaga službo po-staviti i žnjov verno, spametno z podgovornost-j6v šafartivati. Gda Pavel apoštol na jerušaiem-ske gmajne pom&ganje Galatancov, Macedonov i driigi gmajn vernike napobčranje aldovov po-zovč gori, to ne samo poleg gvušnoga načrta čini, nego ostro skrbnost i pcdgovornosti ob-čutnost kaže to tak doprinesti, da se liibezni darila na narcienjeni cil obrnejo. Ne samo ednok so lepo cvetčče gmajne prišle v nevarnost za toga volo, ka so je pri ednom i drfigom včkšem deli, na primer pri pri liki včkšega zidanja med ravnitelmi neprerazme nje, podgovornosti zmenkanje, šafarfivanja ne vernost skažOvala, ali pa nespametno zapr&vla-nje dalo napre. Za šteroga volo je sledi več po-kolenj teške bremena moglo znašati i z-velkov šparavnostjov, strddanjem i paščlivostjov prisil-jeno bilo aldfivati, naj*vdarjeno črbino vozostri. Vu gmajnaj šparavnost i reda pelanje cilavno modrost i diišnovestnost potrebuje. Šparati mL mo tam, gde pri bodoči materialni škeri od oč&kov nastav pošttivanja jeste reč, gde nam poleg dušnevesti pres&mnati trbe one diižnosti, jeli obdržimo to naše i povekšcivajmo, štero je naša dr&ga oročina; ali nezakrivajmo se zšpa- ranjom tam, gde od več sto letni nšstav goridr-žanja i nji pokreplenja, vezdašnje i prišestneže-lenja i potrebčine nšs pozavajo na svčte materž c^rkvi liibezen, na aldovovgotovnost: erčimo na tdkši aldovov vloženje, šteri na verskom presto-ri kčsnomi odvetki bodo na velki dobrot siužili. Verevreli očakov sp6menek naj blajženi bode pred nami, ki so od n&s v-teškešoj stavi bodo-či, spametni i na aldovnost gotovi bili vu totn, da dobroj prišestnoj bodočnosli griint položijo. Njih liibezni puna, delavna i cilavno naprevido-ča, krepka vera je vu preminočem siromaškom vretneni dčnok bogato včinila našo sv. m. cčr-kev. Eden toga ovoga bremena z našanjem so cerkveo, šol zidanjem, višišega včenjž nastav gruntanjem i podperanjem, z-nepretrgnjeni aldo-vov prinašanjem čiida mogoči bili doprinesti. Ta vera i šldovov gotovnost je spodobne včinila evangelioma narod na Kristuša zravnani nastav doprinešenje vonom vremeni, gda so ešče ne-poznana bila pri gmajnaj državni podpor zren-deliivanja. Pri naše sv. m. c6rkvi samovladnosti je velke znamenitosti na nžs gledoč ono ogvO-šanje i vera, poleg štere je najbole gvfišen fun-dament vu naše sv. materč c^rkvi gori obdrža-nji poleg nedokončane Bože milošče, naši ver-nikov živa i delavna vera i liib^zen sv. m. cer-kvi. Na državno podpore naslanjanje, diihovni-kov plače podperanje, tak Itidi penzije od drža-ve stržni, nas je po svetovne bcjne krizi občiit- driigoj priliki pa znova priiao zongore štimat, njemi je grofojca prijaznivo erkla: vZda že razmim, zaka hodite vi ta; -- pravico mate !" I poprijatelskom njemi je desno ponudila. Lepa pčlda je to, štero naslediivati poračam vsakomi krstšani. Ne posluhšajte zato, moji dragi, na lehkoške, cčrkvi odfirjavce, nenaslediijte brez Boga živoči, hiže Bože ogibajoči grehšni liidi peld, ar vas tej vu pogiibel suhnejo! Žalost-no, ka povoli jeste takši, ki se ogiblejo cerkvi. Šatan je preveč naskočen takša odpovedavanja vu ludi vfista dati, z-šterim zagovarjajo svoje zamud-no vcerkev hodenje, šterimi sami seb^ motijo i zapelavajo. * * Med lakšim odpovedžvanjem se ne samo ednok dajo čtiti: ffVem človek doma tudi lehko moli, za toga volo je ravno ne potrebno v-c^rkev idti." Samo, ka to odpovedavanje, či se bar istinsko vidi, hitro zvoditi najde one, ki se radi na nje naslcinjajo. Največkrat sze zgodi, ka t&v-no oni doma tOdi nemolijo. Prav čini krstšenik, či doma tiidi vrelo moli, naj bode vsaka hiža edna-edna kapela, ali poleg t^ se nestni zapOstiti Ji svett spravišče*. — Nesmi se zapustiti za nasleduvajoči zrokov volo : 1. Zšto ne, ar tam z-svojmi verebratmi na-vkiip raoli Boga. NavkOpno spevanje, molenje podigava dušo, štera je tak stvorjena, ka večine vktipna pobožnost posebnikov pobožnost krepi i podigava. 2. Nadale vcerkvi ne samo Bogš molijo, nego Božo reč tiidi glasijo, z skoj si včenjč za-jimle, ki predgo pazeč posluhša. 3. Kak krstšenik dobro peldo more kazati bližnjim svojim na to gledoč, naj se za duš svoji zveličanje poskrbeti nezatnudijo. Strdn 106. DUŠEVNI LIST september 20. no vkaniJo. NeodJaSano je ja"ko potrebno, da presbiterje toga navuČnost sveklo vidijo i z-ver-nikmi previditi dajo i tak pri gmajnskom pro računi billanca rčdno težjo obarjejo i ogviišajo potrebčin pokritje. Z treznov skrbnostjov, zos-trim previdenjem, z podgovornosti občiitenjem majo prav presamnati, v-račiin vzeti to, ka ma-jo; nezamudno vu vernikov krili bodoči vretin ziskavanjem i ponUcanjetn majo gmajne prišest-nost cimprati. Poleg samovestnoga, napre vidnoga, z-krep-kim nagibom prezbiterskim pozvšnja znanjem doprinešenoga ravnanja želen sad neostane. Dnes den se je bole potrebno, kak gdakoli skrbeti, da se gmajno gori držeče fundatie na-stavlajo, te boddče pa pokrepijo. Navčkšo al-dovnost pripravne včiniti - k-takšim se razmi joočakovz-modroga previdenja nastavlenegmajn-ske silja nasiparnice, šteri blagosloven nashaj je rLvno vu vezdašnji razmeraj neprecenjeni. Več gtnajn je toga hasnovitost očivesno že pokazalo peldo i toga previdenja blagoslov, ka gmajna sama na svoje cile aldove prinaša. Na to je po-trebno vernike biiditi i vaditi, poleg evangelioma reči dani kinčov na cčrkevni cil prina*šanjem. Vu gmajnaj ladajočega dobroga diiha znamenja nam svedočijo vere vrelost vu oni gmajnaj, gde po-božni daritelje fundacije nastavlajo i tak ešče i po smrti živejo. Njih blajženi spomenek žive vu graajne krili. Gde od svetoga diih^ zbGdjeni vernici fundacije prinžšajo, vrednost teštalivajo na cerkevne cile, tam to aldlivanje zbudjava, peldo kaže, nasleduvanje vleče za sebom, z-šte-roga k cerkvi vrelost, vu veri stšlnost shaja od pokolenja do pokolenja kesni porodov. Od presbiterov pozvanja vernosti svedoči-jo ona dobra dela vu gmajnaj, gde se tak za vezdašnji, kak za prišestni ocvetek verno skrbi-jo, gde cerkevne vrždnosti prekratiti, očrbiniti nedopustijo, njo poleg dQšnevesti pov^kšavajo, cerkevna spravišča v-r^di držijo, c^rkevni do-hodkov vretin nezapttstijo, z lasnim pomaganjem sami sebi zmagajo. — Ali bar kakkoli šafarfi-jemo z timi na nas zavupanimi, vsigdar nas naj vodi gmajne napreidenje vu pozvanja našega spunjšvanji. Tak naj bode naše delovanje verno pri gmajne opravic spunjavanji, da i z tem slu-žimo Božega orsaga odraski i njega kralevstvo cimpramo eti na zemli. Hodte i piite! Etak bi lehko pravč eden stiidenec ali edna hladna vretina tomi žčdnomi vandrari, ki od vročine sunca z veseljem bi rad vtišao žeo svoj. I kak dobro občtitenje je, či te žeden vandrar na edno takšo hladno vretino najde, z Štere ne-prestanoma ctiri ta hladna voda. Ali takša vre-tina je samo te dosta vredna, gda je velka hi-ca. Vu zimi se že dosta bole na retki poštuje edna takša hladna vretina, kak pa vu leti, gda 4. Kkoncovi človeka dužnost je vu cčrkev z-hodbov proti Bogi i svčtoj reči njegovoj čest i diko pokazati. Neveri, dragi verebrat, etakšemi pripoveda-vanji, štero niki od sebe gučijo : wJas sem zato dober krščenik, či bar nehodirn v-c^rkev." Či krstšanska občutnost vu kom jeste, se tiidi skš-zati zele. I edno takše pokazanje je vrela v-cerkev hodba. — Gde nega dobroga jedti, tam zbožen žalodec more biti, gde pa nega nagiba v cčrkev hoditi i reč Božo posluhšati, tam je skvarjena dfiša. T6 je svčta istina, vse drfigo sarao blodno motenje i samoga sebč zvodjenje ! Ne samo ednok se odpovedavajo ti edni: MSiromak človek nema cajta svetiti, ar njemi v-nedelo ttidi delati trbe, ovak nemre živeti. Prot-tomi lehko povemo, ka je z tem nlšče nzgratao siromaškeši, ka je vnedelo ne delao, či je ove dni tjedna z delom potrošo td. Ar z-nedelnim delom več zgtibimo, kak dobimo. Ednok eden pobožen, bogaboječi tržec tned potfivanjem na hotel oblok, gde je stanovao vidi, ka zoči eden čizmar, no či je nedela, pašč-livo dela. V-cerkev zvonijo ... ali on duže sedi i dela. Na to tržec prčk ide k-njemi i v-guč si stane žnjim, napre njemi prinese nedelno počivanje. ,Hja, moj dober gospod — zamerka nato čizmar — jas sem siromak i ka naj morera ži-veti, sem prisiljeni ešče v-ncdelo delati." »Ne je čiido či ste vi siromšk - erče> tržec ravno ste zato sirmak ka po nedelaj tiidi delate. Nevete vi to, ka je Bog nedelo po-sveto ? Znate ka ? — erče njemi nadale po krat-kom premišlavanji, — nika vam porščam : po leta nedelajte po nedelaj, nego trošte te den, tak kak se dobroga krsišenika dostaja. Za po Ieta september 20. DUSEVNI LIST Stran 107. je velka vročina. I to je istina. Aii jaz vatn ščem, dragi čtitelje, od ednoga drugoga žeja, šteri v leti i v zimi je ednako veliki i od edne vretine, štero ni v zimi nepremrzne, ni v leti se vo ne pre-siši, — pripovedati. I \6 žej je: žej srca za mir i blajženstvo. T6 je želenje i hrepenenje od gre-ha prebudjene duše k Bogi. Gosp. Jezuš Kristuš, Sin Boži je prišo na ete pokvarjeni svet, od BogL poslani, naj vtiša ž€'\ ti žedni duš, On zna, ka greh i svetska na-sladnost človeka samo za nevolnoga i nesreč noga včini i ga navoke v pogiibelnost suhne, či ga nišče ne reši i nazaj k Bogi nepripela. Satno z Bogom je lehko srečen i blajženi te človek na etoj zemli i ednok vu vekivečnosti. Ali te greh loči vsakoga človeka od Boga i samo Jezuš zmo-re njega naz&j k Bogi pripelati. Či bi eden človek ves penez cčloga sveta meo i vse poštenje, ka satno človek na zemli dosegnoti more, i či bi tak zdrav bio, kak riba i vu vsakšem veselji bi tal vz6o, gde se človek samo veseliti zna, donok brezi Bog& bi bio ne srečen. Te tnoder krao Šalamon, ki je takše bo gastvo i diko meo, kakšo je pred njim i za njim nišče ne mogo sebi spraviti, na z&dnje donok etak pravi: »tnarnost i marnost, vse je marno, je trud i nevola dfiše. I Gospon Jezuš etak pravi: wvsLki, ki pije z ete vodč (t6 je, či je vsa poskuso, ka samo ete svet dati zmore) ožija p41i." ?Ki pa pijd z vode, štere njemi jaz dam, ne ožija na veke, ne- go ta voda, štero njemi jaz dam, bode vu njern stiidenec vrejoče vod^ na žitek vekivečni." Vretine i stDdenci ne zmorejo ednoga ždd-noga zvati: whodi k meni i pij." Ali Gosp: Je-zuš zaistino zov^ vsakoga grehšnika k sebi, ki odpuščenje grehov i mir iščejo: wHodte k meni!u PL: wKi vu meni vorje, ne bode nigdšr več ž^-den." Pa: mČi što žija, naj hodi k meni i pijč.* Pa vu oznanosti knigaj pravi: nKi žija naj pri-de; i ki šče, naj si vzeme vodo žitka zobstom." Ja zobstom, k šenki je ta voda. K šenki oslobodi Gospon Jezuš vsakšo diišo od greha, štera ga žčja i žele. K šenki včini On vsakšega človeka za blajženoga i srečnoga, ki vu njem vorje i njega nasleduje. On vtiša duševni žčj i ona ne bode več nigdar žejala. Ali je že vtišo tvoj žej tOdi? Nazai ie naišo. Edna pobožna držina je edjiok svojga šest let staroga sina vu baoto poslala, da bi za zaj-trik hitro nika prineso. Ali baotoša je preveč za-posleni bio i je dao toga pojba dugo čakati. Po dugom čakanji ga voposhlži i kak njetni to blago ta dava na pamet vzeme, ka so toga poj-ba oči z skuzami napunjene. nKa se pa z tebom zgodilo", ga pita, wali si betežen?" wNe", od-govori te mali bojazlivo, Bjaz sem mogo tak du-go čakati i doma so že z molitevjov skončali, dokeč domo pridem." naza piidem i či z-toga, ka po nedelaj nedte delali, kakši kvLr vadlujete, jas vatn ga povrnem. Eto je inoja roka ! Pogodba se je zgodila i čizmar je vsško nedelo počivao i z-celov familiov v- cčrkev hodo. Za po leta je tržec naza prišeo, pitavši ga: wNo, jeli ste dano reč zdržali ?" BZdržao sem jo, gcspodne.* «No, kelko sem vam pa zda dužen ?" »Meni, moj gospod, nika ne ! Ar, ka sem po nedelaj nš delao, z-toga sem nikšega kvžra n§ vadliivao, prottomi je tO vsem nam na bla-goslov bilo, komaj je preteklo po leta i že smo si edno m&lo kravčico spravili, i hvšla Bogi, v-nikom smo ne siradali . . . Ne samo toga ednoga čJoveka, nego niro-dov, ors&gov pelde nam svedočijo, kaj oni narodje, šteri nedelne dni i svetke z-oumurnov pobožnostjov svetijo, se povekšavajo vu dUhov- ni i zemelski napreidenjaj i dobrotaj, vu moralni i materialni dugovžnjaj, najbole pa vu zevčenosti i presvetščenji. Zamerkaj si to prav, brat krst-šanski! Popolnoma posvčti Boži sveti den i blajženi bodeš! * * Večkr&t se pa na zbožno vremen zanašati majo šego takši ludjč, ki nehodijo radi vu cčr-kev. Ali božno vremen samo za starce i betežne rna bidti zagovor, ka nemrejo v-cerkev idti, za zdrave nikak ne, ar z-skiišenja znamo, ka či k-kakšemi razveseljavanji trbe idti, ali se gder kakši gšeft poniija, teda ji hudo vremen neza-država, zatoga volo, brat krstšenik, ki si ešče pri moči i naimre pri mladi letaj, neodpovedavaj se nigdar od cčrkvi hodbe z-tem, ka je vremen nepripravno Božo hižo gori poiskati, bole si globoko v-srdce zapiši naslediivajoče v-10-punk-tume vkfippostcivlene one zroke, za šteri volo ti Strdn 108. DUŠEVNI LIST september 20. Tč reči so toga baotoša tak bodnole na srce, ka si je ne mogo mira najdti, ar je ednok on tfidi Boga molo. Ali od toga mao, kak je baotoša grštao, je na to že ne mogo več vre-mena vzčti i pozabo je na Boga. Donok reči toga mdloga pojbžra so njemi ne dšle mera, do-keč se je ne nazaj k Bogi i Njegovoj reči po-vrno. — Ali ti ttidi nemaš vremena? DoživIenjB ednogo gponlandčara. Eden mladi človek, po imčni Ša"muel, ki je na ednoj missionskoj stštiici vu gronlandi živo, je ednok na edno lovino, na morske pse (foke) odišo. Vu svojoj navdušenosti je, ne mislivši na ka"kšo nevarnost, sploj do kraja ledflj toga pre-mržnjenoga morja odišo, gda je ravno eden močen viher vdčrjao i sneg se je sipavao, ka se je komaj na p&r stopajov okoli sebe viditi dalo. Morje je grštalo nemirno, lčd je poko i koga so se bojali njegovi priateli, se je zgodilo: Ičd se je na diigora falšti vlomo i Šamuei na ednoj velkoj tabli ledfij je od vfitra vu morje odegnani. Nišče je njemi pomočti nej mogo i se je vidlo, ka je sploj zgiibleni. Vu tom lede-nom morji bo najšo za kr&tek čas grob svoj. Prestrašeno so gledali prijštelje njegovi za njim, ali gda so njemi pomočti nej mogli, so z tužnim srcom $li domo i naznšnjali tim dom&ost&nje-nim Šamuela nesrečen šorš, šteri je veliko žalost obudo vu srcaj vse mestančarov, Lr so ga pre-več radi meli. Vihčr se je samo na drugi d^n vtišao, mraz je vsigdar v6kši postano i nišče je že ne mislo na mentiivanje Šamuela, temveč za par dni je vsakši povedo, ka je Ššmuel že rartev i vu morji počiva. Ali za pa"r dni, gda bi samo to št^o posvedočiti, ka Bog ešče dnesden tiidi posluhne molitvi i dela čiida i njemi je vse mogoče, se je Š&muel zdrav i vesčli nazajpovrno na misionsko stanico. T6 je bilo veselje. Ludje so od vsake stržni vkiiperbežali. Vsakši bi ga rad vido. Nikaki so se jokali od veselja*. Vsi so pravii, ka vu onoj noči, gda so g!as dobili od njegove nesreče, so od strLha i žalosti ne spati mogli i celo noČ so se k Bogi za pomoč molili. Od veselja radiivajoč so se čiidiivali na tom božetn zmožnom deli, ka ga je Bog od stalne smrti tak čudno obarvo. Šamuel je pa začao pripovedšvati od toga božega čfidnoga mentiivanja, štero je vu prete-koči dnevi doživo. Gda sem na patnet vzčo, ka se je led vlomo i z menom vu morje plava, sem nazaj začno bežati proti sflhoj zemli, ali te že sem jo ne mogo dosčgnoti, ar med nami je bilo morje i sneg je tak na gosti kapao, kaj sem okoli sebe nikaj ne vido. Prva raisel mi je bila, ka svoje ltiblene nigd&r več nebom vido; jaz morem vmreti. Na to so mi vsi moji grehi pred oči prišli i vu vreloj molitvi sem se obrno k mojemi Zveličiteli, je i v hfidom vremeni ne slobodno cerkev za-tnuditi. Pitaj sam sebč: Zaka mi je pctrebno i v-zbožnom vremeni v-c6rkev Idti ? Zato: 1. Ar je gosp. Bog vsako nedelo v-edno-formo posvčto i ne je činio razločka pl. denetn z-deždževnimi nedelami. 2. Ar želem, da moj duhoven pastčr i v-takšem vrcmeni vu cerkvi bode i za hudo bi njemi vzčo, či bi za božnoga vremena volo do-ma ostano; i ravno on odmene tudi žele, da neostanem doma za prispodobnoga zroka volo. 3. Ar v-zbožnom vremeni je tčmbole po-trebno naj tam bodem vu cčrkvi, ar takšega hipa tak menje ludi ma šego v cerkev pridti. 4. Ar moje pčldodanje dober obhod ma" bidti na drilge tOdi. Moja paščliva v c^rkev hod-ba i druge pobodjava na prispodobno činenje i tak z-t^tn drugi duševno zveličanje pripomagam naprž. 5. Ar vidim, kaj svetske nasladnosti zga-njajoči sinovje i čeri ešče i ti haklavi — od veselic, ali či se gder zemelski hasek ponflja, se za zbožnoga vremena volo nedajo zastavlati^ ka bi nebi ta šli; pa je Boža siužba i dika z-kelkim več vredna i znameniteša od tej! 6. Ar tak kebzujem, ka oni, ki v-deždžev-nom ali v-mrzlom vremeni zamiidijo cčrkev — to v-dobrom tadi Činijo ; iv či se človek ktotni k coj privadi, da se i od te nšjrn^nše težkoče zboji, k-koncovi ta pride, ka ga njegove|čacavne diiše fantazia ešče zastavi i odvrne od vsega dobroga. 7. Ar je nedelno zbožno vretnen proba da moje vere; to bode k&zalo, kak velika je moja liibezen proti Bogi? Ka sem spodoben činiti za njegovo volo ? On svojimi nebeskimi djirmi tam september 20. DUSEVNI LIST Strdn 109. prosivši ga, naj*"z svojov nedužno voprelejžnov krvjov moje grehe i bine tudi dolizbriše i mi je odpfisfi, Od toga časst sem eden bJajženi mir občfito vu srci mojem, ar sem zagvušeni bio, ka je Gospod posluhno rnoibo niojo. Zgubo sern tudi strah od smrti i sern se popolnoma na Božo sv. volo zaviipo. Naj bo, kak On šče, ali živeti, ali mreti. Med iem je noč postenola i ta tabla lediij, na šteroj sem bio, je vsigdar dale vu morje splavala. Od vsigdšr bole burka jočega morja se te led tak premeldvo z menom gda gori, gda doli, kak eden čun vu viheri. T6 je edna strašm noč bila, štero nigdar nepozdbim, Proti gojdni, gda se je začnoio zoriti i ta gosta megla se je začnola gorizdigdvati, na velko radost sern ne daleč od mčne zagledno otok Nelickartok. (Tč otok je na par vor daieč od Gronlanda, ali donok to najzšdnje mesto, gde je Šdmuel osloboditev lehko najšo) Oh kak sem se radiivo, gda sem na pamet vzeo, ka nie morje z tim ledora r&vno proti tomi otoki ženč. Tak se mi je vidio, da bi ta tSbia ieduj edtia ladja bila, štero edna nevidoča roka proti otoki ravna. Okoli podneva sem dosegno olok. Nezgo-vorno veseli i z zahvalnostjov napunjeni sem skočo prek na siiho zemlo. Ešče ednok sem se nazajzgfedno na t€ Ičd, šteri me je esi prlneso i ovo cela tšbla je pred očmi moji na falate razpddnola. Jako sem se prestrašo, ka bi bilo, či bi se to prvle zgodilo, dokeč sem ešče na njem bio, ali sem spozno, ka ga je Gospodnova roka do etimao vodiia i vkiiperdrž&la. Ne sam dvojiivo nad tetn i sem stalen bio, ka de mi po etotntoga B6g na dale tfidi pomago. S edi sem si edno hfito napravo z snega i sern celo noč vu njej dobro spao. Ali na drugi den sem preveč žeden i lačen grato. Poleg hute sem grabo začno kopati vu sneg i na velko radost sem pod snegom vodo najšo, štero seni tudi za edno čtidno pomoč Gospodnovo spozno. Kak sem se z vode napio sem včasi nazaj dobo moč i na jesti sera niti nej rnislo. Tak sem štiri dni doživo" Vsakši dkn sem, na kelko je mo-goče biJo, okoli hodo naj se vu hodnji segrejem. Čt ravno, ka je vsakši džn burja bila, donok sem poskiiso, či nebi mogo po tom na novo premrznjenom mčrji nazaj domo pridti. Ali po kratkom vandranji sem p&li do odprete vodč prišo i sem se nazajvrnoti tnogo, vu mojo od snega napršvleno hiito, nad šterim sem jako žaSosten bio. Ednok sem zagledno, ne daleč od mene ednoga severno morskoga ftiča sedečega, šteroga sem strelo i sirovoga pojo. Po etom ne-pričakanom obedi odtavivši sem vu Boga polo-ženom viipanji pž li poskfiso po l^di prek morja dorno pridti, šteri je tak tenki bio, ka bi inda nikak ne vupo na njega stopiti. B6g mi je p& pomogo. Lžd se je ne vtrgno pod menom i jaz sem bežo i bežo . . . na ednok zaglčdnem čaka na mene vu cerkvi. Prava liibezen nedd, da njo naj čdkajo. 8. Ar či si zmislim na niojega Zveličitela trplenje, na grozne križa moke, prtvidim, kak drago je bilo moje odkiiplenje; ali či jss za zbožnoga vremena volo od cerkvi, gde mi je zveličanje pripršvlati p< trebno, zaostanem, z lem to svedočim, ka za žveličanje, za nebesa nege-nem dosta. 9. Ar je mogoče, ka z»bože neprebrodjene vo!e ravno na takši čen kakši blagoslov zhajao bode na mene z toga, či sem v-cerkev prišao. 10. Ar či oni zroki, z-šterimi jas mojo z&-niiidnost zagovarjam moio diišnovest glih pomi-rijo, z-toga nezhaja t6, ka i pred Bogora oni obstojijo. Za vsako Božo slfižbo, štero zamudim Bog ednok račun bode proso od mčne f što zna kelko nedel rriarn ešče eti nazemli voodločeno?! Tak je. Što zna kelko nedel ma ešče on eti na zemli voodločeno ? 1 Jako omurno pitanje je to. Dobro si pre-misli, brat krstšanski! Pred Božov slfižbov se nigdar ne razveseljžvaj, ali pa nevtoni se vu svelska dela, naj ti neodvničjo duše od onoga, štero ti fe de/i srdce i dušo ma. napuniti. Raz-torjeni, rpztrgani dflh teško poberi vkiip sebe i dobi naza osvetno svojo mirovnost. Nedelni zvečarki i večeri so jako pripravni na Svetoga pisma čtenje. Prečti kamči na one dni voodločene tale svetcga pisma. Obisči gori svoje prijšteje^ pogledni betežne znance, bližnje tvoje. Liibezncsti skažttvanje, trošt i ešče po-moči ponOdjenja, so pri cerkevni pobožnostaj jako pripravn nedelne opravice, ar so td ludi Bože slfižbe. Dragi Boži d&r je nedela, liki eden v- nebo kžzajoči prst, vu ono bogšo domovino, gde bomo ednok vu rairi, brezi vsega zastavlanja, vu blžjženstvi svetili njo i dičili našega očo ne-beskoga. Csi popoJno posvetiš, ete svčti den, krstšanski brat i sestra moja, teda že eti na zernli bodeš vživao oni nebeski nedei sladtek žmah, šteri te vsako nedelo više i više podigne vu popolnost k-oČi tvojemi i vsigd^r bliže i bliže prideš k-b!ajženstva, zadovolnosti i cili žitka tvcjega. Stran 110. DUSEVNI LIST september 20. bregč Gronlanda pred menom. Za edno malo sem dosegno stiho zemlo doma mojega i sem bio menttivani. Bogi na kolenaj se zahvaliti je bilo prvo delo moje. Po njegovi rečaj je pokazo nad menom miloščo svojo : wZovi me na pomoč vu stiskavanji, oslobodim te i ti rae bodeš dičo!" (Žolt. 50, 15.) ,,Šžem, očisti se!" Edna mlada deklina je čula ednuk vu cčrkvi predgati, kak je Jezuš loga gobavca oči-sto. Jeli dršgi čtitelje, vi poznate t€ prigodek ? Sv. pismo etak pravi : „1 ovo eden gobavec je pristopo k njemi, ponizo se pred Jezušom l erkao. Gospodne, če Ti šččš, moreš me očistiti. I vfčgnovši roko, dotekno se ga je erkoči: šččm, očisti se. I preci je ta goba odišla od njega." Marika, — tak se je zvala la mldda dekli-na - je pazlivo posliišala te reči i je na svoje grehe mislila. Sledi je etak pržvla svejoj materi; nna ednuk sam se prestrašila, ar sem jaz tudi nečista i od moji grehov jaz tiidi očiščena mo-rem bidti. I sem si mislila, ah, či bi Gospon Jezuš mene tadi očistiti šteo! Ali na ednok sem preveč vesela gratala. Jaz sam si najmreč tak premišlavlala: Te gobavec je pravo Jezuši: nči šč^š" i Jezuš je šteo ; On je gotov vračiti i pomagati. On mi bode meni tiidi moje grehe odpfistiti gotov, On je tomi gobavci todi od govoro : »ščem, očisti se". Zato včasi kak sem domu prišla, sem šla v stšrematne kamrico, gde me je nišče ne moto i tam sem pravia Zveliči-teli: ,,Gosp. Jezuš, Ti moreš i ščeš mene tiidi očistiti. Oh očisti me z Tvojov dragov krvjov !" Znaš matna, Jezuš |e mend tfidi gorivzeo i očisto. Jas znam, ka je On vse moje grehe odpusto i z svojov krvjov dolizepro. On je meni tttdi pravo ašččm, očisti se". Ja, moji lubleni čtitelje, Jezuš je pravo »ki mene rano iščejo, najdejo mea. I nadale prdvi: ,ki k meni pride. ne vržem ga vo.a I znšte ka |e na dale spisano ? : »Krv Jezuš Kristuša, Sina njegovoga nas očisti od vsega greha." Čtitelje eti redov ! Ali ste že vi tudi očiščeni ? Prosili ste že wči Ti šččš, moreš me očistiti" ? Či ne, hodte ešče dnes k Njemi, On vas čaka i vam bode erkao : ,,ščem, očisti se !" Pravo blajženstvo vu tom stoji, da zadosta tnouči niamo od njega doj povedati. Ta velika laž. Nemorem si tnisliti žalostnešega i bolezne-šega megnenja, liki gda dete obprtfim vzeme na pamel, ka so lagali pred njim njegovi roditelje. TO so lagali: bojdi bogaboječi, pohodja^aj vu cerkev, posliihšaj reč Božo i drži se njč : oni sami so pa ne hodili vu cerkev, ne so se bojali Boga i se nedržijo reči Buže Gda na eta gori-pride te se osnžvlajoče dete : te se nikaj strosi vu globočini njegove diiše, vklekne se njegova vupazen do lfidi. Zakaj so včili njega na tisto lepo i dobro, štero je čiio od svojt roditelov i vu šoii ? Edno drugo dete nia bidti ešče pita, ka zaka nečinijo tak, kak so včiii i včijo i te etakši odgovor čuje: Moj sin, drfigi je žitek, liki teorija, — i z etim tak štimajo, ka so že vse razložili . . , Etakšega hipa sploh gviišno, ka se jočejo Boži angelje vu neb^saj, ar so vu detinsko čisto srce notrivsadili, ka naj Božo volo nevzerae 6murno. Flice etoga sv^ta so zda pozobale vu detinsko srdce posejano drago se-men. Po etora či li čtije te mladi človek reč našega Boga, nevzeme jo več omurno, vem se je tak nšvčo od svoji roditelov. Sledi pa etak misli: niti se nemre cna tak včiniti, kak jo pred-gajo; pa drtigoč etak erč^ : tak jo nedrži nišče, zakoj je tak ta cela komedija ? Gda si pa že etak premišliije, t€ je žž vovesnolo žnjegove diiše vsako plemenito nakanenje, vničeno je znjč to dobro semen. Jeli je slobodno toj velikcj laži vu našem krstšanskom driištvenom žitki do etigamao prid-ti ? Stanovito ne. Tomi pa najobprvim roditelje tnorejo protisUnoti. Evangeličanski roditelje, ne-spačite vaše otroke z tem, ka vu praksi Božo volo za nikoj vzemete, nego či liibite vašo deco, tč z vašov dobrov pčldov njim vu srce zdubte to, ka naj ne bodejo samo posluhšavci Reči, nego zdržitelje tiidi. Ar šteri spači edno z ti maii, bole bi njemi bilo, dabi njemi mlinski ka-raen zvčzali na šinjek njegov ino bi se vtdpo vu morskoj globočini. (Mt. 18, 6.) i mali glasi. Radosti glas. ,,Ar znate miloščo Gospod-na našega Jezuša Kristuša, ka je za nas siromak včinjen bogat bodoči, naj vi ž-njegovim siro-maštvom obogatite." (II. Kor. 8, 9.) Doktor HONN iz Slatlna Radenci ordinira od 1. septembra dalje v M. Soboti, v hiši g. Rajha na Glavnetn trgu št. 4. seotember 20. DUSEVNI LIST Stran 111. Naša cčrkev i proteštantska skOpnost. Mednarodna zveza za obrambo i naprepoffi&ga-nje proteštantlzmuša bode niela sv( je 5 spra-višče sept. 10 — 15. v Štcckholmi (Švčdija). Kak of cielni zastopnik naše orsačke cčrkvi taovze mejo na tom sprdvišči Dr. Popp pušpek i bodo meli tam edno napreda" vanje od pitsnja zmcšncga hštva vu Jugoslaviji. Pri grobi Gustav Adolfa bodo meli naš piišpek edei spominski govor. — Prikapčeno z tov konferencov bodo Dr. Popp naprOdavanja meli vu Kopenh&gi (Danija) i v Osloji (Norvegija). Vu Osloji bodo na vsevuči-lišči ttidi meli edno akadčmsko naprčdžvanje obrl teme : ,Kulturni i cerkveni žitek vu Jugo-slaviji". Nedeiski zvečarki v Puconskoj fari. Jonaš Vilraa. diakonissa so svoje počitnice našoj mladini aldtivali. Po večer&j so vrele dekline lepo včili na večglasno popevanje ništerni pre-lepi pesem. Po nedelni zvečarkaj so zmes do-mdnji diihovnik držali mladini verska napredava-nja. Edno nedelo so dekline pri božoj sliižbi vu cčrkvi tiidi lepo popevale tri n:ile pesmi. Hvala za ves trud našoj vreloj diakonissi. Apači. Augustuša 15-ga so Kerčmar Zoltan missionar držali pri nas Božo sliizbo. Vu lepom račiini smo se spravili vkiip; navdiišeno smo popevali naše liibl^ne evangeličanske pesmi i z punov pobožnostjov posiuhšali biid^če predganje. Tak snio se čfitili, liki da bi nas vse prehodo Bož' sv. Diih V Puconskoj fari je letos pri priliki da-če poberanja 267 1. pšenice, 435 1. žita i 26 Din penez daruvano na Diački Dom, Darlivali so v Andrejci 12 1. žita, v Bokrači —, v Brezovci 14 1. pšenice i 18 1. žita, v Dolini 20 1. pš., na Go-rici 15 1. pš. i 16 I. žita, v Krnci 15 1. pš. i 4 !, ž., v Lemerji 17 1. pš, i 16 1. ž., v Markišavci Franko Mikloš farni peneznik 10 Din., v Moš-čanci 4 I. pš. i 1 1. ž. (z toga 4 1. z penezi pla-čano = 4 D), v Pečarovci 23 1, žita, v Polani 53 1. pš. i 40 1. ž., v Predanovci 48 1. pš. i 47 1. ž., v Puconci 26 I. pš., 26 1. ž. i Kološa Mi-kloš gost. 10 D, v Pužavci 10 1. pš. i 13 1. ž., v Sebeborci 23 1. pš. i 40 1. ž,, v Šalamenci 15 1. pš., 23 i. žita i Varga Franc 2 D, na Va-neči 10 1. pš. i 7 I. žita; Gmana 150 1. žita. --Velka je naša radost, ka si je med vezdašnjimi težkimi verstvinskimi razmerami itak dosta diiš zmislilo na našo skiipno lubezni nastavo. HvLla njim ! Dika Bogi! Dari na Diački Dom Z-Beltinec Frumen Šandor mlinar 10 D, z-Varaždina g. Rajnar An-tal bank. direktor 100 D, z Sobote FJisa> Jšnoš na rešenje mrtvečega venca svcje nepozablene šogorce Szinfc Terezie sponienek na podporo strždajočim vučiteliščnikotn 200 Din. Jako lepi zglčd, Z-Kiipšinec Kočšr Jožef i tiivarišica sta dala na svojega prem. sinš Jo-žefa spomenek na Apačko evang. molitvžrnico 50; na prera. sina Janoša spomenek na D. Len-davsko evang. cerkev tiidi 50 Din. — Za svojo preminočo deco naj mata diiševno radost vu dobrotivni aldovaj, štere sta na Boži oltar pri-nesla. Odnžs pa naj vzemeta srdčno zahvžlnost, kl smo že telkokr&t meli priliko njidva aldovnost skiisiti. Pri dobrom srdci i vu krizi zide nikeliko niesta dobrotivnosti! Zagreb. V zddnjoj numeri farnoga lista stno p&li dosta lepoga i interesantnoga čteli. — Presbiterium je skončao, ka cerkev vsako titro 7—9 vore odpreta bode. — Na Gustav Adolf Društva jubileumski fond je žensko driištvo 1500 Din daruvalo. — Presbiterium je daruvao Ja-godnjaki, gde je ciklon cerkev i farof opiisto, 1200 Din pomoči. - - Zadnji mesec je preksto-piio k evangeličanskoj cžrkvi 6 osžb. Ljubljana. Vsem v Ljubljani i njeni oko> lici bivajočim slovenskim evangeličanom nazna* njam, da opravljam vsako nedelo popoldne ob 4 vori v rnojem stanovanji Moste pri Ljubljani, Prešernova 26/1. slovensko evangeljsko slfižbo Božjo. — S pozdravom Vekoslav J. Korošec — evrang. misijonar. Nazavtipnost Diačkoga Dotna je aug. 25 ga mela sejo, na šteroj je napredano nazna-nilo od bivosti Diačkoga Doma; ogvtišana je začasno ista podpora vučiteljiščnikom, štero so pretečeno leto vdablali; skončano je, ka od 1. septembra Kerčmar Zoltan misionar v Diačkom Domi bodo vopomočnik, odkud tUdi najleže pri-dejo na službo tim potrebuvajočim. Evangeličanski Kalendari za 1933. leto je že vu deli. Što ščč djžsti vu njega kakše na-znaniivanje, naj to kem prvle notripošle. Juhileumsko nabčranje na Gustav Adolf drOštvo v Puconskoj f3ri: dohodtek ladic 1930. 1. 39535 D, 1931. 1. 37380 D, 1932 1. 561 D; offert. 1931. dee, 25 ga 250 D; offert. ženskoga drUštva 1932. aor. 3-ga 25675 D, aldov konfir-mandušov 423 D. Skiipno 2269 90 Din. Dari k nesprhlivotni venci v spomin na Luth^rovo Flisar Šarolto za Dijačkoga Doma Strdn 112. DUŠEVNI LIST september 20. štlpendij: Kovač Števan Graz 20 D, Slavlc Ja-noš Puconci 10 D, Novak Mihalj i ml. Boldižar Janošova Šalamenci 10 10 Din. — N&jsrčneSa hvaia zu (e korine pnSta?anja. Turobni glasl Vu cvetnoj niladosti svo-joj je mogao ostaviii svojo tOvdriSico, miloga sineka, mater vdovicos šteroj je jedln? sin bio, dosta betega prestoječega testti i dobro punico svojo itv. — Kardoš Karolj v Tešanovci, ki je aug. 21-ga zapro na srnrten sčn svoje oči. Sa-mo 27 let |e živo. Na žeJen poČinek se je vr-no)a aug. 14-ga Kovatš Judit, roj. Podlesek v Š?lamencL Visiko s^arost, 85 let je z-dobiia k svojemi žitka tekaji. — Vgasno je žitka posvet Skalič ^Ajjuiara^v Sebeborci, ki je aug. 25 ga, starosti sw]e 27-tom leti po dugšetn betegJivanji tu nihao nas, Vu njern smo zgubili ednoga tak-šega vreloga mladenca, ki je vu vsem dcbrom naraienjavanji gotov bio dostšjajoči fal včvzčti. Od Boga" je zevse strani blagoslovleni talenfom bio. Cvetlič&r, ogradčar, sadjar; podnačelnik se* beborski ogengasilcov, t&jmk ogengasilcov mart-janske župe; tšjn-k rnartjanske hranilnice i po-sojilnice. Na več inštrurtientumaj je znao igrati, ešče na orgolaj. Z-lepfm hasncvitim čtenjom si je povekšavao znanje. Neporr-čnkana delavnost, mužika i kniga ga je vu diihi ober vse vrstni-kov podignola, Ne samo včs, nego cela krajma ga poštfivala, ka se je vopokazalo najbole pri njegovorn sprčvodi. Dosta-dosta iiidi, edno 15 drfištc/ ogengasilcov z martjdnske župe g-a je sprevodilo po njegovoj zždnjoj poti. Vu imčni ogengasilcov so Vezer G^za župni načelnik vzdii od njega prelepi slobod. Sebeborski i puconski ogengas*lci so plačne pesmi spevali. Dorno je odišao aug. 28 ga Lepoša Jožef v Moravci, star 52 leti, Trikrat je hodo v Ameriko, dosta telovni kinčov je spravo, ali tega najdragšega je pogiibo i je zato ne mogao vživati sad svoji vnogi trfidov. Zda je na stran djao svojo vand-rarsko palfco, naj si že počine tam, gde neboii več nika. — Velko žetvo je opravila snirt aug. 29. v Polani. Vo je vnesla z edne poštiivane hiže i familije tcga drOgoga i z ednim zadnjega Benko Ferenca, 64 leta staroga. K toj hiži je prikapčena med drtigim edna cela mala c^rkev-na hištorija, naše starinske 150 letne puconske gmajne eden lepl, pozdignjeni, z nesbrisanimi li-terami gorizamerkani tso. Kelko plemeniti pla- nov se je poprijalu ifi kelko prehodečega tana-čtivanjn se je opravilo eti za diihovnikstva časa nepozablenoga Terpldn Šandora i Czi-pott Rudoifa. Vem po smrti toga vernoga i dob-roga šafara Pčntek Jšaoša, ki je našo gmano od višc 4000 ranški duga rešo, je 1850 jan. 14-ga Puconska ve!ka fira Benko Franca odebrdla za kuratora. Pod njegovfm kuratorstvom je ku-pila fara od Batlyanj Ar(ur grofa gorički travnik, šteri vise 8 plfigov meri; povčkSala i ponovila je 1856 ga, po več nerodni i sflkeini letsj, svojo cdrkev; vzela vu nlic Kardošove pesmene knige; sprdvila si teda hirešnje veike nove orgole, k-štenm je največ aMlivala Polana, 340 ranški. — 1859. raarc. 14 ga je Benko Ferenc dolizahvdlo z kuratorstva. Ali vse dugo ne ga je zahvaina fara znovič z'a!a. Gnansko inšpektursko čest je nastavila i vu to za prvoga svojega inšpektora 1863, febr. 28-ga Benko Franca postavila. O