glasnik 9lasilo delavcev živilskega kombinata žitoljubljana številka 1 maj 1987 Referendum uspel Gospodarjenje v prvem V torek, 5. maja smo se delavci Žita po temeljnih dum n*Zac*ta^ 'n v delovni skupnosti na referen-tev »ZA« sprejem sprememb in dopolni- medk'^ temeljmh aktov delovne organizacije, ben kuteri.mi je za zaposlene predvsem pomem-o«.-.1akt’ ki ureja delitvena razmerja sredstev za °Sebne dohodke. Tiemh ^emom moupravn6°POlnite ma r, , ne9a spo KamUrnih ° hnle«ohMkaate?ePg in sv 0sebne doh Žit?S?0 Porabe ni j'_vc v pr< SedfPe,ja,a do rendajmP° “speler n0sti mu' so dane UreditJa dol9otr£ droč u razmerij h°dkov. 0sebnih tuB0StnVene nc So naP|Sebnih nas|ednje: - določanje mase sredstev za osebne dohodke v DO na podlagi uspešnosti poslovanja opredeljena s kazalniki poslovanja, - črtanje tipičnih del in nalog iz SaS ter sprejemanje le-teh na dela-skem svetu delovne organizacije, - TOZD Blagovni promet obračunava svojo uspešnost na podlagi uspešnosti TOZD, za katere dela opravlja, - TOZD, ki je iz objektivnega značaja v izgubi, lahko izplačuje uspešnost do povprečja v delovni organizaciji. - boljše vrednotenje nočnega dela, in sicer za dobrih 28 odstotkov, ter uvedba dodatka na popoldansko delo v višini enega odstotka od izhodiščne osnove na dan, - nadomestilo za čas dopusta ne bo več povprečje osebnega dohodka zadnjih treh mesecev, temveč tekočega meseca, - tekoče valorizira-nje nadomestila osebnega dohodka za čas bolniškega staleža, - obračunavanje regresa za prehrano med delom v višini 15% od povprečja OD v gospodarstvu, - spremeni se vrednotenje del in nalog za vse delavce, s. tem da smo dali poudarek pri tistih delih in nalogah, kjer je največja fluktu-acija kadrov. Nadaljevanje na 2. strani tromesečju Z doseženimi rezultati v letošnjih prvih treh mesecih smo lahko le delno zadovoljni, saj se še vedno pojavljajo nekatere slabosti iz preteklih obračunskih obdobij. V prvih treh mesecih sta z izgubo poslovali dve temeljni organizaciji: Tehnični obrati v višini 8.160.000 dinarjev in Maloprodaja v višini 8.800.000 dinarjev. Sprejeta je že trajna rešitev za odpravo ponavljajoče se izgube v TOZD Tehnični obrati: priključitev k TOZD Pekarstvo in testeninar-stvo, za kar so se na referendumu izrekli zaposleni v obeh temeljnih organizacijah. Iz analize rezultatov gospodarjenja v letošnjih prvih treh mesecih lahko strnimo naslednje ugotovitve: - Zastavljeni količinski plani za leto 1987 najbrž ne bodo doseženi, razen v redkih izjemah, kljub temu, da se planirani obseg proiz- vodnje ni bistveno povečal. — Finančna oziroma vrednostna primerjava z istim obdobjem preteklega leta je nekoliko slabša, vendar sta rezultata težko primerljiva zaradi zakonskih sprememb pri oblikovanju in delitvi celotnega prihodka in ostalih novosti. - Težave v izvozu, ki smo jim bili priča v preteklem letu, se nadaljujejo tudi letos: zmanjšan izvoz, slabo stimuliranje izvoznikov, neizvrševanje plačil ipd. - Prodaja konditorskih proizvodov na domačem trgu še naprej pada, zaradi česar se je zmanjšala tudi proizvodnja teh artiklov v prvih treh mesecih. Delno pa je manjša količinska proizvodnja tudi posledica spremenjene strukture proizvodnje (zahtevnejši artikli, ki so cenovno bolj zanimivi). - Čeprav nam podatki o izrabi delovnega časa kaže- jo nekaj izboljšanja, predvsem pri bolezninah do 30 dni, pa ne moremo biti zadovoljni, saj je nadurno delo spet v porastu. Vse težji pogoji gospodarjenja, s katerimi se srečujemo že nekaj časa, so prisotni tudi letos. Zaznavamo razkorak v ceni vhodnih materialov in doseženo realizacijo na trgu, zmanjševanje izvoza, vedno slabši so plačilni pogoji tujim poslovanim partnerjem, težji je uvoz repromateri-alov, zmanjšuje se prodaja, nadaljuje se administrativno določanje cen, kar vse vpliva na uspešnost poslovanja, proizvajalec pa na to ne more vplivati. Boljše rezultate pa lahko dosežemo z boljšo organizacijo proizvodnega procesa, delovno disciplino, z zmanjševanjem bolezenskih izostankov. Zato bomo morali vložiti še več naporov, če želimo uresničiti zastavljene cilje. Skromna udeležba na pohodu Ljubljana, 9. maja - Tradicionalnega, že 31. Pohoda po poteh partizanske Ljubljane se je udeležilo tudi zastopstvo DO Žito, ki se letos ni moglo pohvaliti z množičnostjo. vilne zaščite, ki so sodelovali na osrednji slovesnosti. Skupaj so se okrepčali in proslavili praznik mesta Ljubljane. Ob organiziranju nasled-njega pohoda bo potreben Udeleženci pohoda so prehodili 8 kilometrov dolgo pot od Tolstojeve ulice za Bežigradom, mimo Litostroja, Kosez, prek Mosteca, po Šišenskem hribu do tivolskega vrha in po Erjavčevi cesti na Trg revolucije. Po končanem pohodu, ki je kljub slabi udeležbi minil v vedrem razpoloženju, so se pohodniki na sedežu TOZD Maloprodaja pridružili Žitovim obveznikom ci- razmislek o drugačenm programu pohoda, saj se že nekaj let kaže, da sedanja oblika ni dovolj privlačna za večje število delavcev. Ena od možnosti bi bila organizacija piknika v naravi ali kaj podobnega. Kot eni od ustanoviteljev oziroma pokroviteljev pohoda moramo storiti vse, da se ga tudi v večjem številu kot letos aktivno udeležujemo. Referendum uspel Izid glasovanja o sprejemu sprememb in dopolnitev SaS o OD: TOZD štev. uprav. glasovalo »ZA« »PROTI« Imperial 300 256 ali 85,3% 194 64,7% 54 18% P. Krško 80 73 ali 91,3% 43 54% 28 35% P. Dolenjska 113 109 ali 96,5% 102 90,3% 6 5,3% Maloprodaja 111 101 ali 90,9% 96 86,5% 3 2,7% Teh. obrati 70 64 ali 91,4% 44 62,8% 18 25,7% P. Vrhnika 83 75 ali 90,4% 72 86,8% 3 3,6% Mlini 212 197 ali 92,9% 160 75,5% 36 17% BI. promet 93 78 ali 84% 65 70% 13 14% Pekarstvo in testeninarstvo 671 578 ali 86,1% 527 78,5% 44 6,5% Triglav Gorenjka 374 326 ali 87,2% 217 58% 104 27,8% Šumi 287 224 ali 78% 159 55,4% 62 21,6% P. Kranj 84 74 ali 88% 67 80% 4 4,8% DSSS 160 151 ali 94,4% 123 76,9% 25 15,6% Skupaj: 2638 2306 ali 87,4% 1869 70,8% 400 15,2% plačila osebnih dohodkov uskladi ocene med posameznimi deli in nalogami ter posameznimi TOZD in DSSS. Na osnovi te uskladitve bodo tudi izdane odločbe vsem zaposlenim v delovni organizaciji. Aprilski osebni dohodek, katerega izplačilo je bilo 15. maja, je bil že izračunan na osnovi sprejetih sprememb in dopolnitev, vendar je delavski svet delovne organizacije zadolžil komisijo za osebne dohodke DO, da do junijskega iz- Poleg področja osebnih dohodkov so bili na referendumu sprejeti še trije dopolnjeni akti: Statut delovne organizacije ŽK Žito, Samoupravni sporazum o združitvi TOZD v DO Žito in Samoupravnega sporazuma o inovacijski dejavnosti. Pri vseh omenjenih aktih so bile spremembe in dopolnitve potrebne zaradi uskladitev z novimi zakonskimi določili. Žito obiskali španski borci Ob občinskem prazniku občine Ljubljana Mo-ste-Polje so našo delovno organizacijo obiskali španski borci, skupaj z delegacijama iz pobratenih občin Bileča in Plu-žine. Izvozna sposobnost Ali koliko lahko izvažamo - kolikor prenesemo dohodkovno pa položaj delavcev še zahvalili za gostoljubje vedno ni tak, kot so si ga in prek našega glasila zamišljali. pozdravljajo, vse zapo- Ob slovesu so se borci slene v DO Žito. V zadnjem času postaja izvoz vse težji za proizvajalne TOZD, ki izvažajo. Prvi razlog za to je nezmožnost nadaljnega prenašanja dela negativnih razlik pri izvozu na domače cene zaradi vračanja le-teh na predpisano faven, drugi istočasna rast proizvodnih stroškov, ker naši dobavitelji vedno najdejo načine za povečanje cen svojim .izdelkom, tretji, še težji vzrok pa je padanje izvoznih cen. Zbir vseh treh neugodnih razlogov se združuje v vprašanje ali je še smiselno izvažati oziroma kod kriti razliko, da TOZD ne bo zašel v izgubo. Ker v tem nismo osamljeni, ampak se tudi drugim godi podobno, navajamo v nadaljnjem nekaj ugotovitev iz strokovne literature. Republiški komite je tržišče in splošne gospodarske zadeve je naročil pri Inštitutu za ekonomsko diagnozo in prognozo Univerze v Mariboru študij »Izvozne cene slovenske industrije«. V tej študiji, ki je bila gotova v januarju 1986, je tudi nekaj teoretičnih izhodišč, ki pojasnjujejo nastalo situacijo. - tradicionalne teorije so povezovale izvozno sposobnost predvsem s cenovno elastičnostjo in poenostavljeno, da je izvoz odvisen le od stroškovne cenovne konkurenčnosti, vse drugo pa zanemarjali. - necenovne prvine pa so postajale vse bolj pomembne in so se v teoriji začele pojavljati teorije o asimetriji med velikimi in malimi gospodarstvi ter izvozno ali uvozno bolj odvisnimi gospodarstvi. Konkurenčna sposobnost izvoza že zdavnaj ni več samo cenovna tekma (kdo določen proizvod proizvaja z nižjimi proizvodnimi stroški), je le dovoljujoči pogoj za vstop na tržišče, odločujoči pogoj pa je vrsta drugih dejavnikov od izvoznega marketinga do razvoja novih proizvodov, ki jih je mednarodni trg pripravljen sprejeti. - če neka družba-ali celo gospodarstvo sprejema za svoj cilj razvoj, ki ga je mogoče doseči z določenim uvozom, le-tega pa plačati z izvozom, se pravila izvozne konkurence podrejo. Vse je podrejeno le cilju, to je razvoju, potem se vsa sredstva usmerijo v ekspanzijo izvoza za dosego cilja. - eno od sredstev, ki pospešujejo dosego cilja je tudi definiranje ravnovesnega tečaja, po katerem se cene izenačujejo z izvozno uvoznimi cenami. Ravnovesni tečaj se sedaj definira v odvisnosti od razmer na finančnem računu. Skratka prevladujejo finančni tokovi nad blagovnimi in je tudi ta teorija že doživela spremembo. Razlike med državami se odražajo v različnih gospodarskih strukturah, ki niso enako odvisne od izvoza in uvoza. Po drugi strani pa to dopolnjuje država s svojimi ukrepi (carino, taksami, omejitvami) vpliva na izvozno ponudbo in s tem na ceno. Za jugoslovansko gospodarstvo, ki se oslanja na ta izvozu, kar pa pomeni nižji dohodkovni nivo, koli) kor ta izvoz ne bo vključe- val v izdelkih tudi pameti Trenutno po obstoječih veljavnih predpisih nezanimivi izvoz (januar-marec (1987/86 padec za 8,4% » SFRJ) lahko dokaj hitro postane zanimiv, če določenega nivoja proizvodnje ne bo mogoče plasirati doma Iz tega razloga se v sedanjem trenutku ne bi bilo smiselno umikati iz tujega trga, ker bo mogoče že v kratkem času obrnjena situacija, da bodo naše OZD intenzivno iskale okno * svet v želji, da plasirajo svoje izdelke. Res je, da veljav' ni devizni zakon neposred no ne stimulira izvoza, ke' ne dovoljuje preprodaje de viz oz. pravic iz njih, toda predhodno navedene spremembe v gospodarjenj11 lahko ta interes bistven0 povečajo. Približevanje tržnemu gospodarjenju, o če- mer je vse več govora, nujno vodilo v odpravo pregretega povpraševanja ),! administrativno napihnjenih cen, ki so toliko bol napihnjene kolikor višje stopnje obdelave je ne proizvod. Tako na prim6 kalkulacije v naših pr°'fj planirano plačilno bilanco vodnih TOZD, četudi so n se opira na bilanci^ znotraj DO. te V tem trenutku sm°^( nepripravljeni za odg0* na vprašanje, kako pokrl. ti izpad dohodka pri >zV°;Zj da bo ta postal zanim|% proizvodne TOZD. TJ dejstvo, da imajo danes ^ izvozne temeljne organ'|-cije narejene detajlne *jC kulacije o izgubah, ki prinaša izvoz, je d° ^ znak za iskanje rešitve- ^ pa rešitev odpoved 'zV ali terjati od tujega kufL, da bo plačal naše zanj P^. visoke cene, če drugod ji ko isto blago kupi p° cenah. Rešitev bo m°P ^ le v dohodkovnem mik0 ^ domače prodaje in iz* kot enotnega dohodka V . izvodnje TOZD in v poVy vi z drugimi na nivoj0 'f Obliko te povezave P.(j < potrebno še dogovo korist vsega kolektiva- Vodi$/l3 Blaž ŽITO danes — za jutri V ponedeljek, 20. aprila je bil v razdeljevalnici hrane TOZD Mlini organiziran sestanek samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij, vodstva DO in direktorjev temeljnih organizacij. Na njem so prisotni med drugim govorili o trenutnem položaju v naši delovni organizaciji. Izhodišča za pogovor je podal direktor DO Žito Marko Sok. Med drugim je dejal: »Nahajamo se v zahtevnih družbenoekonomskih pogojih, ki močno krnijo možnosti samoupravnega uravnavanja in učinkovite-9a vodenja poslovnih procesov. Prisotna inflacija Prikriva kriterije produktiv-n°sti, ekonomičnosti in rentabilnosti, kar je iz podjetniškega vidika barometer dobrega gospodarjenja. dohodkov pri nas, saj je del teh delavcev močno socialno ogrožen. Leta 1983 smo z velikimi napori sprejeli nov sistem nagrajevanja in od takrat se nam stalno pojavljajo eni in isti kršitelji. Med njimi so tudi tozdi s slabimi ekonomskimi izhodišči, kar je še posebej ekonomsko nelogično in laično. Kdo bo - - y ^ IUy IUI IV IM I CII VI IV. i\V v v v si vemo, da smo v zadnjih ustavil samovoljno izplači-ekaj mesecih izgubili lo izven dogovorjenih okvi-m oz n ost gospodarjenja na Področju izvoza in uvoza, reguliranje cen, vplivanje na stroške in uravnavanje Politike OD. Na kratko bi rov in kakšne bodo sankcije za tiste, ki to počnejo? 5. Težave v objektivnih pokazateljih poslovanja so lahko rekli, skoraj vse in- povezane s hudo razrahlja-strumente vodenja poslov- nimi medsebojnimi odnosi ®® Politike ima v rokah nek- med samimi proizvodnimi uo izven OZD. tozdi in med proizvodnimi Postavlja se vprašanje, tozdi in TOZD Blagovni N® se danes nahaja naš promet. Enako kritičen je K°rnbinat, kateri problemi tudi odnos do DSSS. Me- Prisotni in kako ‘fneriti naprej: lQfit?nano j®' da smo v letu D , dosegli v Žitu dobre ne rezultate. Vse fine in P ^‘egorije so ugod-',n 'ahko ugotovimo, da nim, da bo potrebno zakopati bojne sekire in se s polno odgovornostjo lotiti izgradnje učinkovitega poslovnega sistema. Kljub stalni kritiki obremenitve, se stroški DSSS n Blagovnega prometa v naši DO relativno zmanjšujejo, kar pomeni, da se te storitve ceni- jo, oziroma da smo pripravljeni za njih vsako leto plačati manj. Torej zmanjšujemo izdatke, ki se v osnovi povezujejo z učinki razvoja finančnega poslovanja in prodaje. Prepričan sem, da to ni prava pot in ponovno poudarjam, da ni vse tisto, kar je izven neposredne proizvodnje, negativno. Pristopiti moramo k učinkoviti reorganizaciji teh služb, kar pa samo pomeni-, da bodo te službe cenejše glede na enoto učinka. 6. Pred kratkim smo morali skoraj privseh proizvodih programih znižati cene. Ta odlok ZlS-a je glede na prisotne zmote pri nas logičen, vendar za nas izredno obremenilen, saj nam omejuje ves poslovni manever pri razvoju in politiki OD. 7. V preteklem letu smo izkazali izgubo v TOZD Mlini in TOZD Tehnični obrati. Kljub vsem prizadevanjem je nastala v TOZD Tehnični obrati situacija, ki je pogojena z zakonom o sanaciji, ko ne moremo več plačevati normalnih osebnih dohodkov. Izdelali smo obsežno analizo in učinkovita je samo rešitev, ki pomeni priključitev TOZD Tehnični obrati k TOZD Pekarstvo in testeninarstvo. (Medtem je referendum o priključitvi že uspel. - opomba uredništva). Vse navedbe zahtevajo od nas čim hitejšo akcijo za ustavitev negativnih pojavov. 1. Pripravili smo predlog sprememb samoupravnega sporazuma o OD, ki v osnovi rešuje navedene probleme in daje možnost bolj normalnega nagrajevanja vsem delavcem, z ohranjanjem enakega razmerja kot je bilo doslej predvideno v samoupravnih aktih med najnižjimi in najvišjimi osebnimi dohodki. 2. Pripravili smo nekatere nujne spremembe statuta DO in SaS o združitvi TOZD v DO, ki so pogojene s spremembami zakonskih določil in ki so se pokazale v preteklosti neusklajene. 3. Poseben problem so medsebojni odnosi. Spremeniti moramo pripravljenost za sodelovanje. Odgovornost za razpadanje skupnih služb in Blagovnega prometa nosijo tudi tisti, ki sodelujejo z njimi, jih ocenjujejo in plačujejo njihove storitve. Izpostavljam potrebo po informiranosti. Več moramo imeti delovnih dogovorov s konkretnimi nosilci in manj načelnih stališč. Upam, da se bomo na osnovi navedenih izhodišč dogovorili o nadaljnjem delu za doseganje boljših rezultatov.« i? d"a rekordna letina ter rii j 0 P^sotni finančni tren-a'Spodbudni. Van' Dodr' rezultati pošlo- ____ .. ...... ............- re lJa Pa imajo tudi nekate- tfEHEE Rojstni dan g. Hitschlerja Smn Razen redkih izjem ni-0 dosegli planov proda-Proizvodnje, še celo Je in ah*’ Prodaia in proizvodnja bratu no Padata glede na nart. la leta- Poleg tega se tudi Zmanisuje izvoz, kjer lienik smo dosegli postav-Planov. ' ‘z že prikazanih podat-Ipdmio^ da produktiv- ^očno Pred kratkim je praznoval g. Hitschler osebni jubilej - 65. rojstni dan. Ob tej priliki je prejel številne čestitke tudi iz vseh naših TOZD, ki z njim sodelujejo. Ne bi mogli lepše opisati njegovega pogleda na to njegovo življenjsko obdobje kot ga je opisal sam v svoji poslanici nekaj dni pred svojim rojstnim dnem svojim prijateljem, sodelavcem in poslovnim part- kov n0et ua proouKi močnPnada' p.ol®9 tega pa se delni ° zn|zuje izkoristek boleznf" časa' saJ so se leto Tass ,3° dni gl-ede Za 170/ y°5 lam povečale dni za°24°/)0leZn'ne nad 39 imen °|el:,ni dohodki so Vqnc!Zltu hitrejšo rast kot višji jPpdarstvu in so za 7% sp0rt_ 1 So Povprečni v go-deistvnStVU' Pomembno je kršitelj-’ • da n'smo nobeni tek|0J' 'n da smo se v pre-vserm ' ponašali v skladu z D 0rr|ejitvami. Kljub te- haorli So v našem sistemu yzre®juVania .hude hude Nnju delefa^H0 r zmani" gače, se laže zoperstavi v5f'kaciio ter^teokcTin spremembam časa in jih liSS^tizbS T^smS z veliko man ^ etu 1986 za 10% mn*,n kov knt avcev strokovnja-U9odnn v letu 1983/84. OžD r,. Povprečje v naši elavce v tozd in na Pern „JI se kaže v množič- veliko manjšo močjo. Preveč enostavno je reči, da je delo lahko hobi. Delo je lahko življenjska naloga, ki si jo zastavi človek, kot tudi življenjski cilj in vsebuje mnogo življenjskih radosti ter daje dodatne življenjske moči. Za mene ta rojstni dan ni slovo temveč rojstni dan, ob katerem izražam hvaležnost, da sem že v zibelki dobil za darilo zdravje in da vedno poln dina- j w>r, Q .c ... je še posebej moj rojstni dan. Pred nekaj leti je g. Hitschler ob prejšnji okrogli obletnici skupaj s svojimi prijatelji in partnerji obdaroval otroke v Afriki v tako-imenovani SOS otroški vasici. Ob tokratnem rojstnem dnevu se je odločil, da naredi veselje otrokom z otroškim igriščem in sicer bo to igrišče v vasi St. Bruno. Tam je otroško zavetišče, ki potrebuje otroško igrišče. V ta namen je g. Hitschler odprl poseben račun in nanj položil svoj prispevek kot temeljni kamen za izgradnjo. Namesto daril je g. Hitschler predlagal svojim prijateljem, da svoje prispevke namenijo za otroško igrišče, s čimer se izpolnjuje njegova želja ob rojstnem dnevu, da tako najlepše praznuje svoj praznik. Prav gotovo si vsi želimo, da bi bil še dolgo zdrav in poln življenjske energije ter pripravljen na nadaljnje razvijanje kooperacijskega sodelovanja z ZK ŽITO. Prepečenec za Italijo j/'" OdhaiaoiTrT lahko še vedno poln dina- sredini, p?ed5se™ mike vodim svo'e P0^ Pfisotnik mesecih. Zaradi h ju dfii napak v vrednote-Sp'ošn a .teh delavcev in pa novihnJ2ke9a (->D Pri nas pr'dohit kadr°v ne uspemo Drobiedl' Pojavlja se tudi najnižjih osebnih ter upam, da ga bom tudi še v prihodnje... Del mojega življenja je razveseljevati in preko mojega podjetja je to vezano predvsem na razveseljevanje otrok in taka priložnost Po skoraj dvoletnih razgovorih in pripravah na sodelovanje z italijansko firmo CORONA 1888 je bil 7. aprila 1987 končno podpisan osnutek pogodbe o dolgoročnem sodelovanju na področju nekaterih pekarskih izdelkov. Kupec je predvsem zainteresiran za določeno kvaliteto prepre-čenca, za katero daje tudi svojo tehnologijo. V ta namen je bila že v letu 1986 nabavljena vsa potrebna oprema. Izdelani niso edinole še modeli za peko, ki jih je potem potrebno še te-flonizirati, da bodo lahko pravilno služili svojemu na- menu. Kolikor bo DS TOZD Pekarstvo in testeninarstvo pogodbo potrdilo na svoji seji, je pričakovati, da bi v poletnih mesecih dokončali montažo linije in pričeli s poskusno proizvodnjo. Izvoz v Italijo pa naj bi stekel v jeseni, ko naj bi polovico proizvodnje prevzemal italijanski kupec, druga polovica pa bi bila za domači trg. Letni obseg proizvodnje se ocenjuje na približno 1.000 ton, kar naj bi navrglo dodatni izvoz v vrednosti 600 milijonov lir ob uporabi domače moke. Vodja ZTS Blaž Veber DO ŽITO: zadovoljivi rezultati v letu 1986 Rezultate poslovanja, ki smo jih dosegli v preteklem letu, lahko ocenimo kot ugodne in pričakovane. Z izgubo sta sicer poslovali dve temeljni organizaciji, vendar smo uspeli izgubo v celoti pokriti. Podrobna analiza kaže, da kljub vsemu nismo izkoristili vseh možnosti. Predvsem smo zaostali za predvideno količi-sko proizvodnjo oziroma realizacijo. Dve temeljni organizaciji imata po zaključnem računu za lansko leto izgubo (TOZD Mlini 110,7 milijona dinarjev in TOZD Tehnični obrati 40,7 milijona dinarjev), ki je v celoti pokrita s sredstvi vseh temeljnih organizacij, v okviru delovne organizacije in tudi z zunanjimi sredstvi. TOZD Triglav-Gorenjka, TOZD Maloprodaja in TOZD Blagovni promet niso ustvarili poslovnega sklada, so pa v celoti ali deloma formirali sklad skupne porabe. V TOZD Pekarna Kranj pa so iz čistega dohodka uspeli pokriti samo bruto osebni dohodek. Sredstva za sklad skupne porabe se na podlagi sporazuma združujejo, tako da je vsem delavcem zagotovljen enak položaj glede prejemka za te namene. Sicer je v letu 1986 glede na predhodno leto porasel celotni prihodek za 88%, porabljena sredstva za 72%, dohodek za 160%, čisti dohodek za 166%, masa OD za 144%, akumulacija pa za 175%. Prav tako je na nivoju delovne organizacije porasel delež akumulacije v dohodku, in sicer od doseženih 15,2% v letu 1985 na 16,2% v letu 1986. Višja izhodiščna osnova Delavski svet DO je na seji, dne 7. maja sprejel tudi sklep o povečanju vrednosti osnovnega indeksnega razmerja za 8 odstotkov, tako da znaša izhodiščna osnova bruto 91.575 dinarjev. Vrednost nove izhodiščne osnove se uveljavi s 1. aprilom 1987. Regres za malico Po sklepu delavskega sveta DO z dne 16. aprila pripada od 1. maja dalje vsakemu delavcu DO ŽK Žito regres za prehrano med delom v višini 21.556 dinarjev. 4. stran ' I: JI * Y w i*** •■ ■: vvinarstvo za ve- organizacij, in sicer: Pekarna Ljubljana, Pekatete, pekarna Bežigrad, Center, Trbovlje, Kočevje in Kamnik. čune, sodeluje pri sprejemanju samoupravnih splošnih aktov, skrbi za oddih in rekreacijo delavcev in podobno. Veliko časa posveča tudi posameznikom, pri čemer so se doslej izkazali tudi s pomočjo de- upravljanje z njimi na tej podlagi. vano derobnoZgospodarestv°o da jih zaradi te.?a "j potrhet> in samoupravno zadružni- sPremmJatl;. Potrebno ----.................. štvo, ki sta komplementarni a'V-11 doP°lni' razvoju, so podane v dolgo- sestavni del združenega 1 tiste določbe, ki otežujejo ročnem razvoju ekonom- dela, najpomembnejše, da u.rasmceyanJe bistva njego- se dosledno izvaja strate- Vlh temeljn.h načel, predv-ška koncepcija njunega aeai uresničevanje vloge razvoja in da se ustvarijo d® avcev v združenem delu normativni pogoji za pre -Uova zorno in učinkovito h ju jntJe Pri uresničeva-Kont res°v članstva. karstva renca sindikata Pe-?druž - ln testeninarstva ie sedem osnovnih V dosedanjem obstoju je iz- lavcem, ki so jih prizadele vedla vrsto uspešnih akcij, elementarne nesreče. predvsem pa je odigrala pomembno vlogo pri združevanju pekarstva v Ljubljani. Konferenca sindikata tudi skrbno obravnava zaključne in periodične obra- Priznanje, ki so ga prejeli, je dokaz ustrezne organiziranosti in prizadevnega dela. Hkrati naj predstavlja vzpodbudo tudi za delovanje v naslednjih letih. pionirjem podelili priznanja 1ekih<>ncu tretie sezone tekem pionirjev v smučarskih lajuSoa Pokal Žita so bila 22. aprila podeljena priznanja resnejšim mladim tekačem in ekipam. Valnj Je? n*'-' ze tretji tekmo- liko več tekmovalcev kot >oDi,°ni z? Pokal Žita je prejšnja leta, zato se tudi za ®kupa: ° ha šestih tekmah prihodnost tekmovanj za ali 2 Pionirjev in pi- Žito pokal ni bati. na t PovPrečno več kot Na slovesnosti ob zak-fQ|h teka?krn.°- Največ mla- ljučku sezone so Marko ekrtij v rV i? nastopilo na Sok, Lojze Gorjanc, direk-li ^trokn tedah “ 230. tor klasičnih reprezentanc, l«Jo. c(a Vniaki že ugotav- Alojz Hvala, predsednik od-st dirni Su načrtno delo z bora za teke SZS in gene-Obrestuje, saj je v ral ni sekretar Smučarske kategorijah že ve- zveze Slovenije Janez Buk- ovnik podelili priznanja najboljšim pionirjem, pionirkam in ekipam. V ekipnem tekmovanju za pokal Žita je bil vrstni red naslednji: 1. TSK Triglav 536 točk 2. ŠD Kokrica 468 točk 3. TVD Partizan Gorje 462 točk 4. SK Bohinj 332 točk 5. SK Logatec 290 točk 6. SD Rateče 272 točk. Točke je osvojilo 17 klubov. ske stabilizacije, v kritični analizi delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja in v javni razpravi o tej analizi ter v dokumentih 13. kongresa ZKJ. Ocene kažejo, da je potrebno v ZZD spremeniti in dopolniti predvsem tiste določbe, ki niso zdržale preizkušnje družbene prakse. V skladu s tem so spremembe in dopolnitve zakona o združenem delu usmerjene k uresničevanju nekaterih pomembnih ciljev. Na področju družbenoekonomskih odnosov delavcev v združenem delu se predlagajo spremembe in dopolnitve pri pridobivanju in razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke delavcev, katerih cilj je ekonomsko stimuliranje delavcev, da trajno in optimalno aktivirajo vse kvalitetne dejavnike za povečanje dohodka in njegovo stabilno uresničevanje in da družbeno ter ekonomsko smotrno uporabljajo družbena sredstva. magovanje dogmatskih in ideoloških predsodkov o vlogi drobnega gospodarstva in zadružništva ter predvsem nosilcev samoupravnega osebnega dela. Na področju samoupravnega organiziranja in združenega dela so predlagane spremembe in dopolnitve, s ciljem, da se ustvarijo normativni pogoji za sodobno in fleksibilno organiziranje združenega dela na realnih ekonomskih osnovah, brez vmešavanja organov družbenopolitičnih skupnosti, da se natančneje določijo in zagotovijo medsebojna razmerja temeljnih organizacij v delovnih organizacijah in razširijo možnosti uresničevanja skupnih interesov v združenem delu z razvijanjem različnih oblik samoupravnega organiziranja, od tako imenovanega drobnega gospodarstva do velikih tehnično-tehnoloških in poslovnih sistemov. temeljnega subjekta gospodarjenja z družbenimi sredstvi in odločanja o celoti odnosov družbene reprodukcije v socialistični samoupravni družbi. Potek javnih razprav Javne razprave bodo v občini Moste-Polje potekale od 5. maja do 26. junija 1987. Imenovali so tudi ustrezen koordinacijski odbor. Dogovorili so se, da bodo razprave potekale v okviru petih tematskih področij, in sicer: - delovno-pravna zakonodaja - samoupravna organiziranost združenega dela - družbenoekonomski odnosi - samoupravno odločanje delavcev in prekinitve dela - vloga poslovodnega organa v spremembah ZZD. Za organiziranje razprav so zadolžene sindikalne organizacije. Zakaj ostajamo doma? Odsotnost z dela se v strokovnem slovstvu imenuje absentizem, zajema pa vse oblike opravičenih in neopravičenih izostankov, od zamujanja, »plavih« delovnih dni, bolezenskega dopusta, pa tja do prezgodnjega odhajanja z dela. V okviru proučevanja ab-sentizma je v zadnjem obdobju vse več zanimanja za ugotavljanje odsotnosti z dela zaradi začasne delovne nezmožnosti - bolezenskih dopustov. Večina analiz se konča pri ugotovitvah, da je bolezenski dopust prevelik, da poraste v času sezonskih del, ta tako ne sme več biti in podobno. Izidi analiz ponavadi izovejo občutek nemoči ali administrativno kaznovalno naravnanost, ki morda zmanjša pritisk na odsotnost z dela, ničesar pa ne napravi za izboljšanje delavčeve prilagojenosti na delo. Bolezenski dopust, ki je posledica začasne delovne nezmožnosti, ni odvisen le od zdravnika in zdravstvenega stanja delavca, temveč tudi od drugih dejavnikov, ki pogosto niso tako vidni, nanje smo premalo pozorni, ker jih težko nadzorujemo in zato premalo upoštevamo, (neustrezni delovni pogoji, nezanimivo delo, slabo vodenje itd.) OZD skušajo na različne načine nadomestiti odsotne delavce, npr. z večjim številom zaposlenih, planiranjem nadurnega dela, z zmanjševanjem proizvodnje. Kljub naštetim varnostnim ukrepom pa vsak ne-planiran porast odsotnosti zelo neugodno vpliva na proizvodnjo, posebno ko so proizvodni plani »napeti« in niso možne večje notranje kompenzacije. V interesu OZD je, da zmanjša število izgubljenih delovnih dni zaradi bolezni. Če je veliko izostankov, posebno še, če so neupravičeni, je potrebna organizirana borba. Zato v DO ŽK ŽITO spremljamo podatke o odsotnostih, za vsako temeljno organizacijo pa so narejene tudi Analize začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni in porodniških dopustov. V letu 1986 so bili delavci Žita skupaj odsotni zaradi bolezni in porodniških dopustov 568.441 delovnih ur ali 9,8% delovnega časa. Ker je letni fond delovnih ur za delavca 2192 delovnih ur, pomeni to odsotnost 259 delavcev v celem letu ali toliko, kot jih je zaposlenih v manjšem tozdu. Omenjeni podatek lahko prikažemo tudi tako, da je bil vsak delavec DO odsoten več kot en mesec (218 delovnih ur). Zaradi porodniških dopustov je bilo izgubljenih 183.853 delovnih ur ali 3,2% delovnega časa. Če ta čas pretvorimo v delavce, pomeni to odsotnost 52 delavcev v celem letu. Zadržanost z dela zaradi bolezni, ki so v zvezi z nosečnostjo, kot tudi za čas porodniškega dopusta, ugotavlja zdravnik, ki dela v dispanzerju za varstvo žena. Odsotnost zaradi poroda in nege otroka ureja poseben samoupravni sporazum, v DO pa je v teku tudi uskladitev pravilnikov o delovnih razmerjih. Bistvena novost tega samoupravnega sporazuma je podaljšanje odsotnosti zaradi poroda in nege otroka na eno leto, kar velja od minulega leta. Velik delež odsotnosti zaradi porodniških dopustov je v tistih tozdih, kjer so zaposlene pretežno ženske. V večjem obsegu se pojavlja v teh tozdih tudi odsotnost zaradi nege družinskega člana, saj gre v večini primerov za nego bolanih otrok. Tovrstno odsotnost z dela ugotavlja in odobrava zdravnik-pedi-ater. Največji delež odsotnosti je zaradi boleznih do 30 dni. To so krajše odsotnosti z dela, ki se lahko v letu večkrat ponovijo. Tovrstne odsotnosti z dela odobrava lečeči zdravnik. Boleznine do 30 dni nihajo iz meseca v mesec, običajno poraste-jo v prehodnih mesecih ali ob razih epidemijah. Zadržanost z dela zaradi boleznin nad 30 dni pogojujejo operacije, preiskave ali zdravljenje dolgotrajnejših in kroničnih obolenj. Takšno odsotnost z dela obravnava konzilij zdravnikov zdravstvenega doma. Konzilij zdravnikov napoti delavca na invalidsko komisijo, če od nadaljnjega zdravljenja ni mogoče pričakovati, da bi se delavcu vrnila zmožnost za delo (ki ga je opravljal pred boleznijo), najkasneje pa po enem letu nepretrgane odsotnosti z dela ali dela s skrajšanim delovnim časom. O problematiki delovnih invalidov bomo pisali v naslednji številki. Zaradi nesreče pri delu je lahko delavec v bolniškem staležu do 30 dni ali nad 30 dni. Tematiko nesreč pri delu obravnava posebna analiza - Analiza nesreč pri delu službe varstva pri delu. Iz te je razvidno, da se je v DO v letu 1986 ponesre- čilo 157 delavcev ali 5,9% zaposlenih. Po podatkih Zavoda SRS za varstvo pri delu je bil v živilski industriji v letu 1986 odstotek poškodovanih 6,6%, zato lahko zaključimo, da je naša delovna organizacija nekoliko pod republiškim povprečjem po številu poškodb. Če analiziramo vzroke nesreč, lahko ugotovimo, da je v 85% nesreč udeležen tako imenovani »človeški faktor«, to so napake in nepravilno vedenje delavcev. Zato se moramo zavedati, da varnejše delo ni od- j visno samo od pooblaščenih delavcev za varstvo pri delu, temveč je to pravica in dolžnost vsakega delavca. Z doslednim izvajanjem predpisov iz VPD, uporabo zaščitnih sredstev, stalnim nadzorom vodij dela nad izvajanjem varnostnih ukrepov bomo lahko zmanjšali število nesreč pri delu in ; dosegli večji ekonomski učinek. Raven bolniškega stale-ža, kakor tudi vzroki zanj so različni v različnih delovnih sredinah kot tudi geografskih regijah, kar je razvidno iz priložene tabele: —^ Priloga: Grafičen prikaz dinamike odsotnosti zaradi bolezni v letu 1986 po TOZD Letovanje v Žitovih počitniških zmogljivostih Letos dostopne cene in veliko prijav Na 4. seji Komisije za družbeni standard DO ŽK Žito, ki je bila v sredo, 25. marca 1987, so sprejeli razpis za letovanje v počitniških kapacitetah Žita. Prijave za letošnji dopust so se zbirale do 10. aprila. Koncem maja pa bo narejena tudi terminska uskladitev prijav. Vloge za Cres in prikolice bodo pregledale osnovne organizacije sindikatov v temeljnih organizacijah-in Delovni skupnosti. Napravili bodo prioritetni vrstni red prosilcev, nato pa bo Komisija za družbeni standard uskladila terminske prijave. Razpored zasedenosti ostalih kapacitet bo pripravljen v oddelku za družbeni standard. Zanimanje za letovanje v naših počitniških objektih je med zaposlenimi tudi le- tos izredno, še posebej za počitniške objekte na Čre-su in za počitniške prikolice. Razlog za takšno povpraševanje je predvem v dostopnih cenah v naših počitniških zmogljivostih, kar je dandanes, ko je družinski žep vedno bolj prazen, še kako dobrodošlo. Cene za letošnje letovanje je v obliki predloga najprej pripravila strokovna služba, nato jih je obravna- vala Konferenca osnovnih organizacij sindikata DO Žito, sprejel pa jih je delavski svet delovne organizacije. V letošnji sezoni bo z namestitvijo prikolice v Čatežu in Podčetrtku možno preventivno okrevanje delavcev. Predvideni so desetdnevni termini v času od 1. junija do 30. septembra. Počitniški dom Ukanc Bohinj, ki je zanimiv za letovanje skozi vse leto, bo predvidoma zaprt od 4. do 31. maja in od 1. oktobra do 6. novembra. Počitniški dom Goreljek na Pokljuki pa lahko zaposleni koristijo prek celega leta. Poletni užitki ob morju so vse dražji. Zato ni čudno, da je veliko zanimanja za t. i. sindikalno letovanje, saj si večina sicer ne more privoščiti dopusta ob morju. Ker v Dramlju (na sliki) niso dovoljene novogradnje, si prizadeva naša DO zagotoviti nove zmogljivosti drugje. TOZD delovnih ur D-1 D-2 1. Šumi 126056 19,5 10,9 2. Imperial 71328 11,1 6,8 3. Triglav Gorenjka 88435 10,7 6,4 4. Maloprodaja 26415 10,5 5,6 5. DSSS 31391 9,1 5,9 6. Pekarna Krško 14726 8,4 7,6 7. Pekarstvo in testeninarstvo 113992 8.2 6,7 8. Pekarna Kranj 15097 8,0 8,0 9. Tehnični obrati 13754 7,9 5,7 10- Pekarna Dolenjska 18855 7,8 5,5 11- Pekarna Vrhnika 13217 7,1 4,7 12. Mlini m 28820 6,4 5,5 13. Blagovni promet 6079 3,2 2,5 (delovnih ur - odsotni zaradi bolezni in porodniških dopustov) D"1 - delež v strukturi delovnega časa (obseg odsotnosti) ^'2 - delež, če porodniških dopustov ne upoštevamo -bseg odsotnosti lahko zdravja in v izgubah, ki jih Pokažemo tudi grafično s utrpimo vsi zaradi manjše nvuljo, ki kaže gibanje od- produktivnosti dela in slabotnosti zaradi bolezni in še storilnosti. Tu so velike Porodniških dopustov v le- notranje rezerve, ki jih u 1986 po posameznih toz- združeno delo lahko izkori-'n m mesecih. Iz podatkov sti, pri tem pa morajo sode-l^jazvidno, da je največji lovati delavci, tozdi, zdravstvene organizacije in samoupravne skupnosti. V vsaki tozd je potrebno zagotoviti občasno obravnavanje problematike odsotnosti z dela in njene vzročnosti in spremljanje zdravstvenega stanja delavcev. Biserka Davidovič Pbseg odsotnosti v TOZD n“mi' najmanjši pa v TOZD u,|govni promet. število zaradi bolezni izmoljenih delovnih dni ozi-°ma število dnevno odsot-delavcev z dela ima °jni pomen: socialno hu- blem jT ekonomski. Prale v ravni varovanja Kotiček za zdravnika Prehrana pri hipertoniji Načela zdrave prehrane hran300 *e’ da zdrava Pre' činu3 Vod' k zc|ravemu na-in k Zlvlierija, ohranjevanju PrPrJpitvi zdravja ter pre-«'■ ran-u raznih bolezni, nost zdrave prehrane in cliaKovin, maščob vir p'|lkovih hidratov, ki so in rrii_er9'je. ter vitaminov liberalnih snovi. delovanje3 ^,potrehbna za novtp 6 n°tranjih orga-rej hr,HZa m'šično delo. To-ričn0 h u^ivali bolj kalo-d°stnivran° °troci in mla- Iizični doik' Še rastej°’ ter budem 6 avci in delavci na Velii^ mrazu, ker porabijo svojeme.debije. Vsi, ki pri jo aij std.e.lu pretežno sedi-dje, nri ?J|j° ter starejši Iju- Počasnei5lerih je Presnova rebuipiSa m Z3to ne po-UŽivaU° Veliko kalorij, naj nrapp manj kalorično Vsak d0an moramo zaužiti Dn!6^? in m|ečne izdel- Jra mleka ali 30 - m fdega sira, 6bkrai 6s°'rib°, perutnino: 2iadomPZ dan; lahko pa to Sku,o ai, ^.0 .z jajcem, ^ s stročnicami, - zelenjavo in sadje: listnata zelenjava, krompir, sadje, - kruh in žita: 2 do 4-krat na dan kos kruha, en obrok mlevskih izdelkov riž, kaša, testenine). Hrano razdelimo v štiri do šest manjših obrokov. S tem zmanjšamo občutek lakote. Za vmesne obroke uporabljamo surovo sadje in zelenjavo. Hrane ne solimo preveč. Pijemo zmerno — vodo, mineralno vodo in sokove. Opustiti moramo slabe navade pri jedi (branje, gledanje televizije) ter si vzeti čas za uživanje hrane. Prehrana pri zvišanem krvnem pritisku Za prehrano pri zvišanem krvnem pritisku veljajo ista načela kot za zdravo prehrano, le da obstajajo tudi naslednje omejitve: - hrana naj bo manj kalorična, če je bolnik predebel, - jedi naj bodo manj slane - dnevno uporabimo Nadaljevanje na 8. strani Zahvala. Ob smrti mojega moža, očeta Jožeta Šraja je zahvaljujemo za podarjeno cvct- VaniStna ‘n Pisna sožalja. Zahvaljujemo se za poslovilne besede in tako številno udeležbo na pogrebu, t ra* hvala tozdu pekarstvo in testeni-v°. sodelavcem iz obrata Kamnik in iz obrata Radomlje. žena Slavka, sinova Jože in Vito Šeste zimske športne igre delavcev DO ŽITO Triglav—Gorenjki pokal v trajno last Podelitev priznanj za najboljše je minila v zares veselem vzdušju. V soboto, 21. februarja so bile v Mojstrani 6. zimske športne igre delavcev Žita. Skoraj 200 tekmovalcev se je pomerilo v veleslalomu, družinskem veleslalomu in tekih. Že tretjič zapored je ekipno zmagala Triglav-Go-renjka. Največja neznanka pred letošnjim tekmovanjem je bilo vreme. Še teden dni pred razpisanim datumom športnih iger za izvedbo tekem ni bilo dovolj snega, zadnje dni pred nastopi smučarjev pa je vsak dan snežilo. Tudi ob prihodu udeležencev na prizorišče iger je bilo največ govora o vremenu in o pogojih za izvedbo tekmovanja: rahlo je snežilo, na smučišču je bil moker sneg, v izteku smučišča pa so bile celo luže. Kmalu pa so se prisotnim obrazi razvedrili, saj je posijalo sonce, domačini pa so s pomočjo teptalnega stroja pripravili veleslalomsko progo. Nekoliko manj vešči smučarji so bili zadovoljni tudi zato, ker letos ni bil cilj v izteku smučišča v Mojstrani, tako da je odpadla strmina, ki je bila zadnja leta »vroča tema« vseh pogovorov o zimskih športnih igrah. Sredi veleslalomske tekme je zmanjkalo elektrike in vlečnica je obstala. To pa tekmovanja željnih Žitov-cev ni dosti motilo. S smučmi na ramenih so se povzpeli k startu in tekmovanje se je brez večjih zastojev nadaljevalo. Organizatorjem je uspelo pripraviti tudi smučino za smučarske teke. Dolžina proge je bila enaka za vse nastopajoče, ki pa jih je bilo manj kot prejšnja leta. Popoldne je bila svečana razglasitev rezultatov s podelitvijo priznanj. Že tretjič zapored so se najbolj izkazali smučarji iz TOZD Triglav—Gorenjka, ki so tako osvojili prehodni pokal v trajno last. Živahno vzdušje z glasbo in plesom ter z nemajhnim številom izpraznjenih kozarcev in steklenic se je nadaljevalo do večernih ur, ko so vsi udeleženci zadovoljni zapuščali dolino Mojstrane. Uradni rezultati Ekipno - skupno: 1. TRIGLAV GORENJKA 2. BLAGOVNI PROMET 3. PEKARSTVO IN TE-STENINARSTVO 4. PEKARNA VRHNIKA 5. DSSS 6. ŠUMI 7. IMPERIAL KRŠKO 8. MLINI 9. PEKARNA KRŠKO 10. PEKARNA KRANJ 11. TEHNIČNI OBRATI 12. MALOPRODAJA Nadaljevanje s 7. strani samo pol kavne žličke soli za pripravo hrane. Iz jedilnika izločimo vsa živila, ki so že sama po sebi bolj slana. To so mesne in zelenjavne konzerve, jušni koncentrati, prekajeno meso, salame, klobase, sir, slana margarina, majoneza, slani lešniki, slano pecivo... - hrana naj bo tudi sicer manj začinjena - izločimo poper in papriko, civo, torte jemo le izjemoma. - jedi morajo biti manj mastne, - hrana naj bo čim manj sladka. Sladkor, kekse, pe- - hrana naj vsebuje čim več svežega sadja in zelenjave. če mora bolnik zaradi povišanega krvnega pritiska jemati zdravila, ki izločajo vodo iz telesa, izgublja tudi kalij. V tem primeru mora z ustrezno izbiro živil nadomestiti to izgubo. Ta živila so: marelice, banane, suhe fige, dateljni, suhe slive, ovseni kosmiči, bučke, cvetača, ribe, krompir, suhe gobe, špinača... Pri večjih izgubah kalija pa ga zdravnik predpiše tudi v ta-' bletah. V času, ko ni sveže- ga sadja, pijemo sadne sokove, ki vsebujejo poleg kalija tudi številne vitamine in druge rudninske snovi. Uživanje večjih količin sadja ali sadnih sokov vpliva ugodno tudi na prebavo in s tem na dobro počutje. Dandanes si zaradi hitrega tempa življenja, ki od Nagradna križanka Triglav— Gorenjka SESTAVIL: MARKO POGRAJC PERNATE ŽIVALI GLOBEL SOTESKA ŽITNO Tirve RIJEKA SLOŽNOST EDINOST NASPR. OD OBRAMBE .11. ČRKA KORČ. PLAVAL. KLUB RIŽEVO ŽGANJE LESKO- VAC ESTONEC 100 OBMEJNO OBMOČJE DEL CELOTE BOGOVI LJUBEZNI TRON OGRINJA- LO DEL STENE VELIK PREPLAH ANTON PISMO- NOŠA ODREKA- NJE PRAVICI NIŠ KOPER STADION V BUDIMP. 1.IN 25. ČRKA AMERICIJ Ž. IME PREUČEV. NARODOV 6. ČRKA STAROD. JUZNOAM PLEME ■ KALCIJ EDI MOHORKO ILOVICA LESNO- INDUST. KOMBINAT TITAN VIŠINSKE TOČKE NASP. OD GROB JUNAŠ- KA PESNITEV DELOKON- CINE PRENAŠ SPOROČIL AM. VALUTA UMET. DELO GLASBILO ENAKI ČRKI OKRASKI NA PREDME- TIH SOLDAT DEL PRISTAN. OS. ZAIMEK POZA PRI UMET. DRSANJU NALIV- NIK MANJ ZNAN ŠPORT ARABSKA DRŽAVA TONE LESKOVIC PANČEVO POPRAV. UR OMEJENA KOLIČINA DRSEČA GMOTA IgIAVEČ ZARO- SENO HRV. TOVARNA RUDI ULAGA PEVKA PRODNIK VZKLIK PRI BIKOB. BREZALK. PIJAČA DOKTOR POKR. V ETIOPIJI JUG. PRIMORJE EDEN NOVAK IVAN DRŽ. V INDOKINI VRSTA VIŠNJE GORAN NOVAK »STARA CELINA- VODNA ŽIVAL TEL TENISKE IGRE IZVRŠNI ODBOR Rešitev nagradne križanke »Pekarna Kranj« VODORAVNO: nova, IC, Alemani, pekarna, KNJ, strgalo, radirka, gnev, AK, CE, vila, Ta, NL, AČ, Adam, it, jok, Na, ES, Moi, stokanje, Pr(k), prazna, tek, Ka, lev, OC, I, Ivan, ole, VI, tip, sir, oj, Eva, HO, kg, gliste, krč, VI, RE, barkača, EJ, Oto, kopel, a, Bosanec, KA. nas zahteva, da smo stalno aktivni, zbrani, in bistri, skoraj ne moremo zamisliti delovnega dopoldneva brez cigaret, črne kave in tu pa tam tudi kašnega Šilca žganja. Vse to po možnosti še pred prvim obrokom hrane. Nagrade za pravilno rešitev so prejeli: - 1. nagrada, 1.000 din: Marija Koder, TOZD Šumi 2. nagrada, 700 din: Nina Kaplan, TOZD Šumi - 3. nagrada, 400 din: Anka Juršič, TOZD Šumi. Skupaj smo prejeli 35 rešitev. - Vsak človek, posebno pa še hipertonik, mora ugasniti zadnjo cigareto, kajti nikotin, ki je v tobaku, dviguje krvni tlak. - Da pa vendarle ne bi bilo vse tako črno, dovoli' mo pri zmerno povišanem krvnem pritisku (okoli 160/ 100) do dve skodelici črne kave na dan. - Če ste navajeni popit' kozarec vina pri kosilu, naj pri tem tudi ostane. Vsako pretiravanje in pitje žganih alkoholnih pijač pa odsvetujemo. dr. Bogo Rajič Nove odločbe junija Delavski svet DO Žito \e na svoji seji, dne 7. maja* zvezi z osebnimi dohodk' sprejel naslednje sklepe: - za izplačilo osebneg3 dohodka za mesec april se upoštevajo indeksna razmerja, kot jih je določila komisija za osebne dohodi delavskega sveta DO v skladu z določili na referendumu sprejetega samouprav nega sporazuma; - uskladitev ocen meč posameznimi deli in nalo; gami ter posameznim1 TOZD in DSSS se opravi na podlagi predlogov komis') za OD TOZD in DSSS (usklajevanje 20., 21., 22 maja); - zaradi usklajevalnega postopka za mesec apm delavci ne dobijo odločb z» razporeditev na posamezna indeksna razmerja; - tipična dela in nalog? bo določil delavski svet Du po izvedenem uskladitvi/ nem postopku na komis') za OD DO do konca meseca maja; - na podlagi tipičnih ^ in nalog bodo tozdi ' DSSS izdelali vrednosti razvide del in nalog in r sprejele na svojih delavsk" svetih, kar bo osnova zaj* dajo odločb o razporedi^ delavcev na nova indeksi razrherja; vsi popravki indeksi razmerij se bodo poračul5 li od 1. aprila 1987. glasnih gteillo delivcev Mvllekege kombinate *lt0 Rešitev nagradne križanke »Triglav-Gorenjka pošljite do 20. junija 1987 na naslov Uredništva. Žreb bo razdelil nagrade po 1 000 700 in 500 dinarjev. Izdaja Živilski kombinat rŠs Ljubljana, Šmartinska Glavna in odgovorna uredb Zlata Vidmar. Uredništvo: '-"n Šmartinska 154, telefon: v^nj. j 442-981, iot. 238. Ureja uri-. ški odbor. Urednik in npvin^. Marko Pograjc. Tehnični ur p nik: Avgust Cerar. Tisk: o f Delo. TOZD TČR. Ljubljana, R tova 35