IZHAJA VSAKO SOBOTO ZJUTRAJ. POSAMEZNA ŠTEVILKA LIR 15, DIN. 6. CELOLETNA NAROČNINA LIR 650, Šestmesečna lir 350. — uredništvo in uprava: TRST, UL. MONTECCHI 6-II — TELEF. 95-919 — DOPISI SE DOSTAVLJAJO UREDNIŠTVU. NEFRANKIRA-NA PISMA SE NE SPREJEMAJO, ROKOPISI SE NE VRAČAJO. - OGLASI: V SIROKOSTI ENEGA STOLPCA ZA VSAK MILIM. LIR 30. OGLASI SE PLAČAJO VNAPREJ. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI, SPED. IN ABB. POST.
Obnovljena izdaja leto I. Štev 38.
DELO
GLASILO OSVOBODILNE FBONTE SLOVENSKEGA NABODA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA
V petek 19. avgusta bo ob 19.30 na Garibaldijevem trgu
. ZBOROVANJE
kjer bosta govorila tovariša
Gasparini Leopoldo in Markovič flloiz-Zvonho
o temi
"Hallo je Ireba resili vprašanje Trsla'
Predsedoval bo tov. Vekjet
TRST, SOBOTA, 13. AVGUSTA 1949
Cena 15 lir - 5 din
lliCOSLAVIIA POSTAIA klonila tujega kapitala
?• tega meseca je bila podpi-nova trgovinska pogodba le<* Jugoslavijo in Italijo v vrednosti 54 milijard Ur.
Jugoslavija je imela že prej /Savinske pogodbe z Italijo, M so pa potekle prav letos. Iz-l!>e,yava proizvodov je dosegla
rnt *6ta 10’BS milijard lir, na-ustja v J9,f8- letu ^ $2 6 miU.
(n j *w dosegla letos Sit mili-iai* sutie številke kažejo l0(eno usmeritev Jugoslovan-, 6 trgovine proti zapadli. Med-m. ko v deželah ljudske de-ruohracije narašča odstotek » Sovjetsko zvezo in dn nžim-t samimi, padla po ji'f?) strani trgovina s kapita-deželami, ker jih po. utajo slednje izkoriščati in VarshutUov načrt uvedel o-j- 0 blokado napram vzhodu, sprotni razvoj kažejo števil-' Jugoslovanske trgovine. v?°da tudi struktura jugoslo-^usko-italijanske trgovine je j ° značilna: To je trgovina in permlističnih držav s polko-iJVutmi ali kolonialnimi de-0/~rni- Moskovski radio je na*il pravilno to trgovinsko ,,	kot poskus Italijan-
j^o imperialistov, da oplenijo
cill deželah ljudske demokra-,Z., Orade novo veliko indù-Tudi Titova klika v Ju-innfi trdi’ da gradi veliko Jcsno /6. da je za u n'nj0 industrije potrebno inoltriprvi vrsti stroie
«o lr‘},ske surovine. Nasprot-stifPa ,e znano, da imperiali-Mo deiele zavirajo izgradnjo -./d industrij v kolonialnih in le /T^aTnih deželah, ker že-stvn držati njihovo gospodar-teli„ v °dvisnosti. kot dobaviti:	surovin. Zato im,periati-
na/f dežele in Marshallov io, : ne izvažajo strojev, nego tr*fne proizvode široke po-čuiej 6' s fem. istočasno uni-preJ° domačo industrijo in ,,anjen 9osPodarski
liJtj*nasProtfu s tem je socla-ieif/’l? zunanja trgovina. De-žain lJUdske demokracije uva-„,p v prvi vrsti stroje, stre-Prr>ipa ea šem, da bi izvažale 'zvode svoje industrije. ihl^Podpisana jugoslovan-go‘‘“lija »tika trgovinska po-že dokaz, da se Jugosla-n0 Spreminja v polkolonial-haja^0 imperialistov in pre-tioL V njihovo popolno odvisnih' ,e *°m Primorski Dnev-h P'se 9. t. m.:
9oliJ?’no Je' da preskrbuje ju-liy„ 1xunsko gospodarstvo itami j*. Industrijo s surovina-nj0’ K‘,90 Potrebne za proizvod-kov»n ernu namenjenih izdel-
iSyv'nska pogodba nam ka-gosinS'l°’ bo izvažala Ju-»oslvia in ka)	Z ju-
Ve«n?anskc strami bo dobavil •’ J/S.ooo ton koruze, 1/80.000 <thl danega lesa, 300.000 mS 8°t> ’ ,?'°°° kom. železnih pra-tan h, ?° ton lignita, 13.000 rv<Je°0. to' tlO.OOO ton železne f,ggg’ Jboo ton kromovega in la, , olnkovepa koncentra-člitg. 00 ton svinoo, 1.SO0 ton anj,®® bakra, po 160.000 ton to n °na in ferrokroma, I/.000 c'ie,> ayne--ita, 20.000 ton. sili-tka . a 'n 2-000 livarskega pe-*-000 ton posebnega ce-Ion ali *'000 k3 opija, 100.000 hlh že/%loidov, 100 ton zdravilko hi- d, esenčna olja in dru-
0-000
m ®lkn-loi
»o\ž=z«e,
ter ro 90 za 660 milijonov lir žaia foia živita. Tako bo izva-Slal„30slavija, kot vse ko-'zhu,,xe dežele imperialistov y (n° surovine. ia n5a.’>lfn° dobiva Jugoslaviji ga ednje italijansko blago, baja anko sama doma proiz-Pogdje 1 Pa ima vse pred-tofcjjn’ ®a bi ya proizvajala: tov ;ir° blago za 100 milijo-*a j00 • teAnična klobučevina «0 nin/t^dijonov lir, linolej za e^"hii,»,v,nov' lake 11 milijonov, Ooo itn - izdelki 100 milijo-?°bila j" 'V*- Jugoslavija ne bo °enih i * Jtdlije popolnoma no-‘,tl-ojev'ndustrijskih naprav ali "o, da ' .dsprotno je vsem zna-^Utiha16 ‘e peedvojna jugoslo-•W0 j, tekstitna industrija P°tre»,_r la * svojo proizvodnjo OiOraj- domačega trga in bi togam/p0 sgdanji titovski pro-J« indi!-? «'zgradnji socialistič-'*t>o*. wlrVe» celo sadotčati »a
bo izvažala strabi dobìZyino boksit' a za nl°
tlr°š ni pi Proizvode široke ,'kstj «at so razni aiumi-ff« tq L*??™- žlice, vilice itd. :a v r_„ač,n skrbi Titova kli-iyavu ni.ci, da bo ostala Ju-Jn .a se nadalje vir suro-Z^v nn P0tkoIonio Ina dežela tunela besedah Tita na pro-«Vi(j na«pravi za leto 19J/9.:
videli0'!'6’ v čem ie na5 e-teoi. , boste, da je stvai Arf ^0^erno zgraditi «o-
8tvl?Prei ,n da ya Str®-
! /ir;|ra,!® te t? tem, <ta elefc--0	, tn industrializira-
ni naJ ,a,w>- ”B ostat°-, ala drž-,	e nekakšna zao-
>e	ki samo pošilja
rt“r.°wne drugim drža ap
( p
na
e
yh*tj*duitrtje in
*>14?’ m e “™
«l«tVe nodali«®^ držttw noče
»n'e dria?.ye vtr surovin za H»iS	^ že
»Hrt' <a ’vc ,7t da bi od Žtu^LHforJ ^ denar kupovala 11(1*0 danepr?iffl0de’ kot ds-v ?» tn fcot so delali C Pa preteklosU, naši na-u/Ui in 01 ostali še nadalje
n^*k, ,*a?»ta!l, w „ tokt tiir k0, tje uh untumi stopnji, se h 6i Z/,°Zi •'» mučili, ka-H*V,otem i <n 1,6deti, da bi jonUrne , naprej nazivali *°e*. ne i» zaostale BaU
8ede ^e izrekel takrat
Tito na račun dežel ljudske demokracije in Sovjetske zveze, a danes vidimo, da je nasprotno s svojo izdajalsko politiko titovščina zavedla državo v najhujše kolonialno izkoriščanje.
Značilnost imperialistične trgovine je, da poskušajo prilagoditi gospodarstmi dežel, s katerimi trgujejo lastnemu gospodarstvu. «Primorski Dnevnik» teya ntft ne taji. saj piše, da bodo «zalagali italijansko industrijo s surovinami, ki so potrebne za proizvodnja Jugoslaviji namenjenih izdelkov». Tako se bo Jugoslovanska industrija prilagodila italijanski, a to pomeni, da bo prišla v njeno odvisnost.
Nihče ne taji kapitalistični, imperialistični in izkoriščevalski značaj italijanske industrije. Ta sistem ne temelji na načelu enakopravnosti narodov in to so naši narodi preizkusili v za--dostni mSeri tudi za časa, demo-krščanske De Gasperijeve vlade. Imperialistični in izkoriščevalski značaj sedanje italijanske vlade se vidi v njenih naporih s pomočjo nedavne trgovinske pogodbe izpremeniti Jugoslavijo v svojo kolonijo.
Airey brani Tila
V	svojem sedmem rednem poročilu OZN je general Airey popolnoma pozabil (toda ne iz raztresenosti!) priporočati kot doslej uresničenje note zapad-nih velesil od 20. marca l. I. glede vrnitve STO Italiji. Namesto tega sedaj priporoča poveljnik anglo-ameriških čet čim prejšnji dogovor med lor tereslranlmi državami za vrnitev STO Italiji, ko bi bila Zavezniška uprava (ne pa vojaška okupacija!) ukinjena.
V	nadaljnem poročilu opravičuje zamenjavo denarja v coni B kot ukrep čisto finančnega značaja. V nasprotju z aprilskim poročilom z grenkobo ugotavlja, da so na volitvah demokrati obrnili Titu hrbet ter s svojim glasovanjem za Komunistično partijo izrazili svoje zaupanje Sovjetski zvezi.
POSLANICA 8 I A 17 OB 4. OBLETNICI USTANOVITVE
NADALJEVALI BOMO BORBO ZA Ml« IN BRATSTVO
Pretekla so štiri leta od ustanovitve Stovansko-Ualijanske antifašistične unije. To so štiri leta zgodovine tržaškega demokratičnega gibanja.
Slovanske in italijanske ljudske množice so v tisočih primerih dokazale bratstvo med tukajšnjima narodnostlma, bratstvo, ki je bilo potrjeno v skupnih žrtvah v osvobodilni borbi proti fašizmu in že prej t. j. ob pričetku socialnega gibanja pred 60. leti, čeprav v manjšem obsegu, v bratski zve-
zi delavcev obeh narodnosti. Proti temu bratstvu, ki ga tako globoko občutijo najširše plasti obeh narodnosti t. j. delavcev, kmetov, obrtnikov, nameščencev, malih trgovcev ter napredne inteligence, se je zagnal šovinizem italijanskih in slovenskih vladajočih razredov in posebno še agentov Titove klike, ki so danes po izgonu iz SIAU zaradi svojega škodljivega nacionalizma, postali pomagali imperializma, ki mu je bratstvo med narodi največja
ovira pri njegovih vojno-huijskaški.i nakanah.
Antifašistična unija se je oborožena s svojimi divniml tradicijami ter s svojim programom bratstva in demokracije udeležila prvih upravnih volitev, katere je- prav SIAU z veliko vztrajnostjo vedno zahtevala. Podpirajoč v Trstu in Miljah skuipen program KP, je mnogo doprinesla k uspehu Komunistične partije v teh dveh občinah; ob podpori Komunistične partije pa je SIAU
dosegla tudi v ostalem podeželju sijajno zmago, ko je dosegla v dveh občinah absolutno, v tretji pa relativno večino. Skupina Titove klike je bi J a dobesedno zmleta v prah. a tudi druge reakcionarne skupine so dosegle zelo borne uspehe.
Ti silovit; in prepričevalni volivnl uspehi dokazujejo trdnost naše organizacije, ki je v imenu slovansko-italijanske ga bratstva in demokracije znala tako krepko vzdržati združene napade imperializma ter slo-
KAKO IZGLEPA TITOVSKA «IZGRADNJA SOCIALIZMA»
Teror in beda vladala v Jugoslaviji
Store borce v zapor, kolaboraclonisle v parli jo - Pozivnice za «prostovoljno» delo - Nova stalinska Partija bo osvobodila ljudstvo izdajalcev
«Petletni plan dobro napreduje», ugotavljajo ljudje v Jugoslaviji, «kajti prvo leto plana smo dobivali živež sprot1 vsak mesec, sedaj ga dobivamo z enomesečno, a 5. leto plana ga bomo dobivali s šestmesečno zamudo». S takimi in podobnimi trpkimi ugotovitvami gledajo na «gradnjo socializma». ki ga titovci izvajajo v Jugoslaviji, Ze itak nezadostno preskrbo poslabšuje še okol-nost, da marsikatere predmete dobivajo potrošniki s 14 dnevno in tudi enomesečno zamudo a nekaterih predmetov «garantirane» preskrbe sploh ne dobe. Obrok mesa so kljub «planskemu» porastu živine znižali v zadnjem času skoro za polovico. A še na tega moraš ure In ure čakati v vrsti pred mesnicami, če ga seveda preje ne zmanjka.
Poleg tega obstaja tudi prosta prodaja ali kot jo ljudje
upravičeno nazivajo Titova črna borza. Toda delavec ali uradnik, ki zasluži povprečno po 3000 dinarjev mesečno ne more kupovati bele moke po 150-160 dinarjev, sladkorja po 700 dinarjev, jajca od 14 dinarjev naprej z ozirom na letni čas.
Hrana se je — naravno — poslabšala tudi v menzah, kjer dobiš opoldne pol krožnika slabe postne juhe, kos polente, nekaj peresc solate in kruh. Dnevni obrok v menzah dosega komaj 1200 kalorij, ki predstavlja življenski minimum za brezdelnega človeka. Da pa uradnikom in delavcem ne zadošča za njihovo naporno uradno in prekourno delo' je na dlani.
V gostilnah hrane sploh ne dobiš, a v redkih restavracijah so za delavce nedosegljive cene. Golaš s polento stane 110 dinarjev, a druge mesne jedi
Tudi Trst bo poslal 52 svojih zastopnikov na spojino in kulturno Tekmovanje mladino vseli dežel
POZIV 8ZDM
mladini vsega svetti
Mladina! Naprej k Svetovnemu Festivalu in Kongresu mladine, da branimo mir!
Delegati nad 600 milijonov ljudi iz 78 dežel so na Svetovnem kongresu partizanov miru proglasili vsemu svetu, da nočejo vojne.
V svojem proglasu vsem silam miru so se obrnili še posebej na mladi rod: «Natj nas čuje in se mam pridruži mladina ne glede na politično in versko prepričanje, da prepreči množične pokolje ter odpre svetla pota bodočnosti».
Mladina je pravilno razumela ta poziv tn je potrdila svojo voljo po min» v Svetovnem dnevu in tednu mladine za mir, kakor tudi v teku veličastnih manifestacij proti kolonializmu in Francovemu fašističnemu režimu.
Razumela je ta poziv mladina, ki je v neštetih manifestacijah tako enodušno odklonila Atlantski pakt, ki predstavlja sredstvo za napad in pripravo vojne, obenem, pa tako navdušeno pozdravila veličastni Mirovni kongres v Parizu.
Mladinci vseh plemen in vseh prepričanj, mladina vsega svetal Ob priliki sestanka Izvršilnega komlteta se obrača Svetovna zveza demokratične mladine prav tako v svesti si, da boste razumeli njen poziv.
Poziva oas, da se organizirate v vedno večjem številu in v”'Jr-, rji-,**,/./? ~n obrambo mtru s tem, da izvajate sklepe pariškega kongresa, podpirate Mednarodni komite partizanov miru ter da v svoji deželi, mestih, vaseh, tovarnah in univerzah sodelujete v odborih za mir.
SZDM vas poziva, da se pripravite v tesni povezavi s partizani mbm ob aktivni podpori vseh demokratičnih organizacij delavcev, intelektualcev in žena, na svetovni mladinski Festival, ki se bo vršil v Budimpešti od V/, do 88. avgusta in Kongres od 8. do 10. septembra t. I.
Tisti desettisoči mladincev, k j bodo imeli veliko čast, rta bodo šli to poletje v Budimpešto, bodo predstavljali desetU tine milijonov mladincev iz vsega sveta, ki so odtočni, da branijo mir. In nešteti, ki ne bodo mogli iti v Budhnpe-što. ho do manifestirali v svoli domovini z velikimi manifestacijami v pttdtporo festina! , in kongresa.
Mladinci in mladinke, mladi delavci, kmetje in dijaki:
Naša Zveza je gotova, da se boste odzvali njenemu klicu. ker se, mladina zaveda nevarnosti s katerimi vofnohuj-skači ogrožajo bodočnost, katero so mladinci odločni braniti, zato, da bi živeli svobodni in srečni.
Mladinci združite se okrog Svetovne zveze demokratične mladine za trajen mir, za demokracijo, za neodvisnost narodov, za svetlo bodočnost!	IZVRŠILNI ODBOR
Budimpešta, junija 1949.
Jutri se prične v Budimpešti festival Svetovne zveze demokratične mladine, ki bo trajal do 28, avgusta. Na tem festivalu bodo mladinci in mladinke vsega sveta v športnih igrah, kulturnih nastopih ter drugih manifestacijah manifestirali za ohranitev miru v svetu, proti Atlantskemu paktu in vsem poskusom vojnih huj-
skačev, da bi poslani milijone mladincev v novo vojno klanje. Obenem bo demokratična mladina vseh dežel manifestirala proti kolonialnim režimom, s katerimi imperialisti zatirajo svobodoljubne narode, t»r proti fašističnim metodam, s katerimi preganjajo reakcionarne vlade demokratično ljudstvo svojih dežel.
Kakor pre^ dvemi leti v Prag; tako se bo tržaška mladina udeležila tudi letošnjega festivala v Budimpešti. Mednarodna solidarnost ter prispevki tržaškega demokratičnega prebivalstva so omogočili 52 našim mladincem, športnikom in kulturnikom, da bodo mogli dostojno predstavljati demokratično mladino STO v krogu ostalih mladincev sveta.
Danes ima prisotnost tržaških demokratov na mednarodnih manifestacijah nad vse velik pomen. V času, ko ameriški imperialisti ob podpori svojih agentov De Gas peri ja in Tita vedno bolj pretvarjajo naše- ozemlje v kolonialno-stra-teško bazo, ko preganjajo demokrate, jim jemljejo njihove domove, postopoma uničujejo našo industrijo ter prepuščajo desettisoče bedi in korupciji, ko odrekajo Slovencem pravico uporabe materinščine v javnih uradnih sklicujoč se na fašistične zakone, ki so po volji anglo-ameriških okupatorjev še vedno v veljavi, pomeni prisotnost tržaške mladine na festivalu SZDM važen dogodek za demokrate STO.
Tržaška mladinska delegacija bo na Festivalu in na Svetovnem mladinskem kongresu, ki bo od 2. do 10. septembra tudi v Budimpešti, razgalila pred zastopniki ostale demokratične mladine politiko in metode imperialistov ter vojnih hujskačev, kj z zatiranjem tržaškega demokratičnega ljudstva s podporo fašistom in šovinistom skušajo razdvojiti tukajšnje prebivalstvo, naščuvati Slovence proti Italijanom ter obratno, da bi lažje utrdili Trst kot strateško izhodišče proti Sovjetski zvezi tn državam ljudske demokracije.
Tržašk; demokrati se dobro zavedamo položaja, a tudi svojih dolžnosti, ki nam jih nalaga. Zato kličemo svoji mladinski delegaciji v Budimpešti: Branite in utrjujte v imenu nas vseh ter ob podpori ostale mladine sveta mir, demokracijo In bratstvo med narodi!
so še mnogo dražje. Čakati pa moraš tudi tu eno ali dve uri, da dobiš, seveda če jim ni prej zmanjkalo. Za kg. češenj ali drugega sadja moraš čakati po več ur. Težava je tudi s pijačo. Slabo vino po 90 dinarjev in pivo po 24 dinarjev, dobiš danes v tej, Jutri v drugi, pojutrišnjem v tretji gostilni, ki toče samo zvečer za pol ure. Ce pa Imaš denar in si spočit greš od 11 zvečer do 4 zjutraj lahko v bar, kjer dobiš steklenico 7/10 1 vina za 180-240 dinarjev. Se bolje je, če sl v službi pri CK, pri UDB-i ali oficir, ker si poleg dobrega vina po 75 din. liter nabaviš po nizki ceni jestvino in vseh drugih dobrin od aktovk do najbolj luksuznega pohištva po cent, ki ne krije niti stroškov produkcije. Tako dobe oficirji za 12.000 din najlepše pohištvo, ki stane tovarno 40.000 in ki se prodaja po 70.000 oni-mi srečnikom, ki dobe nakazilo zanj.
Posebno težko je z obleko In obutvijo. Za lodnast površnik po 8.900 dinarjev bi moral delati delavec tri mesece, za par čevljev, ki stanejo 5.400 dinarjev pa dva meseca.
Bolj kot za prehrano skrbe titovci	za mobilizacijo	in
«prostovoljno delo». Kljub vsemu priganjanju pa se udeleži največ 60% onih, ki so neposredno odvisni od njih, dočim drugi sploh ne pridejo. Zato sedaj pošiljajo pozivnice, da se morajo udeležiti «prostovoljnega» dela v določenem kraju za 14 dni do 1 mesec. Ce se ne odzovejo delavci ne dobijo ničesar več od sindikatov, študentom pa onemogočijo nadaljnji študij ne glede na to, da si nakopljejo UDB-o, ali jih celo zapro. Letos delajo «prostovoljci» predvsem v gozdovih, katere «po planu» neizprosno Izsekavejo, da se kažejo že cele goličave.
Delo pri gradnji poslopij gre zaradi pomanjkanja materiala zelo počasi. Tako čaka v Ljubljani že od lari postavljena In pokrita hiša rajonskega odbora Vič-Rakovnlk, ker manjkajo Instalacije ter okna.
Mnogo večje uspehe pa do-eezajo Titovi «graditelji socializma» v preganjanju komunistov in starih borcev, prijateljev Sovjetske zveze, ki so ostali zvesti Marksovim-Leni-
novlm naukom. Dan za dnem zapirajo najboljše demokrate, ki so na sumu kot «informbi-rojevci» ali samo naklonjeni SZ. Aretacije izvršujejo večinoma ponoči na stanovanju osumljenih ali pa ga pod kakršno koli pretvezo zvabijo izven domačega kraja, kjer bi mogla njegova aretacija povzročiti zgražanje med ljudstvom. Tako pošiljajo državne in politične funkcionarje na «službeno potovanje» all ga premeste v drug kraj, kjer ga potem aretl rajo. Osumljene važnejše funkcionarje, zlasti člane UDB-e, pošiljajo takoj po zaslišanju v «prekomando», kot v jeziku Titovih rabljev nazivajo ubijanje aretirancev. Na vprašanje svojcev, ki prinašajo obleko m hrano odgovarjajo v teh primerih, da ta zapornik ne potrebuje ničesar. Tako Je izginila sled za stotinami starih aktivistov in borcev.
Na pogrebu pesnika Zupančiča je vzbudila posebno pozornost prisotnost njegova hčerka Jasna, o kateri je bilo znano, da je bila že dalj časa v zaporih UDB-e zaradi njenega soglašanja z resolucijo IU. Spošno so komentirali, da je velikega pesnika spravila v prerani grob žalost zaradi Titovega izdajstva ter preganjanje njegove ljubljene Čičerke. Prepričani pa. so bili tudi, da se bo morala pesnikova hčerka zopet vrniti v zapor.
V zadnjem letu sprejemajo v «Partijo» na debelo vse ljudi, ki s komunizmom nimajo nič skupnega. Ce sl bil kolaboracionist pod Nemci, ali sl se mod vojno obogatil s črno borzo. nič ne de. Samo da nisi za Sovjetsko zvezo In za Stalina; kajti to je danes največji greh.
Iz dneva v dan ljudstvo bolj sprevldeva kam pelje ta izdajalska politika. Pričakujejo, da bo Tito v svoji politiki šel še naprej ter bo odkrito pristopil k Atlantskemu paktu. Obenem pa so prepričani, da to stanje ne bo več dolgo trajalo ter da bo prišlo slej ali prej do notranjega prevrata. Splošno govore o dveh Partijah v Jugoslaviji to je o Titovi ter o pravi ali Stalinski Partiji, ki že deluje in se pripravlja, da strmoglavi izdajalsko Titovo sodrgo.
venskega in Italijanskega šovinizma.
Ob tej četrti obletnici svoje ustanovitve obnavlja Izvršilni odbor svojo obljubo, da bo nadaljeval to ostro borbo v interesu mirnega sožitja obeh narodnosti, za bratstvo vseh narodov, za dosego demokratičnih svoboščin, predvsem pa za zmago miru.
Izvršilni odbor Slovansko-italijanske antifašistične unije STO.
Zaprisega dolinskega župana
V četrtek ob 12 uri je bil v navzočnosti predsednika in članov conskega sveta zaprisežen nov župan občine Dolina tov. Dušan Lovriha. Besedilo zapisnika in priseglo je navzoči uradnj tolmač prevedel v slovenščino, nakar jc novi župan podpisal žapismk o opravljeni prisegi. Na kratek nagovor dr. Palutana, s katerim je zagotovil pomoč in sodelovanje conskega sveta za splošno korist ljudstva, se je tov. Lovriha zahvalil za obljubljeno pomoi ter izjavil, da v :menu prebivalstva dolinske občine računa, da bo nadrejena oblast v resnici vedno pripravljena pomagati podeželsk m občinam.
Potresna katastrofa v Ekvadorju
V petek 5. t. m. je strahovit potres prizadel celo pokrajino republike Ekvador v Južni Ameriki. Več mest in mnogo vasi je skoro popolnoma porušenih, dočim so zelo prizadete tudi druge naselbine. Najbolj je bilo prizadeto mesto Amba-to s 30.000 prebivalci, kjer skoraj ni ostal kamen na kamnu. Mesto Pelileo je skoro v celoti pogoltnila zemlja in le 10% prebivalcev sl je rešilo življenje. Katastrofo je povečala še povodenj, ki jo je povzročila zajezitev reke, v katero se je zaradi potresa zrušil cel hrib. V mestu Guano rešilna ekspedicija ni našla žive duše. Ruševine katedrale so pokopale 60 ctrok, ki so prišli tja k verskemu nauku. Težko so prizadeta tudi mesta Lacatunga, Sai cedo. Pillare, Patate in droga.
Neko letalo, ki je hitelo na pomoč, ponesrečencem se je zaletelo v goro, ki je zaradi potresa zrasla iz tal. Skupnega števila žrtev še ni mogoče ugotoviti, vendar računajo na 8 do 10 tisoč mrtvih, nad 20.000 ranjenih ter preko 100.000 ljudi brez strehe.
Oblasti so organizirale širokopotezno reševalno akcijo, ki pa žal zaradi obsežnosti katastrofe ne more rešiti vseh morebitno živih pokopanih. Da bi preprečili širjenje bolezni zaradi razpadanja trupel pod ruševinami, ki jih ni mogoče še odkopati, so oblasti odredile bombardiranje ruševin z zaži-galnimi bombami, da bi tako z ruševinami vred sežgali tudi gnijoča trupla. Vlada je obljubila, da bo v pomoč prizadetim najela posebno posojilo v inozemstvu.
Ena glavnik nalog, ki jo ima lovni kolektivi imajo poleg te-tukajšnja podružnica Titove ga tudi lepo možnost crganizi-
Izdajalske klike, je zatreti demokratični tisk. Na ta način skuša Babičeva svojat onemogočiti, da bi bilo tržaško delovno ljudstvo sproti In pravilno poučeno o naka«iah Imperialistov in njihovih hlapcev, ki skušajo zatreti demokratični pokret. Z nizkotnimi manevri se jim je posrečilo, da «II Lavoratore» začasno izhaja le enkrat tedensko. Gotovo pa je, da bodo izkoriščajoč Intimne zveze, ki Jih imajo z imperialisti in Italijansko reakcijo, še naprej rovarili, da bi preprečili izhajanje «Dela» in «Lavo-ratora».
Zato je ena najvažnejših dolžnosti vsakega demokrata, Slovenca in Italijana, da z vsemi močmi podpre demokratični tisk. Nešteto je možnosti pomagati svojemu časopisu. Ze mal denarni prispevek vsakega demokrata predstavlja v končni vsoti veliko pomoč. Stalno kupovanje našega lista ter njegovo širjenje je velika pomoč, katero more dati vsakdo izmed nas.
Društva, organizacije in de-
rati ob raznih prilikah kot na sestankih, prireditvah in slično nabiranje prispevkov med udeleženci.
Poleg tega imajo tudi možnost pripraviti prireditve tn veselice za fond «dela». Potrebna je pri tem aktivnost članov, da take prireditve čim bolje uspejo.
Izven dvoma je, da se vsak iskren demokrat danes zaveda, kaj bi pomenilo ostati brez lastnega časopisja. Ze itak besna gonja slovenske In Italijanske reakcije bi se razdivjala še bolj in bi brez bojazni, da bo postavljena na laž širila še vse drugačne klevete in provokacije, katerih si danes spričo budnosti našega tiska ne upa. Prenehanje naprednega tiska bi praktično poipenilo predati demokratično ljudstvo na milost in nemilost imperialistom in njihovim tukajšnjim pomagačem, morda celo slabše kot pod fašizmom.
Slovenci, zavedajte se te nevarnosti ter Izpolnite svojo dolžnost: VSI IN VSE SA DEMOKRATIČEN TISK!
PRISPEVKI ZA «DELO»
Nabiralna akcija SIAU iz Roccia lir 600, Skupina partizanov in aktivistov iz Sv. Križa lir 365, Leban Stefan 235, Skupina tovarišev lir 290, N.N. J. 100, Godba iz Sv. Križa lir 1000, Skupina oglarjev Arzenala 290, Alzetta Kateri na 50, Justina 100, Slovensko P.D. «Tomažič» 1616. ASIZZ-Prosek 4000, Strajn Lovrenka 500, M. Vicenc 100, N.N. 200, Skupina mladih komunistov iz Konto-vela 200, Wilhem Rudi 300. Stojkovič Nada 50, ZAM iz
Opčin 400, Vaklič Stano 500, Cuk Marij-Trebče 100, Guštin Nerina 100, Celica «M. Matja-Šič-Milan» iz Barkovelj 710, Tov. Appolonio z listo št. 436 je nabrala Ur 300. Polee 200, Sirca Alojz 100, Tovariši iz ekspe-dita 150, Tovariši in tovarišice iz Zgonika in Saleža lir 2850, Sodar iz tov. Dreher 200, Z listo št 289 lir 390, Pescatori 220, Wilhelm Rudi 300, Milok Ana 500, Tov. Pacchioni gostilna Sv. Križ 700, Milok Ana 500.
Frantila
V sredo je zače! zasedati v Strassburgu takozvani evropski parlament, v katerega je pos’alo svoje zas 'pnike 12 za-p&vnoevrospk'h držav. Namen tega rmrtvorojen-ga deteta, ka-'?r mu botruj va Združbe države Amerike in predstavniki vse zapadno-evTopske reakcije Churctrllon. na čelu, Je združit1, vso pestro druščino zapacno evropske- reakcije v enoten blok proli vzhodni Evropi napredka in demokracije. Prvemu zasedanju je predsedoval predsednik francoskega parlamenta E. Herriob ki "e v otvoritvenem govoru nastopil proti pripustitvi Nemčije v ta parlament, ker zaradi naraščanja nacionalističnih stremljenj predstavlja nevarnost za mir v Evropi. Pozabil pl je pri tem povedati, da imajo predstavniki 12 držav prav take imperialistične namene- proti Sovjetski zvezi in ljudskim demokracijam. Na drugi seji je bil izvoljen za predsednika «parlamenta» belgijski minister Spaak. za podpredsednika pa po en zastopnik Anglije, Francije, Italije in Danske. Značilno je, da je imel na zasedanju glavno besedo Winston Churchill. znani sovražnik Sovjetske zveze ter vodja vojnih hujskačev Europe.
V	preteklem tednu nas je nenadoma in nepričakovano obvestil. Primorski dnevnik, da se bo vršil 17. in 18. septembra «kongres» Babičevih pajdašev, ki jih on imenuje «Komunistično partijo».
V	svoji borbi proti delavskemu razredu in njegovi Partiji se je imperializem posluževal in se še poslužuje plačanih raz-bijaških skupin, ki so se vedno postavljale kot edino dosledne zastopnice delavcev. Kakor se je v času razvijal delavski pokret, njegovi cilji in organizacijske oblike, tako vidimo, da je tudi kapitalizem izpreminjal in prilagojeval organizacijsko obliko in metode svojih provokatorjev in agentov. Proti Marksu se je takrat postavljal agent kapitalistov' Bernstein, proti Leninu skupina Plehano-va. Vsi ti Bernsteini. Plehanovi itd. so v razvoju, prešli popolnoma na položaje imperialistov in kapitalistov, se razkrinkali v očeh delavskega razreda in je moral zato kapitalizem ustvarjati nove oblike provokacije. Med prvo in drugo svetovno vojno stoji 3. internacionali, «kominterni», nasproti 8. internacionala. Ta takozvana zsocialdemokratska internacionala» pa se je že o tem razdobju popolnoma razkrinkala. Njeni predstavniki so v Trstu Dulci in Koen, v Italiji Sara-gat, v Frangiji Blum itd. Vsi ti gospodje sede udobno v vladah ob strani kapitalistov ter podpirajo njih politiko v celoti, ta-
H KONGRESU TROCKISTOV
ko, da so se pred vsem svetom razkrinkali kot agenti imperializma.
Tako je ostal svetovni imperializem in kapitalizem po zadnji svetovni vojni brez provo-katorske skupine, ki bi se lahko izdajala za zastopnika delavskega razreda. Zato so jo ustvarili. V najrazličnejših deželah se ustvarjajo danes čudne in sumljive «komunistične partije», katerih edino delo je, da se bore proti svetovni fronti Komunističnih partij pod vodstvom Sovjetske zveze. V vrsti teh provokatorskih skupin je nedvomno najmočnejša in najnevarnejša Titova skupina, ker ima v svojih rokah celo državo. Imamo jih pa še celo vrsto: V Svici obstoja taka «Komunistična partija», v Italiji tlnter-nacionalistična komunistična partija» itd. Vse te čudne partije pa uživajo simpatije in podporo kapitalistov in se borijo proti svetovni komunistični fronti pod vodstvom Sovjetske zveze. Vse te «partije» nimajo nikake množične baze, nikake podpore delavskega razreda, so ozke skupine prodancev, provokatorjev in agentov Imperializma.
Tudi pri nas na STO je Babičeva skupina taka provoka-torska «partija». Dejstva, ki so se nakopičila v poslednjem le-
tu, so tako jasna, da je propadla na volitvah ne samo med italijanskimi, nego tudi med slovenskimi delovnimi množicami. Ta skupina je prestopila na imperialistične pozicije v vprašanju STO, imenovanju guvernerja, mirovne pogodbe, v vprašanju slovansko-itali-fanskega bratstva. Ta skupina se bori skupno z reakcijo proti demokratičnemu tisku (Lavoratore), je nastopila skupno z belogardisti v občinskih svetih, in je izvedla najtežje provokacije proti Komunistični partiji in demokratičnemu gibanju tik pred volitvami (*Fedeli militi...»). Vse njeno delo je bilo in je še nadalje v korist reakcije in imperializma. Prav ker je vse to tako očitno in jasno, so delovne množice obeh narodnosti na volitvah obsodile Babičevo provo kat or s ko skupino, tako da je dobila skoraj samo glasove svojih agentov.
Vendar pa Babičeva skupina Tnformbiro,
ne neha s svojimi provokacija-1 ’------'**"■
ml. Najnovejši Babičev uvodnik nam kaže. da so trdno odločeni izdajati se še v naprej kot «Komunistična partija», čeprav so dobili od ljudstva na volitvah silovito klofuto. Ko je KP STO objavila svoj kongres za 16., 17. in 18. septembra, je v preteklem tednu tudi Babič objavil, da bodo imeli «kon-
gres». Tako poskuša ustvariti dvom, katera je sprava KP». In on to tudi v svojem uvodniku javno prizna: «Sicer pa Je dobro, da se bosta Istočasno vršila oba kongresa...». Babič ima določeno vlogo, ki mu jo je naložil imperializem:	kot vsi
provokatorji v zgodovini delavskega gibanja ustvariti dvom, kdo je pravi voditelj delavskega razreda.
Kakor vsi provokatorji razredne borbe delavcev ima tudi titovstvo in njegov privesek ba. bičevstvo iste cilje: razbijanje enotnosti delavskih vrst in borba proti resničnim razrednim organizacijam. V svojem uvodniku Babič teh ciljev nikakor ne taji. Nasprotno! On piše dobesedno: «Politična linija In-formbiroja predstavlja dejansko danes največjo nevarnost za razrednordetavsko in revolu-narno gibanje v svetu; zato je potrebno to nevarnost dobro spoznati in se odločno ptoti nje) boriti». Tako za Babiča danes ni več glavni sovražnik imperializem (saj od njega dobiva podporo), nego svetovna fronta komunističnih partij. Sovjetska zveza in dežele ljudske demokracije. Proti njim je usmerjena njegova razbijaška akcija in borba v izkltučno korist imperializmu. Tako se bo tudi po Babičevem pisanju vršil ta konrrres v znaku borbe proti svetovnemu komunističnemu gibanju-, v znaku razbijaštva in provokacije.
Italija
Zaradi pomanjkanja električne energije, ki iz dneva v dan narašča, sta v veliki nevarnosti kemična in kovinarska industrija Italije, ki zaposlujeta skoro 100.000 delavcev. Pomanjkanju elektrike so krivi predvsem lastniki elektrarn, ki v povojni dobi «liso poskrbeli za modernizacijo svojih naprav. Temu se je pridružilo še pomanjkanje padavin v letošnji zimi in poletju, tako, da grozi za zimo velika kriza. Predvidevajo, da bo Italija vsaj 10 tednov brez električnega toka.
Italijanska vlada ni v tem času smatrala za potrebno, da bi z odločnimi ukrepi izboljšala proizvajanje struje. Nasprotno pod vplivom ameriških kemičnih in kovinarskih tru-etov manevrira, da bd pod pretvezo pomanjkanja energije ukinila kemično in siderurgično industrijo, ki s svojo konkurenco onemogoča mopolski položaj ameriških, kapitalistov. Vsa italijanska javnost je zaradi teh nakan De Gasperijeve vlade zelo ogorčen« ter zahteva nacionalizacijo vse električne proizvodnje.
Grčija
Nova ofenziva monarhofaši-Stlčne vojske ni prinesla nobenih bistvenih uspehov. Tako poroča monarhofašistlčni vojni štab, da kljub težkim žrtvam — v šest;h dneh preko 900 — niso dosegli nobenih uspehov na pogorju Gramo». Istočasno izvajajo naipad tudi na sektorju pri Vlciju v bližini grško, albansko-jugoslovanske tromeje, kjer zaradi izdajalske Titove politiko morejo monarhofa-šisti napadati demokratično vojsko tud; z jugoslovanskega ozemlja. Kljub vsemu pa sef grška osvobodilna vojska bori z vsem ognjem ter ne bo pustila sovražniku, da zavzame njene postojanke.
Kitajska
Kitajska ljudska vojaka v pospeščni ofenzivi na 1300 km široki fronti prodira vse globlje v nacionalistične postojanke. Na svoji poti osvobaja mesto za mestom Iz rok nacionalistične armade, ki kaže znake popolnega propada. Tako sta dve nacionalistični diviziji, ki ala prestopili pa stran Maoce-tunga. obkolili tretjo Cankaj-škovo divizijo ter jo uničili. V glavnem prodira armada Nove Kitajske v treh smereh In sicer proti Kantonu, proti pro. vinciji Kvangsi ter proti mestu Cunklng. kamor se seli del Cangkajškovih oblasti. V zadnjem času so osvobodili železniško križišče Hungšao. Poveljstvo osvobodilne vojske namerava z velikim obkroževal-nim manevrom zajeti armado nacionalističnega generala Paj-čungšija, s čimer bj bila usoda nacionalistične kitajske zapečatena.
Prisege, realizacija in doslednost...
Preteklo nedeljo nam je Primorski prinesel celotno besedilo prisege, ki Jo morajo položiti novoizvoljeni župani v roke predsednika cone prof. Palutanu: tPrisegam, da bom zvesto izpoljeval zakone bri-ta nsko-a meriike oone STO in da bom vršil svojo dolžnost zgolj v cilju javne blaginje». Vidite, tako prisego je podal «kominformist», miljski župan Giordano Pacco; pa ie roko je stisnil Palutanu... in Primorski zabeli svoja namigovanja z obilno biogragijo Palutana, iz katere je razvidna vsa nje-poita reakcionarnost. Vidite dragi Čitatelji, s takimi ljudmi se brati in jim prisega «ko-mmformizem».
Ko bo iel babičevec Bizjak Josip, novoizvoljeni župan Repen tabra, na predsedstvo oone, bomo zato po pisanju Primorskega doòakaU siedete prizore. Prisega se bo glasila. «Prisegam, da ne bom nikakor rzpoljnjeval zakonov bri-tansko-amertike zone.,», nato g. Bizjak ne bo dal roke g. Palutanu, nego bo planil kot «dosleden antifašist» po njemu in...
E — hm! — Bog daj norcem pamet...
Pohvala «Demokracije* tltovcem
V 35. številki se je zdelo «Demokraciji» potrebno, da izreče izrecno pohvalo Titov-cem Zgonika. Seveda je «De-moJcradji» znano, da jo citalo snesramežljivi» kominfor-misti, zato je treba pristopiti k takim zadevam kar moč prikrito. Na seji občinskega sveta sta bila z glasovi odbornikov SIAU izvoljena dva ba-bičevca- in «Demokracija» nadaljuje: «neke vrste možatost, ki Titovščini ni lastna, je ko-minformistom prekrižala načrte, kajti oba tituža sta sodelovanje kar najbolj «reakcionarno» odklonila. «Možati so torej babičevci po mnenju belčkov zato, ker ne sodelujejo s kominformisti, nego sodelujejo v opoziciji proti njim z sre akcijo». Da je za «Demokracijo» reakoionamost možatost, to je že davno vsem znano. Da pa seje razvila «reakcionarna možatost» tudi pri Babičevcih do te mere, da se z njo že javno ponašajo, nam je postalo jasno šele, ko smo čitali «Demokracijo». V enem letu se je morala pri titovcih čudovito razvila, reakcionarna možatost je samo en pojav te nove morale,
„Načelnoet“ tltovcev v Repentabru
Medtem ko je «Demokracija» ljubeznivo pobožala babi-čevce za njihoi>o reakcionarno možatost v Zgoniku, se je silno razjezila radi njihove «breznačelnosti» v pogledu volitev v Repentabru. Tako' nam daje pisarija A g nell etovcev jasne pojme o njihovi «načelnosti». Sodelovanje babičevcev in agnelletovcev v opoziciji proti odbornikom SIAU v Zgoniku je «možata in načelna». V repentaborski občini so se pa dokopali do župana s prevaro in lažjo. Obljube so oči-vidno delih na desno in levo. Tako je za «Demokracijo» o-iividtno nenačelno, da je prišel v ožji odbor tudi delegat SIAU, načelno pa je, da so ba-bičevoi pripomogli k izvolitvi dveh belčkov. Težko in naporno vpražanje je bilo za «Demokracijo», kaj preirladuje pri babičevcih v Repentabru. Pa so le odločili. Ves članek govori, da so babičevci «nenačelni», naslov pa piše dobesedno «Načelnost frontašev — breznaceinosl vidatijevcév». Tako so celo v tem jasnem primeru lainjivosti in prevare dobili babičevci vsaj polovično priznanje. Ko bodo dajali obračun anglo-ameriškim imperialistom, lahko predložijo taka priznanja saj so tarn na dobrem glasu.
Telovadba v politiki...
Nedvomno je zelo naporna telovadba,' ki jo izvaja g. profesor Jelinčič, Take so misli, ki obidejo vsakogar, ki d. ta hudi napad «Demokracije» na njegov račun. Nam ni bila njegova biografija znana v podrobnosti, Pa nam je Demokracija osvetlila nekatere strani. «Počutil se je koj domačega v četniškem taborišču v južni Italiji», piše Demokracija. «Predstavljal se je kot reprezentant nekomunističnega primorskega tabora...» Najzanimivejše pa šele sledi, ko razvidimo, da je zato prejemal tudi denarno podporo od Peterčka.
Čudna so človeška pota in budna, je bila brezdvoma gimnastika g. Jelinčiča, s katero je prijadral k partizanom. Nič nas ne čudi sedaj, če se je končno znašel v aružbi njemu sličnega «domoljuba» v Prosvetni zvezi, Dragota Pahorja. Gliha vkup št riha.
Nerazumljivo pa nam je bilo na prvi pogled, da je g. Jelinčič takoj po resoluciji 1 n-formbiroja začel na veliko govoriti in propagirati babi-čevstvo, ker da je «Vidali a-gent inteligenc serviva». Malo sramežljivosti bi ne bilo škodilo g. Jelinčiču. Od koga pa je dobival on denar v «čet-r,iškem taborišču. Ni lepo pljuvati v skledo iz katere se je jedlo.
Se sedaj je Jelinčič velika osebnost pri babičevcih, saj je končno pritelovadil skupno z njimi na stare a-nglo-ameri-
tke pozicije.
mm
Ali bo porotno sodišče vztrajalo na krivicah ?
MUSKU SUBISCE JE RAZVELJAVILO
V torek ge je pričela prizivna razprava pred kasacijskim sodiščem proti bivšim partizanom Preglu iz Bazovice in Pe-taroBu iz Boršta. Kot je znano, »ta bila omenjena obsojena pred časom od porotnega sodišča na devet let in deset mesecev zapora zaradi «ugrabitve» Colottijevega fašista Fabiana. Omenjeni «zločin» sta napravila na povelje višje vojaške oblasti JA 2. maja 1945. Fabian je bil v Borštu posebno znan radi svoje brutalnost! in surovosti, ki jo je pokazal ob priliki «rastrellamentov» colottijeve bande. Ge bi bilo porotno sodišče upoštevalo vse okoliščine, ki so dovedle do tega, da je bil Fabian ubit In za kar je bil izdan ukaz Istrskega vojnega področja, bi bilo moralo že na prvem procesu preteklega marca popolnoma oprostiti Prešla in Peta rosa. Teda, ker je tržaško sodišče bolj naklonjeno fašistom, kot pa demokratom in borcem za svobodo, se pogosto dogaja, da zagovarja prve in obsoja druge. O tem smo se popolnoma prepričali pri celi vrsti procesov proti borcem osvobodilne-
ga gibanja. To Je tudi jasno potrdil državni tožilec Paninoci, ki je na prvi razpravi izjavil. da je bil Coletti branitelj italijanstva v Trstu. Ta izjava je za nas tako pomembna, da ni mogoče preko nje, ne da bi si je malo podrobneje obrazložili. Tako izjavo lahko izreče samo človek, kj sploh ne ve kaj je bilo osvobodilno gibanje, torej človek, ki je bil nasproten antifašistom in Iki je bil, oz. je še vedno po svojemu mišljenju patentiran fašist. Za Paoluccija so bili fašisti, ki so pobijali naše poštene ljudi, borce za boljše življenje in za svobodo ne samo slovenskega, ampak tudi italijanskega naroda, ki so mučili celo žene in starčke, ki so požgali toliko nš;h vasi, da so ti zločinci nedolžne žrtve, še več branilci italijanske kulture. Paolucci naj bi šel po naših vaseh, kjer je ljudstvo trepetalo za časa vojne zaradi terorja, ki so ga počenjali baš colottijevci in bi se prepričal kakšna «nedolžna žrtev» je bil Fabian.
Veliko absurdnost je pokazal državni tožilec Paolucci
tudi. ko Je dejal, da so partizani «vdrli» v Trst in s tem prekršili sporazum med zavezniki. Kaj vse vedo t: ljudje o visok; politiki in morda tudi o tajnih vojaških dogovorih!
Za državnim tožilcem sta govorila branilca Zennaro in Kezich, ki sta zahtevala, da se razveljavi proces porotnega sodišča, do česar Je prišlo po dolgem posvetovanju sodnega zbora. Proces proti Pr?slu in Petarosu se bo znova pričel pred porotnim sodiščem.
Skrajn’ ča3 je, da bi se prenehalo s procesi proti borcem, ki so le izvrševali vojaška povelja, kakor tudi, da bi gotova «nostalgia» enkrat za vselej izginila iz sodnih dvoran.
Po oeidnevni siavhi so izvolevali zmago
Pretekli teden so slikarji-dekoraterji izvojevali važno sindikalno zmago. Po petdnevni stavki delavcev te stranke, ki so jo kljub policijskemu pritisku odločno vodili so delodajalci končno morali pristati na delavske zahteve.
Na podlagi podpisanega sporazuma se zviša osnovna plača slikarjev dekoraterjev za 35%. za pomočnike 20%. Nadalje i-majo pravico do 10% sezonskega poviška ; novoletno nagrado Je računati na podlagi 19% poviška na skupnih prejemkih.
Za delavce, ki morajo na delo izven občine kjer bivajo, je bile določena dnevnica v znesku 400 lir, povračilo potnih stroškov in plačilo ur, ki jih
KOTIČEK UPOKOJENCA
Kot je znano, je predsednik področja, dr. Palutan izjavil, da ni mogoče storiti ničesar za izboljšanje položaja upokojencev, da si tavno je vsaj izgleda-lo, da je bil pred časom mnenja, da je treba to pereče vprašanje rešit!. Proti vsaki rešitvi se je postavila okupacijska oblast in se je seveda tudi dr. Palutan pozneje strinjal s politiko svojih nadrejenih oblastnikov.
Zveza enotnih sindikatov u-pokojencev pa ni klonila in kapitulirala. Sklenila je, da svoje delo za ugodno rešitev vprašanja upokojencev še bolj pospeši in poživi. V ta namen se bodo vršila razna zborovanja upokojencev v mestu in na deželi. V septembru bo veliko protestno zborovanje v Trstu.
Akciji BS upokojencev so se pridružili tudi komunistični svetovalci tržaške občine. Te dni so naslovili na novega župana pismo, v katerem zahtevajo, da se stavi na dnevni red prihodnje seje občinskega sveta tudi vprašanje upokojencev. V omenjeni točki predlagajo med drugim, da i* treba v najkrajšem času najti nevzdržne, mu stanju upokojencev primeren izhod. Zarad' takega stanja, navajajo v pismu. Je nešteto upokojencev telesno izčrpanih in mnogo izmed njih prezgodaj umre.
Radovedni smo, kako bodo sprejeli na znanje problem u-pokojencev demokrietjenski in drugi občinski svetovalci.
uporabijo za prihod na delovno mesto. Delavcem, ki gredo na delo izven črte Obeliska, Opčin. Mitnice, Barkovelj, Bazovice in mosta pri Sv. Ani, pa pripada še dnevni dodatek 100 lir ter povračilo potnih stroškov.
Sindikalna zmaga slikarjev dekoraterjev Je plod odločne in skupne borbe. Prevladala je enotnost na terenu in na tej podlagi je stroka izvojevala važno zmago, ki naj služi kot kažipot ostalim delavskim strokam. Le z enotnim nastopom je možna vsaka akcija za dosego delavskih pravic.
Tole pa dohra reklama!
Športni krožek Sv. Marka je nameraval prirediti 14. in 15. avgusta l. 1. izlet delavcev v Avstrijo. Zastopnik krožka je napravil 9. jul ja pogodbo pri potovalnem uradu C.I.T. ki ima svoj urad na Velikem trgu. Celotni znesek na osebo bi znašal 4.400 L,
Nekaj dni po dogovoru pa je bilo sporočeno krožku, da je treba, pačakati, ker se mora vrniti iz Avstrije zastopnik potovalnega urada. Istočasno je urad zahteval tudi kaparo v znesku 50.000 lir, ki Je bila takoj izplačana.
30. julija je bil zastopnik krožka ponovno pri ravnatelju notovalnega urada. Ob tej priliki je izvedel, da mora znašati celotni znesek na osebo 5.400 lir in ne kot je bilo prej dogovorjeno.
Dejstvo, da je potovalni urad toliko časa zavlačeval zadevo ter da je komaj 30. julija obvestil zastopnika krožka, da s» stroški zvišajo za 1000 lir na osebo, je zelo sumljivega značaja. Brez dvoma je pravo jedro vsega nerazumljivega manevriranja v tem. da se ovira delavcem potrebno razvedrilo.
Tako manevriranje pa nikakor ne dela dobrega spričevala potovalnemu uradu C.I.T.
Počitniška kolonija ASIZZ na zraku je vir zdravja
Opinah: telovadba na svežem za naše malčke.
hm intonici» odmiiali V TOVARNI STROJEV LOV NA STENČASE
umni o tallitili odborih
Zveza induebrijcev Je s svojim pismom od 3. 1. m., poslanem Enotnim sindikatom, odpovedala sporazum z dne 11.8, 1948 glede ustanovitve in delovanja tovarniških odborov.
Ker pa velja sporazumi v smislu čl. 15. do 31. decembra t. 1, je jasno, da do toga dne tudii res obstojal.
Tovarniški odbori bodo torej nemoteno nadaljevali a svojim poslovanjem v smislu sporazuma; istotako bodo ustanovljeni tovarniški odbori tam. kjer še ne obstojajo.
Dalje je potrebno ugotoviti, da nadaljujejo z rednim poslovanjem vsa ostala tovarniška in sindikalna predstavništva, že obstoječa ali id Jele bodo ustanovljena v smislu splošnega ukaza VU št. 4. ,n poznejših odredb
Tovarniška predstavništva bodo svoje dnevne posle izvrševala vse dotlej, da bodo izdana rova navodila.
Tahi uhrepi so nedopustni
Pretekli teden je delavstvo Tovarne strojev pri Sv. Andreju doživelo od strani delodajalcev težko provokacijo. Po nalogu tovarniškega ravnateljstva so pazniki strgali iz sten-čaaa razne sindikalne in politične članke. Članki, ki oči-vidno niso bil po godu delodajalcem. so obravnavali predvsem izdajstvo tukajšnje Delavske zbornice, ki je pretrgala vse vezi s CGIL in se pridružila takozvandm «svobodnim» sindikatom.
Na ogorčene proteste delavcev je glavni ravnatelj odgovoril, da ne dovoli razobeša-
nje političnih člankov. Dejstvo pa Je, da so se pazniki spravili edino na članke povzete iz «Unità», dočim so pustili na stenčasu vsakovrstne članke iz desničarskega časopisja, predvsem iz «Emancipazione».
Ta nizkotna e-nostranest se je ponovila v soboto, tokrat v drugem oddelku. Ravnateljstvo tovarne pa je šlo v svoji protidelavski gonji celo tako daleč, da je odpustilo z delaj dva delavca, ker sta — ir no vsem rala.
Vsi dtlavci tega oddelka so zaradi takega krivičnega ukre-
pa takoj zapustili delo. Zaradi očitno protidemokratičnega postopka, ki ga moramo istovetiti samo z enakimi iz dobe proslulega režima, je zavladalo med delavstvom splošno o-gorčenje.
Vs« delavstvo Tovarne strojev je stopilo v agitacijo ter odločno zahteva, da se ukine ukrep glede stenčasov in se ponovno sprejme na delo oba odpuščena delavca.
,	, „	,	.	Delodajalci nimajo nikake
aVCa’.j r 8 a j .. pravice vmešavati se v sindi-upravičeno - Protest,-;	zBdeye Delayci imaj0
Mladinski izlet v Tržič
Zveza komunistične mladine :z Trsta priredi jutri, ob priliki praznika «L’Unità» izlet s ko- | lesi v Tržič. Odhod izpred ! športnega kluba v Barko vi jah j (zadnja postaja tramvaja št.1 6) točno ob 8. uri. Mladina iz Nabrežinskega okraja se pridruži tržaškim in drugim izletnikom, na bloku v Devinu.
Za vse informacije se obrnite na; sedež KM, trg Ponteroa-30. 6-II. tele#. 60-40.
Vse mladince in mladinke vabimo, da se tega izleta udeleže.
l sami odločati o razobešanju člankov na stenčasih. brez vsakih diktatov «od zgoraj». Tako postopanje je nov dokaz protisindakalne gonje, ki jo skušajo izvajati delodajalci in to ne samo v Trstu, marveč tudi v Italiji. Dovolj so nam primeri kapitalističnih izpadov proti tovarniškim odborom v Italiji. Tudi v Trstu so indu-stridici odpovedali sporazum o delovanju tovarniških odborov. Teda delavski razred se ne bo pustil oropati svojih sindikalnih pridobitev ampak jih bo zvesto in vztrajno čuval. Kapitalistični naklepi bodo ob odločnem delavskem odporu popolnoma propadli.
Na počitniških kolonijah ASIZZ na Opčinah je poskrbljeno tudi za izdatno in dobro hrano.
Komunistična						mladina				utrjuje		
M	0G0	El	11	M	m	IRSI	m	CII	Al	/1	mm	AH
V nedeljo 7. t. m. je komunistična mladina z uspehom zaključila «mesec komunistične mladine». Mogočna manifestacija .mladincev — komunistov in neštetih demokratov nam je pokazala organizacijsko in politično moč Zveze komunistične mladine, ki se stalno razširja in utrjuje.
Ze v Jutranjih urah so začele prihajati na zborno mesto v Milje prve skupine mladincev in mladink iz Trsta in okolice. Prijazno proletarsko mestece Milje pa je bilo že v prvih popoldanskih urah dobesedno preplavljeno z veselo mladino. Prevladujoče veselje pa nikakor ni kalilo velike politične manifestacije mladih komunistov. Na obrazih udeležencev
Siedila je nepregledna vrata mladink in mladincev z rdečimi zastavami in transparenti.
Povorka je preplavila in do zadnjega kotička zasedla Marconijev trg. kjer se je vršilo zborovanje. Po pozdravnem govoru tov. Krevatina je sledil kratek nagovor miljsikega župana tov. Pacco, ki so ga navzoči pozdravih z burnim ploskanjem. Komunistični župan Milj je pozdravil mladince komuniste tudi v imenu občinskega sveta in vsega prebivalstva. Spregovorit je nato v slovenščini tov. Vilheilm Adolf,
tamkaj živeči internacionalist. Po izidu volitev pa se je Lo-njer pokazal v pravi luči. Izkazalo se je, da je večina Lo-njercev in Katinarcev na pravi poti in da so se titovci fselo zmotili v svojih načrtih. Zaman so bila vsa prizadevanja dobro plačanih babičevcev, zaman so bili številni obiski Stoke, Tineta, Vojmirja in «velikega» foca, 250 glasov za Komunistično partijo v Lonjerju in Ratinali, pomeni zanje velik udarec, pomeni torej, da Lonjer ni njihov.
Da Lonjer ni «njihov» po-
član Izvršilnega komiteta KM. trjuje tudi dejstvo, da so vsi
Tov. Vilhem je nakazal v svojem govoru naloge, ki čakajo mladince-komunlste, posebno
si lahko videl globoko politično I v pogledu obrambe interesov
zavest in zrelost za prevzem in izpopolnitev bodočih nalog, ki šg- čakajo komunistično mladino.
Razvila se je nato veličastna povorka, ki jo je otvarjala skupina motociklistov z rdečimi zastavami in godbo Rinaldi, Sledili so člani Centralnega komiteta komunistične mladine in Komunistične partije. Nadalje skupina telovadcev, mladink v pestrih krojih, v sredi pa belo oblečena mladinka, ki je nosila napis «Mir»
JUGOSLOVANSKE OBLASTI	NAJ ODGOVORIJO	
Kdaj bodo vrnil	i poso ji	lo?
Naši kmetje se še vedno sprašujejo, kdaj bo rešeno vprašanje povračili a posojila svobode. Nihče ni pozabil članka, ki ga jt prinesel «Primorski dnevnik od 3. novembra 1948 glede registracije obveznic in priznanic navedenega posojila. Na razna povpraševanja kmetov se je tukajšnja jugoslovanska Ekonomska delegacija obvezala da bo zadevo v doglednem času rešila.
Tudi naš list je že obravnaval to vprašanje ^n sicer še meseca januarja in februarja t. 1. «Primorski dnevnik», ki se sicer drugače «odlikuje» s svojo «doslednostjo» ;n puhlimi frazami o «obrambi intere-
sov naših kmetov», pa v tem primeru «dosledno»... molči.
Kmetje, ki so množično prispevali, bodisi v denarju, hrani in celo z živino, so nad takim brezbrižnim odnosom jugoslovanskih oblasti — povsem upravičeno zelo ogorčeni.
Skrajni čas je, da se to, za naše revne kmete važno vprašanje, končno razčisti. Posojilodajalci cone A imajo isto pravico kot državljani FLRJ, da se Jim posoj ilo vrne. Jugoslovanska vlada je dolžna, da ’z-polni prevzete obveznosti. Jugoslovanski misiji v Trstu so prav dobro znane težke razmere, v katerih se danes nahajajo
naši kmetovalci. Zato je njena dolžnost, da se tudi pobriga za pravilno izpolnitev sprejetih obveznosti in to tem bolj, ker zatrjujejo, da so oni «edini zaščitniki delovnega ljudstva».
Dober nasvet tem «novo pečenim socialistom»; milijone, ki Jih na široko trosite za vašo probiljudsko propagando, bi raje uporabili za povračilo posojila svobode! Seveda, za razkošne avtomobile je vedno dovolj denarja toda za revno ljudstvo ga ni’
Vsekakor je jugoslovanske Ekonomska delegacija dolžna dati našim kmetom jasen in točen odgovor. Dovolj je čakanja in mOlka-
mladine in slovansko-italijan-skega bratstva. V nadaljnjem govoru generalnega sekretarja KM tov. Blažine Je prišla do izraza odločna volja mladincev za borbo proti vsakemu poizkusu pripravljanja novega svetovnega klanja. Pod slavno zastavo Zveze komunistične mladine se bodo mladinci še tesneje povezali v tej pravični borbi.
Govor generalnega sekretarja KP STO tov. Vidalija je ogromna množica zborovalcev pozdravila z dolgotrajnim in navdušenim ploskanjem. Tudi tov. Vidali je obravnaval problem vojne in miru. Povdaril Je. da je še posebno za mladino vojna največja nevarnost. Posebno navdušenje pa je zavladalo ko je tov. Vidah sporočil, da bo «Lavoratore» čez nekaj mesecev pričel ponovno izhajati kot dnevnik.
Po zo rova n ju na trgu Marconi se je množica razšla in zasedla vse razpoložljive prostore bodisi v Ljudskem domu, na športnem igrišču in po gostilnah. Pozno v noč so po Miljah odmevale borbene in delavske pesmi udeležencev.
Lonjer le ostal znesi iniernacionaiizmu
Titova klika v Trstu je pred volitvami smatrala Lonjer za riekako trdnjavo. Sličnega mnenja je bil tudi marsikateri
sestanki, konference in zborovanja, ki jih je zadnje čase v Lonjerju priredila Komunistična partija, OF in Komunistič-čna mladina, na katerih je ved-na številna udeležba. Istočasno nam to potrjuje dejstvo, da se v vasi razproda in čita veliko več «Dela», kot pa «Pri. morskega dnevnika».
Celica KP «Dimitrov» iz Lonjer ja-Katinare si je zadala nalogo, da bo v bodoče še bolj pospešila svoje delovanje. Zadala si je tudi nalogo, da bo še bolj razširila prodajo in či-tanje listov «Delo» in «Il Lavoratore».
Kdo skuša uničiti
demokratičen tisk
Našim ljudem morda še ni popolnoma jasno^ kakšnih podlosti so zmožni Babičevci. V mnogi;» prilikah so pokazali, kako skušajo škoditi demokratičnemu pokretu. V tem svojem prizadevanju prekašajo svoje agmelettovske «kamera-de» ini vse druge imperialistične hlapce. 9 sleparijami so nam vzeli stavbe, ki so last ljustva in ki so ljudstvo stale ogromne denarne in telesne žrtve. Polastili so se Ljudskega doma in njegove tiskarne in se danes čeperijo kakor njegovi legalni lastniki.
Babičevci so se torej pola-| stili naše tiskarne in ljudskega imetja. S to tiskamo in s tem imetjem oni širijo umazano in protlljudsko propagando in svoje nesramne pamflete od «Primorskega» do «Ljudskega tednika». Oni uporabljajo ljudsko last za svojo protidemokratično in protisovjetsko gonjo in borbo ter skušajo celo zasmehovati naše delavce in delovno ljudstvo.
Tako mora biti vsakomur jasno, da so oni napravili vse, da bi ukinili dnevno izdajo «U Lavoratore» in da bi preprečili nadaljlnjie tiskanje našega lista v NASI tiskarni, da bi moglo še nadalje izhajati njihovo trobilo s priveskom manjših in večjih listov. Napre-gli so vse svoje sile torej, da bi z ukinitvijo dnevne izdaje «Il Lavoratore» mogli tiskati svoje slovenske in italijanske laži v «Primorskem», «Trieste Sera» In «Corriere di Trieste».
Naši ljudje naj vedo poleg vseh drugih vzrokov tudi ta vzrok ukinitve dnevne izdaje «Il Lavoratore» in našega romanja po tujih tiskarnah.
Manevri delodajalcev
proti tovarniškim odborom
Iz pisma, ki ga je Zveza in-dustrijcev poslala dne 3. t. n. Enotnim sindikatom in ki ga priobčujemo v izvlečku na drugem mestu izhaja, da je slednja odpovedala sporazum glede tovarniških odborov, ki je bil sklenjen 11.8.1948. V svojem odpovednem pismu navajajo Industrijci neke razloge, ki so jih privedli do tega sklepa. Toda vsi ti razlogi nimajo nikake stvarne podlage. Predvsem se v pismu capo reva člen 3. gornjega sporazuma, ki se nanaša n,a postopek pri odpustih z dela in znižanju caobja.
Cilj, ki ga hočejo kapitalistični krogi doseči z ukinitvijo tovarniških odborov je dokaj prozoren. Predvsem je treba ta postopek povezati z ofenzivo
V nedeljo se je v prostorih deiske športne sveže v ulici Conti št, 11 vršil prvi občni zbor Zveze društev za telesno vzgojo (ZDTV) za Tržaško ozemlje. Na občnem zboru so bila zastopana potom pooblaščenih delegatov vsa športna društva, razen enega iz cone A. Prisoten je bil tudi en predstavnik športa iz cone B, seveda ne moremo omeniti njegovega imena. Povsem je jasno, da se športna društva iz cone B niso mogla udeležiti tega občnega zbora in to radi dobro znanih «demoki atičnih svoboščin» takozvane «ljudske oblasti», ki ilada v coni B.
Namen občnega zbora je bil predvsem, da se razčistijo zapletene razmere, ki se že dalj časa pojavljajo v zvezi. Taka stanje v zvezi so povzročili politikanti .Jocovega in Pregarčevega kova, ki so hoteli ves športni ustroj vpreči u svo-j nacionalistični voz. Ti elementi so se na različne načine infillrirali v športne organizacije — mnogi iz mej. njih niso niti športniki — samo zato. da bi rovarili med športniki s svojo lažnivo politiko. dasiravno so vedno govoričili, da naj bi športna vdru-ženja ostala nepolitična. Torej aa druge na) bi postala nepo-
litična, dočim je prav dobro znano že vsakemu človeku, da je bil njih edini namen vse organizacije in udruženja politizirati.
Iz poročil, ki sta jih podala Valdisteno in Roman je bilo lahko razrideti, velike poman-kljivosti, ki so se dogajale na škodo delovanja zveze in to prav radi pristranskega gledanja in odločanja s strani nekaterih članov bivšega vodstva. Poročili sta bili izčrpni. Iz njih posnemamo nekaj misli.
Od ustanovitve ZDTV pn do danes ni bilo nobenega občnega zbora ZDTV, dasiravno je po statutu zveze predvidevan občni zbor vsako leto. Do občnega zbora ni do sedaj prišlo radi opozicije manjšine to je Joca, Ludovisija, Perto-tov, Pregarca in dr. Tem elementom se ni zdelo potrebno, da bi se vse zadeve zveze uredile na javnem občnem zboru, kjer bi bila zastopana vsa udružena športna društva po svojih izvoljenih delegatih. Ti gospodje so se bali priti na občni zbor in dati obračun za svoje pristransko delovanje, ki je bilo tako odbijajoče, da je ZDTV z dneva v dan zgubljala svoj uptiv, zlasti prt italijanskih športn’kih. Avanturistični voditelji so se bili vgnez-
U ŠPEH I. KONG R ESA ZDTV
Začrtane so smernice
za razvoj ljudskega športa
dili v ZDTV iz svoje ambicioznosti in tudi zaradi že vnaprej določenih političnih in nacionalističnih oitjev.
' Pretekla leta je bilo neštevil-no izletov in nastopov športnikov jo Jugoslaviji. To sicer na videz fti prav nič hudega, toda če pogledamo malo bližje, kaj kmalu opazimo, da se je medlem časom popolnoma prezrlo drugo sosednjo deželo Italijo, dasiravno je tudi tam dobro razvita napredna športna organizacija «sport popolare». Za nastope po Jugoslaviji je bil vedno denar na razpolago, dočim ga ni bilo nikoli za nastope v Italiji. Športnikom so bili vedno «iz višjega mesta» vsiljeni, ali pa so sami vsilili po privoljenju «višjega mesta», eni in isti nezaželjeni spremljevalci. Seveda so bili ti nezaželjeni spremljevalci iz višjega mesta tudi dobro plačani. Lahko bi naštevali še nadalje najrazličnejša dejanja, ki so
polagoma dovajala k nespo razumu in so privedla do sporov v vodstvu ZDTV, Pečina v vodstvu je bila zato da se v bodoče ne ponavljajo take in podobne napake, dočim je manjšina vztrajala na svojem starem stališču; še več, šla je tako daleč, da je zahtevala naj bi se postavilo Joca za predsednika ZDTV. Pri tem pa se ni vprašala če je ta človek sploh sposoben za tako odgovorno mesto in če vživa ugled pri športnikih. Joco je dobro poznan kot pretepač od katerega ni mogoče pričakovati nič pametnega in koristnega. Zaradi tega se je večina uprla temu predlogu in ga ovrgla.
Po poročilih je sledila živahna in pestra diskusija, ki se je v celoti nanašala na kritiziranje odpadnikov prejšnjega vodstva. Iz debate je bila popolnoma razvidna odkritosrčnost športnikov. Pokazalo se je, da so se otresli onega
odpornega oznovskega terorja, ki smo ga bili preje vajeni.
Po diskusiji so bile tajne volitve novega vodstva. Ni bila predložena nobena kandidatna lista, marveč je bila dana prostost vsem delegatom, da svobodno valijo tiste tovariše-športnike, ki se jim zdijo primerni. Izvoljeni so bili naslednji: Roman Karol (99 glasovL Marega Karol (9),), Bonazza Giorgio (90), Valdisteno (85), Donadel (82), Bizjak (58) in Malalan (58).
Na koncu je bila izglasovana še resolucija v kateri so delegati ponovno obsodili mahinacije odpadnikov in razbijačev, ki so poskušali speljati športno organizacijo na jugoslovanske nacionalistične pozicije, ki so povzročile velika škodo ZDTV in torej pravemu ljudskemu športu. V resoluciji so delegati nadalje potrdili dosedanje delo zdravega dela vodstva, ki se je borilo toliko časa, dokler je izločilo razbijače iz vodstva in iz ZDTV sploh. Športniki so končno povabili vse člane športnih društev, naj se še bolj oprimejo svoje organizacije in jo vse-stranko podpro.
Zaradi teže odtožb se gospodje Joco, Pregare, Pertoti, Strgar in drugi niso javili na
občnem zboru. Bali so se članstva športnih društev. Da bi pa svoj madež prikrili pred svojimi pajdaši in pred športniki cone B so sklicali «svoj» izredni občni zbor na katerega so poleg nekaterih plačanih ta-kozvanih športnikov iz Trsta, kot po navadi, «prignali» iz Istre nekaj delegatov, dasiravno nima cona B popolnoma nobene veze več s Trstom. S tem naj bi pokazali javnosti, da imajo še nekaj besede v tržaških športnih krogih. Dejstvo je, da je zadnje čase v coni B kar sklila vrsta športnih društev. Tako so se pomnožila kot gobe po dežju... Sicer pa o kaki aktivnosti omenjenih novih društev ni nobenega sluha. Prav gotovo so «športniki» omenjenih društev popolni lafikt, lei bi bili v skrajnem slučaju primerni, le, da bi s svojimi glasovi (pod pritiskom oznovskih agentov) pridobili Jocu et Comp. zmago pri volitvah in bi laico ZDTV postala ponovno politično šne-kidativno orodje gotove privilegirane kaste iz udi ce R. Manna in vile Alessi.
Naši športniki, ne glede na nacionalno pripadnost ali na svoje politično prepričanje, pa ne bodo dovolili, da bi se kaj takega še dogodilo,
italijanskih delodajalcev proti tovarniškim odborom v Italiji. Dejstvo je, da so se tovarnižk1 odbori pri reševanju notranjih problemov podjetja vedno zoperstavljali odpustom delavstva. Logično je, da je bil ta odbor industrjjcem močno ne-zaželjen. Zato so tovarniški odbori predstavljali za delodajalce veliko oviro pri njihovih do-bičkaželjnih naklepih.
Industrijski krogi hočejo na ta način doseči popolno svobodo v razpolaganju z delovno silo. Dejansko hočejo imeti pri odpuščanju z dela in znižanju osobja popolnoma proste roke. Na ta način bi ostali delavci brez vsake notranje organizacije, ki bi ščitila njihove koristi.
Ta napad, ki ga izvajajo industrije! proti tovarniškim odborom, predstavlja dejansko le eno od mnogih točk splošnega napadalnega načrta proti delavskemu razredu, kar se ne dogaja samo pri nas marveč
Čitajte in sirite sv o i e g la s ilo
DE L O
tudi v ostalih kapitalističnih državah. To nam pričajo dogodki zadnjih dni v Tovarni strojev pri Sv. Andreju, v tovarni Gaslini itd. Toda povsod so delodajalci naleteli na odločen odpor delavstva, ki ne bo dovolilo, da se povrnejo žalostne razmere proslulega režime.
Enotni sindikati zahtevajo, da se spoštuje podpisani sporazum glede tovarniških odborov. Na vsak način bodo morali industrijo! nadomestiti ta sporazum z movim, ker bo v nasprotnem primeru obveljal prvi dogovor.
P, D. «Cebulec» Javlja, da je bila Zupančičeva proslava, ki se j? imela vršiti dne 11. t. m. prenesena na četrtek 18. t. m. ob 20.30 uri.
ZUODOVItXSKI
DNEVI
*3,8.189), se je rodil AleM-j L. Polovi niški, sovjeti* skladatelj.
13.8.1918 je umni Jules Magnet, francoski operni s*1 datelj.
1^8.1867 se je rodil John G*1*' worthk, angleški pisatelj-H.8.19Ì1 je bila podpisan* Atlantska karta, ki naj & zajamčila vsakemu nar°° pravico do samoodločbe. 11,.8.191,5 je Japonska položi * orožje in brezpogojno » piturala.
15.8.	mi se je rodil veliki angleški romanopisec W»1 Scott.
15.8.18*1 se je rodil Ipavec stav, zborovski skladaj*” 15.8.19.’,), se je anglo-amerišk* vojska izkrcala na )uZ obali Francije.
15.8.	— je praznik sovjetske* letalstva.
16.8.191.1	so Nemci zažgali prL slovensko vas Rašico P Gameljnah.
n.8.1916 je umrl Svetozar V*' jansky - Hurban, slovar romanopisec.	•
18.8.11,50 se je rodil Marko M5 rulič, hrvatski pesnik 1 humanist.
18.8.1831 se je rodil Kornelij’ Stankovič, srbski sladat- >
18.8.191.2	je italijanska £* j stična okupacijska °,r razglasila odredbo o * plembi imovlne partizan0 '
( | ( KV».» »))
TRST n.
Sobota: 13.40 Slovenske n» rodne pesmi; 18.30 Oddaja-najmlajše: pravljica «Skok* Cmokoc»; 20.00 Športna kr°" ka; 20.10; Hivaitske narod”, pesmi; 21.00 Sobotni večeri
22.00	Večerni koncert.
Nedelja:	8.30 Slovenske n*;
rodne pesmi igra na harmP®_ ko Marij Sancin; 9,30 Km«™ ska oddaja; 13.00 Glasba r željah; 16.00 Sprehod,; po Z1 r šem podeželju; 17.00 To, * ^ vsakdo rad posluša; 20.00 narodno pesmijo po Sloveno ’
21.00	Radijski oder: Pirande" «Lončeni vrč».
Ponedeljek: 13.00 Češke ‘ slovaške melodije; 19.00 tzroo oddaja - «Višarje»; 20.30 O V v svet; 21.00 Puccini : «Mad8® Butterfly» opera v dveh <*e” njih.	.	.
Torek:	13.00 Iz glasbe”
zakladnice Ludvika Van ® . thovna; 18.30 Operne uvertur. 20.30 Okno v svet; 21.00 mladini; 21.30 Sergej, Prok°‘‘" Simfonija št. 5; 22.11. Lab» vččerna glasba.	.
Sreda:	13.00 Glasba
Željah; 18.15 Schubert: KV^i tet v d molu; 20.00 Vok*”, koncert; 21.00 Razgovori PLj mikrofonom ; 21.45 Simfo” koncert; 22.50 Plesna ff*«8 Četrtek: 13.00 Slovenske ” rodne pesmi izvaja na »Cgo mondki Mariji Sancin; Glasbeno predavanje; Slovenščina za Slovence; ^ Folklorna glasba raznih -. rodov; 21.00 Radijski 00
Želj»”
22.30	Večerni koncert.
Petek: 13.00 Glasba po *»•*, t
18.30	Igra Schramel kV» . pod vodstvom Oskarja
19.00	Tržašk; kulturni raZ%2.*6
21.00	Mojstri besede ; Jučno-a me riška plesna g>a
O
RADIO MOSKVA (V srbohrvaščini) čas:	’ ,
val. dol. 19,72; 19,78; 25,08; 0 „
11.30	val. dol. 19,78; 25,08; nedeljah) ; čas: 16,00 val. . 19,78; 25,08 ; 25,26; 30,90; c
18.00	val, dol. 26,08.	.«jč
(V slovenščini) : čas: 1 ’
val. dol. 25,08.	.«OD
(V srbohrvaščini) čas: val. dol. 25,08 ; 30,90.
(V makedonskem jeziku) c
21.00	val.	dol. 25,08; 377,4. j)
(V srbohrvaščini) čas:
val. dol. 25,08; 377,4.	t\,
(V slovenščini) čas: 22.00 dol 25,08; 377,4.
SOFIJA	j,,
(V srbohrvaščini) čas: val. dol. 39,11; čas: 20,4» * dol. 391 (razen ob sredah in deljah).	,a<:
(V makedonskem jeziku) 0 20,45 val. dol. 391 (samo ob » dah in nedeljah).
PRAGA	5
(V srbohrvaščini) čas. ' val. dol. 31,40; čas; 16,30 val 0 j, 31,40; čas: 19.30 val. dol. 3"’
BUKAREŠTA (V srbohrvaščini) čas: val. dol. 48,30.
BUDIMPEŠTA
• 20.°°
(V srbohrvaščini) čas^ £yJi,
val. dol. 549; čas; 20,35 dol 459.
VARŠAVA
(V srbohrvaščini) čas val. dol. 48,25.
TIRANA
(V srbohrvaščini) Čas val. dol. 38,22.
. 19,0»
objave
K. K. v Skednju priredi i gr 14. in v ponedeljek 1». *• eji-«Ljudsko rajanje Sv. Lk>v ptr ca» s pestrim in bogatim redo n. Ples na prostem- v opremljen bar. Vabljeni V” '
P. D. «Mariij^etjašič-M»1®”»
v Barkovlja.h priredi v ne~j,\\W 28. avgusta t. 1. ob P^ji’ praznovanja Sv. Jerneja. ,jj» ko vrto veselico, ki se ^1° v dodatnem društvenem »« JkP (Sport klub). Na sporedu: * j» beni koncert, zborovo V<ju šaljivo sreč kanje Po »P0 prosta zabava in ples.	n»
Opozarjamo barkovljam ^ to prireditev- katere čsL,st*' hodek je namenjen za P"j|i*> vltev partizanskega sp°me
Za pdkret «DemokratiČnet„i', Udarnost;» so prispeval ■ Bulian Umberto lir	V.
ni Karel 200, zbirka AfjCr Opčine 1.875, zbirka °e'% id»1 STO «Demarchi» 1.265.
KP STO je nabral razna
Odgovorni urednik DUŠAN KODRIČ Založništvo «DE1** mil» Tiska Štab. Tlpogr. Tr' ulica S. Pellico * Dovoljenje A. I.
Ob 200-letnici Goethejevega rojstva
ii pribijajoči! se narodnih sil
WWlIlllllliiilllllllllllllllllllllllllllllìllllllllMllllW
Letos bo minilo 200 let, od-.®r se je rodil največji nem-v L.Pesnik- °benem eden naj-sni u1 v svetovni literaturi P oh, To je Johann Wolfgang
1832 )	(r°j' 28' VI11- 1749’ umrl
vest3 življenja Goetheja je člo-**v° preživljalo silne, vse Čh>	gospodatske, poli-
Tq .* 'z obširnega narodnega je v doba francoske revoluci-krat°- pr'de na oblast novi, ta-' š.e mladi družbeni razred j^ščanstvo in propade, stari «^alni red.
Zn»°etlle je s svojim prvim iem enitim delom «Werther-n_ * otvoril dobo romantike tQp^mo v Nemčiji, nego v Ev-
«°L
(j 'z obširnega narodnega ZsnaStva basni in pripovedk ter Vj ,ovme. Tako je Goethe p raki .n največji nemški pesnik, ig., a svojemu narodu zavest 'Ju u8 moči 'n veličine na po-Prv'Ult-Ure in umetnosti. On je Pier,’ ** ie dal nemški kulturi tJ0 mesto v Svetovni litera-V]aJ Dotedaj sta namreč preit,^ 0va]a v takozvarjih višjih kultu 'Pijanska in francoska
ja^r°da Goethejevega ustvar-v0 Ja le njegov «Faust». Gradile ži3 v° delo je zbiral vse svogli V ]enie 'z neizčrpnega bole „3, syojeiga naroda, ki ga
«to aSploh- Napisal je celo drugih del, katerih, »nov je
«voj°ePlodil z
velikimi idejami
čutil dobe. Veličino «Fausta» q1!? tudi v današnjih dneh. d,)Vi„ auatu p,iše sovjetski zgo-
«Medt Jenmov:
Parna 6m ko ie bila reakcio-v lit To,nantika poskus, da se 'dejam ituri bojuje boj proti ie -n francoske revolucije, so llte a drugi strani odrazile v idej 'JT* ludi revolucionarne idej ' ~ak° 50 se osvobodilne Žil,, ncoske revolucije izra-, genialnem delu enega svetovnih pesnikov i,, -“cjevem «Faustu», ki ■ el v za,
je naslikano ko-
v^ilh „
je i7,elbejevem «Faustu»,
V i e v začetku 19. stoletja. tem delu
prnenje po sreči, smelost misli, ki skuša odkriti skrivnostne naravne zakone, vera v to, da bo razum odkril skrivnosti narave in veličina človeškega dela, v katerem vidi Goethe temelj človeškega napredka. Hkrati Se odražajo v Faustu omahovanje in skrbi posedujočih razredov, ki so jih povzročile v njih množice s svojo u-deležbo v velikem preobratu».
Veličina njegovih misli je o-Stala ohranjena v celoti tudi v današnjih dneh, ker temeljijo, čeprav nezavestno in le na podlagi zaključkov in izkušenj, na osnovah dialektike in materializma. Tako ponudi Faust hudiču, ki ga izkuša, stavo:
«Ako se bom pomirjen predal lenarjenju, — naj me bo takoj .konec! — Ce ti bo uspelo, da me prevaraš z laskanjem in lažmi, — če me boš mogel prevarati z nasladami, naj bo tisti dan - moj poslednji dan!
* » .
Ce bom kdaj rekel času ali [trenutku;
Ustavi ,se! Tako si lep! — Takrat me vkleni v verige! Taikrat naj propadem!»
Ali ni v teh besedah krasno izražena silna misel dialektike, dia j,e vise v* stalnem, premikanju v stalnem razvoju, da ni popolnosti? Od starih grških filozofov (Heraklita itd) preko Goetheja in Hegla vodi ena sama pot do moderne Marksove dialektike. Zato je nesmrten Goethejev «Faust».
V zadnjem poglavju «Fausta» pravi Faust-Goethe:
«Močvirje se razprostira ob pogorju, - zasmrajuje vse, kar je bilo že doseženo; - odstraniti gnilo blato, — to bi bila največja zmaga, največja pridobitev. — Tako odprem zemljo mnogim milijonem, — ne za brezbrižno, nego za delavno življenje».
Vsa silna vera Goetheja v neizčrpne moči naroda in njegovih delovnih množic se izra-
ža v teh stavkih. V njih je velik slavospev delu in ustvarjanju, ki ga privede do vzklika: «Da! Temu cilju -sem popolnoma predan! — To je poslednji zaključek znanosti:
Samo ta si zasluži svobodo in življenje, •— ki si ga mora dnevno priboriti».
D. L
’ Ulil ; li 1 lipi :
o» j«?
Ulili
|||i
§,1111
'TT


X
*	: 'V ,	• ' " -
x x Xv->- / ; ,
,
> -x : v ■ '
...
-Z
'< *
■*('


i riiW M ’
Dolina Glinščice, proni kraški planinski svet
lljer Soča, Sava, Drava tek imajo svoj
POW|E Ml 11$
SEDANJE SLOVENSKE DEŽELE OD POSTANKA NAŠE ZEMLJE DO DANAŠNJIH DNI
V boljše razumevanje najstarejše zgodovine naših krajev, ne bo odveč ustvariti si bežno sliko celokupnega razvoja naše Zemlje od njenega postanka, ko se je po znani Kant-Lapla-ceovi teoriji odtrgala kot plinasta gmota od našega Sonca, «e osamosvojila, se ohlajala, utrjevala, preobražala in dosegla končno svojo današnjo po-
Kjer boljši unec, tam Boljunec
Poslavljanje mlaja, fantova topolova veja na oknu izvoljenke, kamenjanje Sv. Štefana in še marsikaj
Iz časov borbo za svobodo
•UKU PETOFV ■ PETROUIČ m 6160Ž6M REMIJE
ttKj naglo je narodni pre,poki 6q dedoval pri Madžarih, tret) ““teli (kakor slovenski Cheli d, 1 okoli «Kranjske tur0 j osnovati lastno kul-tl)E>8kim onaki drugim ev-
»o dotlnarodom- 2e leta 183°' kot i,..ji vpeljano latinščino ’N.ij». . n* jezik zamenjali z 1848 “frčijo. Končno je 13. III. Xciì Uhnila na Dunaju re-V k° nad 30-letnem pa-Preoblevi Je moral Metternich, ^Vstrij 6n v žensko, bežati iz ®Uatit].e’ 5eSar Pa je moral po-Za ' °bliubil je ustavo. XkeX0vn* preporod mad-v61iu„ 8a naroda so si pridobili
VeiikJ8® nar°da so „ .________
'lati	možje, ki so vcep-
$voje j natvu navdušenje do »atos- °m°vine ter vzbujali lir» J o zavest in narodni po-
sa. Mm ve6t in narodni „
§ najvažnejšimi so bi-"lKos^h, vodjarevo-f^čžšr» Szech^yi, «največji 8 ^«nčs^^novitelj akademi-žoja> j. in narodnega mu-Ha^njiepo*<nczV, stvaritelj da-■6ga jez Jnadžar8keea književ-AfiL, a’ romanopisca Jokai najznameniitejlaa Pesnika Vortismarty in Sri n drugi.
uc'ie»0r. ^oto/y, «pegnik revo-VIR 8 b» r°kn 31. XII. i '"‘tatu xrosu v Peštanskem , klin t Njegovo pravo ime °'ekvihVan Petrovič in je po '8a t,,-1-,Pre(inikih, ki so za :*ali P 5klh vpadov v Srbijo 'Selili nas,°ie domovine ir) se felv,. Madžarskem, srbske-
ga rodu. Mati mu je bila Slovakinja.
V svoji rani mladosti je bil izpostavljen pomanjkanju in revščinj, a s pesnikovanjem st je začel baviti že kot dijak. Posebno Se je navduševal z.a gledališče in se je zato predal igralskemu poklicu, vendar ni dosegel nikakih uspehov. Tembolj je pa zaslovel kot najge-«lialnejši madžarski lirični pesnik in to tudi preko mej svoje domovine.
Revolucionarnemu gibanju se je predial z dušo in telesomi Sodeloval je predvsem kot pesnik, a tudi kot pisec feljtonov itd. Revolucije Same se je dejansko udeležil in bil za adjutanta'generalu Jožefu Bernu, rodem Poljaku, vodji madžarskih revolucionarnih čet na Sedmograškem proti združenim avstrijskim m ruskim četam. Kot tak je v bitki pri Segesvaru dne 31. julija 1849. padel, star komaj 27 let.
Reakcionarni družbi, ki je po revoluciji zavladala na Madžarskem, petòfyjeva revolucionarna dela nikakor niso bila pogodu irf je njegovo požrtvovalno delo za svoj narod doseglo zasluženo priznanje šele z upostavitvijo ljudske demokracije na Madžarskem. Kaj pomeni Petofy svojemu narodu, nam jasno priča njegov impozantni spomenik v Budimpešti ob obali Donave, kakor tudi njegovo upodobljenje na poštni znamki.
Stanko Zer\jal, Boljunec: «Na Gorici»
V davnih časih so se naselili na griču Brdu, jugozapad-no od današnjega Boljunca ljudje, ki so prišli z vzhoda in so se imenovali Mavri. Pozneje sta se k Mavrom priselila še dva brata/ Zobca. Na Brdu so bili slabo preskrbljeni z vodo. Dobri studenci so bili daleč pod visokim skalnatim hribom Griio. Eden izmed bratov Zobcov si je mislil: Cernu bi hodili vsak dan tako daleč po vodo; mar bi ne bilo bolje, če bi se kar tja preselili f In tako je tudi storil. Preselil se je na kraj, ki mu sedaj pravijo Za boljunec. Sledili so mu še ostali prebivalci Brda. Ko so se preseljevali, so dejali, da gredo k boljšemu «uročit», s tem so hoteli reči k boljšemu, izvirku. In tako je dobilo novo naselje ime, ki ga še danes nosi, namreč Boljunec.
O prvotnih Boljunčanih kroži marsikatera pripovedka, ki jih označuje kot velikane. Nekatere pripovedke pravijo, da so bili prvotni Bojuncani tako veliki, da so si iz Griže, Sv. Mihaela, Brda in Sv, Roka podajali in prižigali cigarete. To so pač pripovedke. Dejstvo je, da so bili nekdanji Boljunia ni — in so tudi današnji — odločni in samozavestni ter dobrosrčni ljudje, kar jih brez dvoma dela velike. Do današnjega dne so ostali zvesti tradicijam in običajem svojih prednikov. Po vsej verjetnosti najdemo največ starih običajev baš v Boljuncu.
' Današnji Boljunec je stisnjeni ob vznožju skalnatih gričev Griže in Sv. Mihaela ter ob bregu Glinščice ali Ro-zandre, kot jo imenujejo domačini. Nekateri trdijo, da je bil potok Glinščica v starih Časih reka, kar priča še danes globoka struga, ki pa je razen ob močnih nalivih, vedno suha. Izvira nekje pri Kozini, teče mimo Klanca, v Botaču pa napravi krdsen 50 metrov visoki slap. Iz Glinščice je bil v starih časih napeijan vodovod, ki je davajal vodo v Trst, Se danes so vidne razvaline starega vodovoda pri Gornjem koncu.
Dasiravno izgleda, da je današnji Boljunec v zavetju, vendar temu ni tako. Verjetno ima burja v Boljuncu «mlade», zato ima tam tako silovito moč.
Neki Boljunčan je videl celo nekoč, da se je zvonik majal pod pritiskom barje. Ni čuda potem, če je• še danes brez koničaste strehe. Sicer pa ni res, da bi mu jo bila burja odnesla, pač pa izstrelek nem-
Boljunčanka v narodni noši
ške granate ob koncu zadnje vojne.
Boljunčani so je iz starih časov ohranili mnogo starih navad in običajev, na katere so včasih prav ljubosumni in ponosni.
Pretiravali bi, če bi trdili, da je sedanji Boljunec potisnjen ob bregu Glinščice in v vznožju kraških skalnatih gri čev. Nasprotno, prav Boljunec se ponaša s svojim obširnim trgom sredi vasi. Tako lep je in obširen, da bi se z njim ponašal lahko tudi kak večji kraj, kot pa je Boljuneo, Domačini pravijo temu trgu «na Gorici». Na njem se odigravajo vsi važnejši vaški dogodki.
Se od pamtiveka se je ohranila v Boljuncu vaška «fantovska». Sicer je bila včasih «fantovska» po vseh slovenskih vaseh. Danes pa jo le malo kje še najdemo. Prav gotovo se je «fantovska» v Boljuncu ohranila do danes zato, ker ima svoje skrivnosti, v katere ne more zlepa prodreti nihče, ki ni fant ah domačin. Tako se je zgodilo tudi meni nekoč, ko sem hotel vtakniti svoj nos v fantovske «tajnosti». Ker sem bil fant, sem mislil, da mi bo ušpelo. Z nekim prijateljem sem se vtihotapil v veliko sobo, kjer so imeli svoje «zborovanje». Mar mislite, da sem kaj izvedeli Ne, popoloma nič, kajti ves čas, ko sem bil v sobi, so vsi fantje molčali. O tajnostih fantovske ne sme niti fant svojemu dekletu nič povedati. No, in ker je že taka tajnost in ker vem, da bodo ta opis čitale tudi ženske, ne smem ničesar opisati, ker drugače bi se prav gotovo zameril boljunškim fantom in bi bil zanje inx P,rvi izdajalec. Vem le toliko, da imajo svojega župana, svojega kapetana in še nekatere druge poglavarje. Kateri izmed njih zavzemajo ta važna mesta in kaj govorijo na svojih zborovanjih, pa nam je nemogoče vedeti.
Vsako leto se vsi fantje zberejo v četrtek zvečer pred prvo nedeljo v maju, na «Jami». Od tu korakajo postfojenU na
«Gorico», pojoč pesem «Za klobukom...», Koj nato imajo «uro» t. j. zborovanje v nekem zaprtem prostoru. Na tem zborovanju se domenijo vse potrebno za izvedbo majniške prireditve. Domenijo se, kdo bo nosil «topol», to je namreč tudi popolnoma svojevrstno tradicija Boljunčanov.
Naslednjo soboto zvečer se ponovno ob določeni uri zberejo vs-i fantje na «Jami», od koder prikorakajo pojoč pesem a «barčici...». Nekateri izmed njih nesejo topolove veje na rami, ki jih nato zasadijo sredi Gorice. Takoj za tem okrasijo vrh mlaja s pomarančami in limoni, okrog polnoči pa ga dvignejo.
V prejšnjih časih, ko so imeli skoraj vsi fantje svoje izvoljenke v vasi, je bila navado, da je vsak fant, potem ko so postavili mlaj, nesel topolovo vejo na okno svoje ljube. Ce katero dekle ni dobilo «topola» za majevo nedeljo, je bilo zelo žalostno, ker je seveda tudi slabo kazalo za bodočnost... Ce pa je kateri «fo-reški» j ant (nedomačin) imel svojo ljubo v Boljuncu, je moral plačati fantom, ako ie hotel, da je tudi ona dobila« topol». Ta navada se je danes zatrla, ostala pa je še vedno ona da poleg mlaja postavijo sredi vasi tudi vrh topola, ki sedaj zadostuje za vsa dekleta. Vendar pa se kakšno leto dobi kateri fant, ki svojo izvoljenko
tako ljubi, da ji še vedno nese na okno magari majhno topolovo vejo. Tako dekle seveda, se zelo podrži, ker se brez dvoma smatra za nekaj več -jd drugih deklet.
dobo. Iz pradob naše Zemlje seveda nimamo nikakih pisanih poročil; tedanje stanje naše Zemlje poznamo iz sklepanj in ugibanj znanstvenikov na podlagi raznih dejstev in drugih faktorjev, v katere se na tem mestu seveda ne moremo spuščati. Zato se omejimo le na razdelitev neprecenljivo dolge dobe od postanka Zemlje do danes, kakršno nam jo podaja današnja znanost, kar naj nam pred oči naslednji pregled. Glede trajanja posameznih dob pripominjamo, da smo podatke povzeli po Barrelovih cenitvah vendar so mnenja drugih znanstvenikov drugačna in različna.
Najstarejšo dobo, to je od odcepitve plinaste gmote od Sonca do prvih, tvorb zemeljske skorje, imenujemo or-hajsko dobo,- Obširna morja, vulkanski izbruhi, nastajanja in propadanja zemeljske Skorje so značilnosti te dobe.
Trdnejše opore je Zemlja dosegla v sledeči proterozojski dobi, tekom katere se pojavlja že razvoj živih bitij. Obe ti dobi ceni Barrel na 1200-1400 milijonov let.
Sledečo paleozojsko dobi (360-540 mil. let) delimo v pet formacij in sicer: najstarejši formaciji, kambriju, tekom katerega so se stvarjalj nevretenčarji in alge, slediji po vrsti silur s prvimi ribami in korali, devon z ribami oklopnjačami I in prvimi pijučaricarni, karbon

Boljuncu
Prejšnje čase je bila navada, da so letne «šagre», ki so se I s številnimi žuželkami praprot-vršile navadno na nedeljo mi in tvorbami črnega premosti. Ivana, vodili «partarji», oblečeni v narodnih nošah.
Partarji so bili listi fantje, ki so fantovski obljubili najvišjo vsoto od plesa. Navadno jih je bilo po šest. Seveda je imel vsak partar tudi svojo «parta-rico», ki je bila oblečena tudi v narodni noši.
Pred pričetkom sagre so po navadi napravili povorko po vasi. Na čelu povorke so korakali «partarji» s svojimi «par-taricami». Partarji so nosili v rokah steklenice dobrega vina:
Ko so prišli do plesišča, ki je bilo po navadi sredi Gorice, neograjeno in posuto s peskom, so plesali «prvega» sami partarji s partaricami.
Ko se je stemnilo, ni smel biti zunaj noben otrok več, zato so skrbeli «gvardijani».
Ples se je navadno ponovil še v ponedeljek in celo v torek.
Nekaj popolnoma svoje vrstnega je v Boljuncu «lučanje sv. Stefana».
Ze pred božičnim praznikom si boljunška dekleta nakupijo jabolk in pomaranč. Nekatere jih kupijo celo do 4 kg. Se bolj kot dekleta se tega dne veselijo otroci. Komaj ga pričo-kujejo.
Na drugi božični praznik se zberejo po «žegnu» vsi domači fantje na «Gorici» pred «Muc-kotom». Dekleta pa tečejo do mov po svoje «š kart oec» pol ne sadja in kmalu nato so blokirani tisi vhodi na «Gorioo».
Blokirajo jih dekleta. Koj na to se prične tako «kamenjanje» s pomarančami in jabolki, da je veselje. Človeku, ki stoji tokrat na trgu, ne pomaga, da bi se branil, ker šviga od vseh strani. Mladež, ki je že toliko pred božičem nestrpno pričakovala tega tre-mutka, nikakor ne more stati ob strani in pustiti, da bi nehalo ofenziva, pač pa se s pravim užitkom zaganja za jabot ki in pomarančami. V času največje ofenzive se vrši prava tekma med otroci — češ, kdo jih bo največ nabral. Seveda marsikdo občuti «kamenjanje» ti hrtu ali celo v glavi... toda, to nič ne de.
Huda skušnjava poprime tu di mladež iz sosednjih vasi, ki pride na ta dan v Boljuneo iz radovednosti in tudi iz... Čestokrat se tudi ta-le zažene v sredo in vlovi kar se ji pač posreči.
Seveda, včasih prileti «kamen» tudi v kakega «Stefana», ki ob strani mirno gleda ta izredni prizor. Tudi meni se je to pripetilo nekoč, ki sem za Stefanovo ti Boljuncu pasel svojo radovednost. Se danes ne vem, katero dekle je uganilo, da se imenujem Stefan.
Marsikatero dekle se tega dne maščuje nad kakšnim «morožetom», ki ji je morda med letom «kakšno nakadll»,
sPomenik v Budimpešti in poštna znamka z njegovim likom
In vprašaj zdaj sekretarja kar terega koli okrajnega odbora ali predsednika okrajnega izvršnega odbora, ki dela t> okraju že pet ali sedem let, koga Pozna ti svojem okraju. No, seve, partijski aktiv pozna, stahanovce pozna, najboljše kolhoznike in ugledno inteligenco pozna, toda mar to zadostuje t C e sedim pet ali deset let v okraju, moram osebno poznati vse ljudi v njem, kako kdo živi in kaj misli — vidiš, tedaj šele sem pravi javni delavec v službi ljudstva! Morda poreče kdo: Kaj je to mogoče f Raj pa preobremenjenost z delom f C e delaš v svojem jašku pet, sedem ali celo deset let, nimaš nobenega opravičila, da bi ne poznal vsakega svojega delavca osebno, kdo je, kako žfvi in kaj pričakuje od življenja, Mar nima vsak sovjetski človek, tudi najbolj preprost in najmanj izbobražen, pravico do tega, da ga odgovorni na terenu delujoči državni funkcionar osebno pozna, da *nu je znano njegovo življenje, njegove potrebet To pravioo ima, to je zaslužil s svolimi napori im žrtvami!.... Mi, ljudski funkcionarji moramo v slehernem človeku
Dan pred smrtjo
dvigniti vero vase. čut ponosa | ko se pojavi vprašanje o popravilu šol in o kurjavi, love ravnatelji na pragih. In nihče izmed nas ne smatra to za sramoto. Mar ni res tako f In znovai je Valjko rekel:
«Cista resnica, Matvef». «Kaj pa gospodarski organ! !» je rekel Valiko jezno in
nase, dvigniti v očeh vsega sveta veličino in dostojanstvo našega človeka*, je odgovoril Suljka ves v ognju.
Valjko pa je rekel samo:
«Vse to je res, Matvej, čista resnica...»
Neke noči sem se prebudil tu ti celici, pa me je kar zoina spreletela. Komsomolci! Gotovo so komsomolci! Le kako sem mogel mimo njih f Le kako se je moglo to zgoditi! Zakaj! «Mladina pričakuje od tebe tople besede, kako naj Živi, ti pa v glavnem in na splošno... Kdo je prvi vzgojitelj naše mladine! Učitelj! To ni kar si bodi! V naši deželi, kjer se uči vsak otrok, je učitelj prvi človek; bodočnost naših otrok, našega ljudstva je v rokah učitelja, v njegovem zlatem srcu. Ko ga zagledamo na ulici, bi se morali iz spošto-vdmja do njega odkriti že petdeset korakov pred njim. In kaj delamo ! Sram je človeka, če pomisli, kako nas vsako leto,
A. FADEJEV
navdušno hkrati, «C e komu, bi morali postaviti spomenik njemu».
«Saj to je tistoH je pritrdil Suljga z veselim, srečnim obrazom, «Spominjam se, kako so nas na kolhoznem posvetovanju izvolili komisijo za resolucijo. Tam je bil Stalin — videl sem Stalina, kakor vidim zdajle tebe, — in to-m. je nanesel pogovor na nas rajkom-ščike. Neki mladenič z naočniki je jel govoriti o nas rajkom-Ščikih, zviška: da smo zaostali,
da nismo čitali Hegla, celo se vsak dan ne umivamo.
da
To-
variš Stalin pa se je nasmehnil, rekoč: «Vas bi morali poslati v šolo k rajkomšiikom pa bi postali pametnejši».
«Kdo bi se ne spominjal tistih časov/»
«Ali pa se spominjaš, kaj se je godilo takrat pri mas na rudniku!» je rekel Valjko mežikajoč s svojimi ciganskimi očmi. «Več mesecev me sploh ni bilo domov, prenočeval sem kar v jašku. Pri moji veri, ko se zdaj oziraš naokrog, kar verjeti ne moreš: kaj smo res vse to zgradili mi! Včasih se mi zdi, da vsega tega nisem doživljal sam, temveč neki moj bližnji sorodnik. Glej, oči zatisnem in vidim ves noč Don-bas, vso deželo v graditvi in vse naše jurišne noči; vidim Stalina na tribuni, ko nam govori — v desetih letih dohiteti kapitalistične dežele, sicer bomo zaostali, zaostali pa fih dobivajo po grbi !»
«Da, noben človek v zgodor
Praptiča archaeopteryx, spodaj iguanodon.
kazuje številna ležišča rjavega premoga (v Trboveljski in Zagorski kotlini), številne sesalce, človeku podobne opice, mamute, v baltskih pokrajinah jantarjeve bore, čijih smolo je pozneje uporabljal človek za okraske; dviganje kopna se je nadaljevalo. Sledečo periodo, kvartar, delimo v dva oddelka, V starejšem diluviju je razdelitev kopna bila v bistvu ista kakor danes. Najznačilnejši pojav diluvija je poledenitev (ledena doba), ki je obsegala vso Severno, del Srednje Evrope in tudi naše Alpe, od koder su
Jadransko morje in naši kraji za (asa diluvijalne ledene dobe
ga, ter perm, tekom katerega So bili vulkanski izbruhi še vedno zelo številni in močni in ko so se pojavljali že prvi plazilci.	»
Sledila je mezozojska doba (135-140 mil. It). Njena najsta-
Mamut, risba pračloveka na steni podzemske jame
rejša formacija, trias, pokazuie že prve sesalce; druga, jura, prye ptice (archaeopteryx);
segali ledeniki globoko v doline. Savski ledenik je segal do Radovljice, Dravski do Spodnjega Dravograda, Soški pa do Sv. Lucije. Ledeniški potoki in reke so odlagale prod in pesek v krajih izven ledeniškega območja; tako sta nastala Ljubljanska kotlina in Dravsko polje. Poledenitev je bila usodna marsikateri živali, ki ni mogla prenesti mraza (razni sloni), zato pa so se severnejše živali selile proti jugu; v naših krajih «o se naselili tur, severni jelen, los, prazober, krzorog (danes živi samo ie v Alpah nad ločnico večnega snega), dalje medved brlogar, lev brlogar itd. Nekaj teh živali je pozneje zaradi spremembe toplotnih razmer izumrlo, druge pa je uničil človek.
Kakih 500.000 let trajajočemu diluviju je sledil pred 8 do 10.000 leti aiutiti, ki sega vse do današnjih dni.
vini ni nosd na plečih .tako težkega bremena kakor mi, pa vidiš, nismo se upognili. In tako se zdaj vprašujem: Icakšmi ljudje pa smo!» je rekel Suljga otroško zaupljivo.
«Nemci pa, trape, mislijo, da se bojimo smrti», se je nasmeh niz Valjko. «Da, mi bolfševikl smo vajeni smrti. Kar naj nas zdaj ubijajo nemški fašisti in vendar bodo grobovi zagrnili nje, ne pa nas, Mar ni res tako, Matvej!»
«To je sveta resnica,, Matvej, to je naša velika sreča», je rekel Valjko s čustvom, ki bi ga nihče ne pričakoval v tem trdem človeku. «In še srečnejši sem, d» mi je naklonila srečna usoda ob moji smrtni uri takega tovariša, kakor si ti, Matvej...»
«Bodi iskreno, od srca zahvaljen za čast... saj sem takoj spoznal, kako plemenito je tvoje srce, Andrej».
«Bog daj srečo našim ljudem, ki ostanejo za nama na zemlji!» je rekd Valjko tiho, svečano.
Tako sta se Andrej Valjko In Matvej Suljga v svoji predsmrtni uri izpovedovala drug drugemu in pred svojo vestjo.
Previ JOŽE ZUPANČIČ
Evropa ti ledeni d°&*. Zaledeneli predeli so črtani
tretja, kreda, pa prve kače. Tekom vse te dobe so naši kraji bili pod morjem «Tetido».
V najnovejši, kenozojski dobi, se je spočetka zemeljska površina nekoliko ustalila, pozneje pa Se je začelo gubanje s tem večjo silo in je dvignilo najvišja današnja evropska gorstva, med temi tudi Alpe, Dinarsko gorstvo, Apenine itd. Po glavnem gubanju je v Evropi nastala poledenitev Medtem ko so praplazilci izumrli, se močno razvijejo sesalci, ptice in ribe-Starejša formacija, tercijar, po-
Postanek človeka bi po nei najdibah mogli postaviti že tercijar. V naših krajih je pi gotovo živel v diluviju, 1 nam izpričujejo mnoge najd
V objasnilo podobe, ob javljene v zadnji številki na tem mestu, Je škrat Pasijednevec vrinil neljubo napako. Pravilno objasnilo se glasi:
Rešeto - skupina požiralnikov Cerkniškega jezera ob suši.
Predkongresna diskusija Komunistične partije STO
Mii centratoli ■■ ustroja VKP/h.
Komunistična partija more uspešno voditi delavski razred in vse delavce e amo, če je organizirana «po načelih centralizma, z enim samim statutom, z eno disciplino in z enim samim vodstvom, ki je partijski kongres, a v obdobju med enim in drugim kongresom pa Centralni komltet partije; potrebno je, da ae manjšina podredi večini in vse obrobne organizacije centru, nižje višjim organizacijam» (Zgodovina VHP b).
Pomen centralizma je v tem, da je vodstvo partijskega dela osredotočeno v enem samem središču, v Centrai nemi komite tu. Sklepi višjih organov so obvezni za nižje organe in za vse partijske člane. To zagotavlja partijsko enotnost v delu.
Da se zagotovi centralizirano vodstvo je potrebno, da je vodstvo široko In v podrobnosti obveščeno o delu krajevnih organizacij. Da more vodstvo partije «resnično voditi orkester, je potrebno, da s točnostjo ve, kdo so svirači, kje je njihovo mesto in kakšna je njihova vloga, kje in kako so se naučili in se učijo evirati ter s katerimi sredstvi »vira jo. Nujno potrebno je točno vedeti, kdo, kje in zakaj slabo svira (ko začne godba motiti uho) ; treba je vedeti, katerega svirača se mora, katere-ti, kako in kam se ga naj premesti, da se popravi nesoglasje».
Tak centralizem, kot ga je uresničila Boljševiška partija, zahteva široko iniciativo krajevnih organizacij in aktivno udejstvovanje partijskih članov v življenju *n delu partije. Roljševiškj centralizem je de-
pisuje strogo uveljavljenje de-j nost luksuriozno opremljeno. mokratičnega centralizma v V njem so gledališka dvorana vodstvu in organizacijskem s odrom, s kabinami in kopal-ustroju partije. Prav tako I ni comi z<t igralce, kino, knjiž-predpisuje periodična poroči- ni co, dvorana za sestanke in la partijskih organov svojim predavanja, plesna dvorana, organizacijami, izvolitev vod- I ac',? ai.m in številni drugi pro-
stvenih organov partije na podlagi tajnega glasovanja. Vse to poveča borbeno sposobnost, monolitni značaj in povezanost partije.
Na ta način zagotavlja strogo uveljavljenje demokratičnega centralizma največjo aktivnost vseh partijskih organizacij in vsakega posameznega partijskega člana, ustvarjajoč ugodne pogoje za razvoj odkrite boljševiške kritike in samokritike. Kakor povdarja statut Vsezvezne komunistične partije (boljševikov». «se more boljševiška samorkrjtika razviti in partijska disciplina utrditi samo na podlagi demokracije v partiji»....
Zgodovina Boljševdške partije nas uči, da razvija partija uspešno svojo vodilno vlogo delavskega razreda, ker ne postane nikdar domišljava ker pogumno kritizira pomanjkljivosti svojega dela in se na boji, priznati jih odkrito in pošteno in Jih o-b pravem času popraviti.
«Vse revolucionarne stranke, pravi Lenin, ki so se do danes zrušile, so se zrušile zaradi svoje domišljavosti, ker niso znale spoznati, kje tiči njihova moč, ker so se bale govoriti o svojih slabostih. Toda mi ne bomo poginili, ker se ne bojimo govoriti o svojih šibkostih in ker jih vemo premagati».
Oddaljiti se od načel demokratičnega centralizma, zadušiti samokritiko, prekršiti pravice partijskih članov — vsi ti odkloni leninsko - stalinskega neuka nosijo v sebi kal težke nevarnosti za obstoj Komuni-
«“•»- T ' SMS SSUTjuS
je Tito ustvaril v notranjosti
meti, da morajo biti vsi partijski vodilni organi izvoljeni, da morajo polagati račun o svojem delovanju ter da so zamenljivi.
Demokratični centralizem zahteva, da je notranje življenje partije organizirano na demokratični način, t. j. na podlagi aktivne udeležbe vseh članov v življenju in delu Partije.
Načelo demokratičnega centralizma je bilo vedno temelj graditve partije. Kakor je podčrtal XI. kongres VKP (b) partija ne bi mogla voditi države, šestega dete sveta, brea strogega uveljavljenja načel demokratičnega centralizma. Statut Boljševiške partije pred-
partije bi-rokratičen in terorističen režim, je najboljši primer takih nevarnih odklonov. Odgovor na vsako najmanjšo kritiko tega režima je zverinsko nasilstvo, ki se izraža v aretacijah in umorih najboljših boroev za zmago Socializma.
Bil je čas, ko so se Trocki in drugi imperialistični agenti vtihotapili v Vsezvezno komunistično partijo (boljševikov) in so skušali vsiliti takšne vodilne metode. Vsezvezna komunistična partija (boljševikov) Je izgnala iz svojih vrst trockistično sodrgo. Taka bo tudi usoda troskističnih renegatov komunistične partije Jugoslavije.
G. BROVARSKI
KOMUNIZEM
in napredna ljudska kultura
Velika Oktobrska revolucija, prva uspešna revolucija na svetu, je vzdramila svet iz mrtvila, ter spravila pokonci dolga stoletja speče zatirane narode. Od Japonske do Kitajske preko Indije in vse Evrope do afriških in ameriških črncev je potegnila vsa ljudstva v skupno borbo s svetovnim kapitalizmom in imperializmom. Ta gospodarska in socialna preosnovanja so globoko posegla v vse panoge kulturnega življenja, se odražajo v znanosti in umetnosti. Vsi pravi in napredni umetniki in znanstveniki so stopili v službo človeka in njega popolne j osvoboditve. Borijo se za nov svet. ki ga je človek v temnih tisočletjih polagoma, a vedno bolj izgubljal z vsemi pravicami do napredka tn kulture.
Ta borba je pravična in zato zmaguje kljub ječam in odpustom iz služb, kljub cerkvenim ; izobčenjem in sličnim mahinacijam. Vselej so bili despoti, tirani in oblastniki, ki so se po-služevali podobnih sredstev, kontno le predmet zaničevanja in zasmehoixmja : tako fašisti, ki so v (menit svojih pro-tižidovskih zakonov in raznih teorij zatirali ljudstvo ter uprizarjali lov na človeka samo zato, da bi služili imperiju — kapitalizmu, v imenu katerega so s požigi uničevali tudi našo slovensko kulturo; ea-padni anglo-amerikanski «de- j mokratje», ki ovirajo naš razvoj z odrekanjem pravice do rabe slovenskega jezika, čeprav so njihovi ministri na mirovni konferenci že črno na belem potrdili naše pravične zahteve; sveta mati katoliško cerkev, k( je že ob prvih znakih prerojenja Slovencev, za časa kmečkih uporov, ko se je naš kmet boril za odpravo tlake in desetine, nastopila proti trpečemu kmetu in njeni duhovniki so s križem v roki korakali ob strani grofovskih valptov ter vpili: «Vsaka ob- j last je od bo go.».
Vsi ti niso zastopniki kulture in napredka, ker se za dosego svojih ciljev poslužujejo nasdja in zločinov in ker teptajo pravice delovnih mas, borijo se pa za ugodja peščice kapitalistov.
Umetnost in znanost pa sta postali ljudska last tam, kjer je komunizem priboril to pravico. Sovjetska Zveza je nosi-leo no--« Imitare in srn rt fan je 1 svobodnega in vsestranskega razvoja znanosti in umetnost; je postalo v Sovjetski Zvezi eno prvih in glavnih skrbi. Država ne stedi sredstev
Danes ima Sovjetska Zveza več univerzitetnih nego vsa os.ala Evi opa skupaj. 2e leta 1932. so natisnili v Sovjetski Zvezi več knjig nego v Angliji, Franciji in Nemčiji skupaj, kasneje pa še mnogo več. Vsak kolkhoz, kakor tudi vsako večje naselje ima svojo prosvetno središče v prosvetnem domu ali v domu kulture, ki je navadno narav-
stori za razne klube in prosvetne sekcije, kakor sekcija za drcbmo, solopetje, zbor, balet, glazbo; vse to pod vodstvom sposobnih strokovnjakov. Velikih gledališč imajo v Sovjetski Zvezi nad 830 in 200 tisoč kinematografov. Glede na izobraževanje s filmom je Sovjetska Zveza v Evropi na prvem mestu.
Nova kultura; je kultura miru, stara kultura je izumirajoča kultura, je kultura vojne in atomske bombe. Nova kultura stremi po napredku, in hoče kulturno dvigniti najširše ljudske množice, stara kultura pušča ljudstvo gospodarsko, politično in kulturno v nemar. V Italiji n. pr. je kljub o-gromnemu bogastvu svetega očeta, mnogoštevilnim princem, grofom, in «domoljubnim» fašistom še vedno toliko število analfabetov. Tako in ata bše bi bilo stanje še nadalje, ako proletariat, ne bi vzel usode sam v svoje roke, si izvoje-val pravice do vseh kulturnih dobrin in začel ustvarjati kulturo, ki je resnično last velike večine ljudi, ki odraža njih
taki suha veja na našem drevesu kulture vse dokler bo njihovo zadržanje tako. Da so osamljeni, so nam pokazale zadnje volitve. «Narod si bo pisal sodbo sam, ne frak mu je ne bo in ne talar», kakor prtu. vi naš veliki Cankar; zato si bo naš narod gradil svojo kulturo iz svojih sil, s svojimi skromnimi sredstvi, čeprav morda bolj počasi, ali zato tembolj sigurno v duhu socializma, v tesnem sodelovanju vseh zdravih narodov.
Stari a večno mladi največji angleški pisatelj, Bernard Shaw je prav te dni ob priliki praznovanja svoje 93. letnice s pravico vzkliknil: «Kdor ni že po instinktu komunist, ni niti napreden, niti kulturen.» Resnično, ne more se prištevati kulturnim tisti, ki si prisvaja proizvajalna sredstva, kakor tudi ne tisti, ki si hoče zasužnjevati umetnike, pisatelje 1 n znanstve.nike zato, da bi ti delali v njihovo korist in odvračali ljudstvo od resničnosti. Ogromen dvig kulture je možen samo na podlagi komunizma, ki je globoko zasidran v širokih ljudskih množicah stremečih za čim višjo izobrazbo in kulturo. Zato bodi tudi naša dolžnost, da stopamo po teh svetlih in preizkušenih zgledih Sovjetske Zveze, velike učiteljice narodov.
Komunizem je tisti nenehni
Grobovi tulijo... sumé in tulijo razpokani kot nenasitna zrela, zevajoča v polnočni mrak... f<a/ hočete od nas?
O. ZUPANČIČ

y*ig
ift" t
«L
življnje, mišljenje, stremljenje in zahteve.	j motor, ki poleg gospodarskega
Tudi na Tržaškem ozemlju i in socialnega žene tudi kultur-je ljudstvo po zmagi nad fu- j ni napredek k čim višjim pri-šizmom začelo ustvarjati novo dobitvam, prav po besedah ve-napredno kulturo in prav pri IVtega Stalina, «Ce hočemo nas bo z našimi ljudmi lahko j graditi, moramo znati, dosegla lep razcvi't. Skoda, da stoji večji del naše zapeljane Inteligence, pod vplivom odvisnosti, ob strani. Toda ti so oddaljeni od ljudstva in kot I
moramo obvladati znanost; da, bomo pa to znali, se je treba ličiti, vztrajno in potrpežljivo učiti!»
JUSTO KOŠUTA
*
M
' * ’ t' ||| I


j V
I F
E*«

- i w X €- 'fii fj ', ISi

IZ ČLANKA M. PAROMOVA V «TEMPS NOUVEAUfr
Gospodarsko sodelovanje
med ZSSR in deželami ljudske demokracije
Pismo s fronte
Delo A. Iodlovič - Kamensk aje, uradnice v Leningradu
Vprašanja mednarodnega gospodarskega sodelovanja zanimajo vedno širše ljudske kroge, Posebno pozornost vidbujajo načela, na katerih temelji gospodarsko sodelovanje Sovjetske zveze in dežel ljudske demokracije.
Zunanja politika Sovjetske zveze temelji na spoštov »nju narodne neodvisnosti in suverenosti jn torej na načelu popotne enakosti v mednarodnih, gospodarskih odnosih. Sovjetska politika izključuje vsako možnost vmešavanja v notranje zadeve drugih dežel, kaikicr tudi vsiljevanje nesprejemljivih pogojev, ki ne temeljijo na enakopravnosti. Naj se omejimo na pripombo, da sc Je Sovjetska zveza odpovedala sporazumom in pogodbam, ki niso temeljile na enakopravnosti. Take pogodb® je sklenila še carska Rusija s Perzijo (Iran), z Afganistanom, Turčijo in Kitajsko,
Socialistična država, v kateri vodi vse gospodarstvo določen načrt, lahko prevzame obveze in kar je še mnogo več, lahko zagotovi tudi njihovo izvršitev. Izpolniti do pičice in kar najbolj vestno svoje mednarodne obveznosti je osnovno načelo, ki se ga je Sovjetska | zveza vedno držala.
Vse države, ki želijo v resnici mirno gospodarsko sodelovanje, rade razvijajo svoje gospodarske odnose s Sovjetsko zvezo. To so v prvi vrsti dežele ljudske demokracije. Kar predvsem vzpodbuja razvoj produkcije in trgovine v Sovjetski zvezi in deželah ljudske demokracije, ni Želja in hlastanje za dobičkom, ki vse-
buje težnjo zagotoviti si iz-, hitrejši razvoj svoje industrija ključno oblast nad viri surovin prevoza in poljedelstva, in tržiščih; v teh deželah y sovjetskih dobavah pre»e' vzpodbuja razvoj produkcije in ! gaj*, stroji in industrijske 8U' trgovine v prvi vrsti mirno na- ; rovina ,po nizkih cenah zdaleč predovanje narodnega gospo-1 proizvode široke potrošnje. Ta; d arsiva in naraščajoča potreba ko predstavljajo 17% vrednosti
sovjetskega izvoza v Bolga'U0 po končani vojni stroji in h' dustrijske surovine, ne da' ® tukaj računali popolne oprt®6 za razna podjetja, ki je P1"** na račun drugih kreditov. T» razmerje bi bilo še bolj v k®" rist Bolgarije, če ne bi h' vračunane pošiljke, ki so pris1® iz Sovjetske zveze kot pom<* V prvi vrsti gre za žito za c"® slabih letin v prvih treh let’ po vojni. Danes, ko te potre« ne obstojajo več, je razmeri znatno nar astio v korist str®-jev 'in kovin, ki jih .pošilJ® Sovjetska zveza. Tako marast« v 1949, letu trgovinski prom®* med' Sovjetsko zvezo in B®*' garijo za- 20% v primeri z 1®*®* a uvoz železnih kovin v B°* garijo pa celo za 4,6 krat električni kabli za 3 kr® za "
d arsiva in naraščajoča potreba delovnih množic. To je razlog, da so dežele demokratičnega tabora vedno bolj zainteresirane nfl razširitvi in poglobitvi gospodarskega sodelovanja.
Trgovina, ki jo te dežele izvajajo med sabo, dobiva čisto posebno važnost v zvezi s pristransko politiko anglo-ameriških imperialistov. V trgovini vsake dežele naprednega tabora zavzema trgovina z drugimi državami ljudske demokracije 35 do 80%, medtem ko je -bila trgovina s temi deželami 1937 leta samo 10-18%. Glavno vlogo igra tukaj! trgovina s Sovjetsko zvezo, ki zavzema z daleka- prvo mesto v uvozu in izvozu dežel ljudske demokracije. To se lahko raeloži ne samo z možnostmi potrebe sovjetskega trga in s sposobnostjo oskrbovanja velikega števila najrazličnejših proizvodov, nego tudi s celo vrsto prednostmi, ki jih ima trgovina s Sovjetsko zvezo.
Časopis «Bcaritenia» je imel članek ministra za zunanjo Ì trgovino Rum/unije, ki je pisal: i «Gospodarsko sodelovanje na ! osnovi enakopravnosti med mOgočno in slabejšo državo je čisto novo, v zgodovini do danes nepoznano dejstvo, ki je bilo nemogoče, dokler se ni pojavila prva socialistična dežela sveta».
Ljudske demokracije pristopajo k organizacij svoje zunanje trgovine na takih osnovah, ki jim bodo dovolile
NARODNA ENAKOPRAVNOST V SOVJETSKI ZVEZI
Iz življenja nekoč
Komaj se je polegel hrup to- r vstopil kot enakopraven člen v i jet jih na tem področju le nekaj )v in pokanje pušk v Lenin- družino sovjetskih narodov, tisoč delavcev. Danes delo, sto-
Nov petrolejski stolp v Tut-rnaziju v Baškirski republiki. Pred vojno je delalo v indu-za j strifi le nekaj tisoč delavcev,
izobrazbo svojih državljanovA danes jih je na stotisoče
pov in pokanje pušk gradu po oktobrski revoluciji, že je nova vlada ljudskih komisarjev pod vodstvom boljševiške Partije objavila 2. XI. 1917 «Deklaracijo pravic narodov Rusije». Tako je pokazalo, nova sovjetska oblast takoj svojo zvestobo načelom, za katera so sledili oktobrski revoluciji v Leningradu revolucije v vseh ostalih predelih Rusije, k jev so bile dotlej t lalene narod nostne manjšine. Tov. Stalin je bil tedaj komisar za narodnostno vprašanje. Skupno z Leninom sta sestavila omenjeno «Deklaracijo pravio narodov».
Ni bila še končana vojna z Nemčijo in staro Avstro-ogrsko študentov monarhijo, ni bilo še sklenjeno premirje in že je sovjetska vlada dokazala-, da njene obljube niso prazne besede, saj je v omenjeni Deklaraciji zagotovljena vsakemu narodu tudi pravica do odcepitve. 2e Lenin je namreč govoril, da je samo pesek v oči vsaka izjava o narodni enakopravnosti, ako ni tudi zagotovljena pravica do odcepitve. In v resnici je preizkusni kamen za vsako državo ali je dala narodnim manjšinam pravico do odcepitve. V nobeni kapitalistični državi nimajo narodnostne manjšine pravice do odcepitve. Sovjetska ustava je bila prva, ki je dala to pravioo. Člen 17. ustave ZSSR pravi dobesedno: «Vsaka zvezna republika ohrani pravico, da se svobodno od-ceni od, ZSSR».
Po zaslugi današnjih zločinskih voditeljev nima ustava Jugoslavije pravice narodov do odcepitve in torej ni dala dejanske enakopravnosti svojim narodom. Nasprotne pa je bila prava narodna enakopravnost davna težnja jugoslovanskih narodov, zato je drugo zasedanje AVNOJ-a zajamčilo to ... pravico do odcepitve. AVNOJ 1 je zajamčil narodom Jugosla-1 vije pravioo do odcepitve, ko l • je preživljala dežela svoje najtežje (ase okupacije. Prav za--i j to, ker so bili časi tako težki,
:	je AVNOJ proglasil to pravico
:	do odcepitve, ker je dobro ve-
li ! del, da bo prav na pravici do odcepitve, prav na osnovi resnične enakopravnosti prišlo do j najtrdnejše enotnosti, do najtesnejšega združenja vseh narodov v okviru res federativne Jugoslavije in v okviru antifašistične in antiimperialistične borbe.
V tridesetih letih svojega obstoja je dala Sovjetska zveza H ; nešteto dokazov, da je Izvedla ; pravo narodne enakopravnost 1 j bodisi v svoji notranji kot tudi I u svoji zunanji politiki.
| | Tudi najmanjše narodne manjšine so dobile najširšo svobodo, ki je bila mogoča.
Kdo je poznal za časa stare carske Rusije Baškiret Takrat ! je pošiljal car tja zloglasne gur vamerje. Danes imajo Baškiri veliko avtonomno republiko, v sklopu ostalih zveznih republik. Ta republika se nahatja na nagradnih obronkih južnega Urala in obsega preko llfS.500 k v. fona. To je približno toliko, kakor Danska, Belgija, Holandska in Švica skupaj. Baškirska republika šteje 3 milijone pre bivole ev.
Oktobrska revolucija je dvignila baškirski narod, ki je
družino sovjetskih narodov, j tisoč delavcev. Danes delo, sto I' <•	'tab,miza populea je \ tisoče delavcev v tocvarnah, p
zagotovila prebivalcem te re- i jetjilu, petrolejskih vrelcih, v , ..a,ne najugodnejše pogoje za političen, gospodarski in kul-
je I'
udi :
turni napredek.
Danes ima Baškirska repub-blika cvetočo industrijo. Prehodila je v tridesetih letih pot-za katero so porabili drugi narodi stoletja.
Pred revolucijo je bilo v pod-
rudnikih bakra in premoga ter v lesni industriji. Široko železniško omrežje je elektrifi
Baškirska industrija se razvijala hitro še naprej tudi j po volni. Višina produkcije je i narasla 28 krat v primeri dobo pred revolucijo in trikrat v primeri z 19lj0.
Napredek socialistične i n-
Cernileovsk. Mesto Oktiaberski je še mlajše, nastalo je šele po vojni. V treh letih se je razvil ta važni center Baškirske re-. publike, v tem času se je po-skoraj vem in poiepèai.
Kolhozi so dobili od države 7 milijonov hektarjev zemlje v dar. Tisoči traktorjev, motor-
cirano. Samo v muzeju Ufe i dustrije je vplival na ustano-hranijo še «furto» iz klobučevl- i vitev in izgradnjo novih mest. j nih plugov in strojev za žetev ne, ki je bilo staro bivališče Pred 1,et,mi leti je bila še Cer- ' ter drugth poljedelskih strojev nomadov. Bivši nomadi so se namreč stalno naselili in bivajo danes v udobnin stanovanjih.
nikovKa samo majhen trg v | bližini Ufe, glavnega mesta Baškirske republike. Tam se nahaja danes veliko mesto:
Slika prikazuje tradicionalni praznik žetve v kolhozu Kuj bišev v Baškirsgi republiki
Trg v Ufi, glavnem mestu Baškirske republike, V tridesetih letih socializma je mesto izpremenilo svoj izgled: iz zaostalega in zanemarjenega gnezda se je razvilo v moderno in napredno središče
,	i
i
.,	: :-:"à
: ' - •• ■	-* „,r- 't? V j.:..: \\	■
■	.	- i V	•'	i-«
- hj ^?\ -A
•	; 'jySiCr È _ W	! Zi
so last teh kolhozov.
Pred revolucijo je znalo či-tati in pisati le H% prebivalstva. Danes je v tej republiki preko 5000 osnovnih in srednjih šol, 39 tehničnih, 13 učiteljišč, 8 višjih šol ter 20 institutov za znanstvena in poljedelska raziskovanja.
Baškirski narod je ustvaril svojo literaturo. Ta narod pa čita tudi na svojem jeziku najlepša dela ruskih in tujih pisateljev. Danes imamo celo vrsto baškirslcih pisateljev, pesnikov, dramaturgov, slikarjev in kiparjev.
Kar se tiče Stalinske politike za enakopravnost drugih narodov v svetu so jo poizkusili narodi Jugoslavije v svojih najtežjih časih, v časih okupacije in partizanske borbe. Takrat, v najtežjih časih, smo preizkusili kdo je naš iskreni prijatelj in kdo je nasprotno podpiral Mlhajlovičeve četnike itd. Zato je ugotovil opravičeno prvi zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju (S~X-19lf3.) : «Zbor odposlancev slovenskega naroda ugotavlja, da brez edinstvene borbe Sovjetske zveze in njene legendarne Rdeče armade, slovenski narod in drugi narodi Jugoslavije ne bi mogli vzdrževati svojega odpora proti sovražni premoči. Za iuspehe svojega lastnega boja moramo torej Slovenci in' vsi Jugoslovani izreči hvaležnost predvsem velikemu bratskemu ruskemu narodu, nepremagljivi trdnjavi svobode Sovjetski zvezi in velikemu strategu osvobodilne borbe tovarišu Stalinu».
Tudi po vojni nam je dala Sovjetska zveza silno pomoč posebno na diplomatskem nolju, ko je zastopala našo deželo povsod, dosegla priznanje novega režima, se borila za priznanje sklepov AVNOJ-a, za priključitev Primorske itd. Poleg tega pa ie Sovjetska zveza dala Jugoslaviji še silno materialno pomoč. Zato je tem hujše, izdajstvo sedanjih izdajalskih voditeljev.
■

f
i
it.
n
... : i
,5 ■■
4 fi

^61


Slika kaže prizor z baškim skega baleta «Pesem laboda»
dir
1*
-poljedelski stroji 3 krat.	,
Med ostalimi industrijskih proizvodi dobi Poljska od ZSSh na kredit popolne industrii1 ske opreme, namenjene novih gradnjam in v prvi vrsti n<m kovinarski tovarni. Ko bo st pila ta tovarna v pogon, se & poljska jeklena in železna 11 dustrija v primeri s pre dvoj®' mi časi podvojila. Nadalje J dobila Poljska- od Sovje*9*1® zveze popolno industrij99 opremo za različne industri eke centrale ter kemične *" cementne tovarne.
«Kurjer Codzienny je pi"* zvezi s temi dobavami, bodo iste:
«Omogočile izgradnjo hfj deme kemične industrije, bodo dvignile električni K tencial v deželi za 500-000 11 lovatov in proizvodnjo cer,ieT0 ta za 300.000 ton.; nadalje te dob uve nudile možnost « modernizacijo in razvoj teks‘ ne industrije».
To ao dejstva, ki tvoril® osnovno razliko med sovjel skim in kapitalističnim *zV°’ zo-m. Kapitalistični izvoz stoji namreč v glavnem proizvodov široke potrošnje 1 povzroč; v deželah uvozn*®" uničenje različnih industrij.
Značilno je prav dejstvo, ^ gn® v okviru Marshallov®9 načrta samo 8 do 9% dobav ® račun strojev ali drugih * dustrijsikih potrebščin. ZdrU». ne države in Angli ja so odl°®® odbile dobavo strojev dež®*® g ljudske demokracije, ki si nlf. pustile natakniti okrog vr®* zanke Marshallovega na**1*®' sedaj so prekinile tudi br®^ pomembna naročila, ki so J prejele od demokratičnih “ žel. Ministrski predsednik škoelovaške Zapotockl je r kazal ta dejstva že oktdh 19*8:
«Nikemur ni več tajnih L rekel, da naletimo na vzh o® na m n Arjo večje razumeva1]! kot na zapadu, Ali je krivda, na primer, če Zdrd*. ne države preprečujejo do«0', naročil, ki jih je Ceškoslvo" ška izročila Ameriki f P"ločujejo dobavo celo takih „ roču, za katera smo že d°,s prej plačali v dolarjih».
Aprila 1949 se je Izvedelo, so anglo-ameriške okupacU-’ oblasti brez vsakega r»®*”.”, odbile Češkoslovaški in drug1 deželam ljudske demokr®® v nakup železa ;n železne rud® zapadnih področjih Tšem® To se je zgodilo kljub tenih, Češkoslovaška izvaža in imela namen še nadalje važati velik del svoje I izvodnje Jekla v dežele padne Evrope.	jj
Pod pritiskom Zdru»® ,g držav je omejila Švedska	^
ddbave železne rude iz C65 slovaške.
a<r
Dobava naprav in indus skih surovin s strani Sovjets^ zveze je odločilne važnosti gospodarski razvoj dežel *)^,
ske demokracije. ZSSR 3®
pria kredite za one med ki s-o posebno trpele
0Tti L V'
posebno
vojne, da bi jim tako
čila nabavo potrebnih na-pr® Z druge strani pa ,P°^f Lcr ZSSR deželam ljudske aea . rosolila. To so otiiP1)
krači je posojila, To so dokazi, da Sovjetska nasprotju s kapitalisti® deželami, nikakor
ne želi
djarmiti svojemu gospodar« ( gospodarstva tujih dežel, K njo trgujejo.
(Nadaljevanje M*
Rastlinam, zlasti pa zelenim, ni potrebna za, življenje in za razvoj edino dobra zemlja, ampak tudi zrak, svetloba, vlaga in toplota. Ni zelene rastline, ki bi mogla živeti in rasti, če ne bi imela na razpolago dovolj zraka za dihanje. Rastline potrebujejo za dihanje isto sestavino zraka, ki jo porabimo mi in živali z dihanjem, to je kisik. Toda rastline nimajo posebnih organov za dihanje, marveč dihajo s pomočjo vseh svojih delov. Naj živahneje dihajo cveti in listi, toda, tudi korenji diha; tudi to potrebuje mnogo zraka. Zaradi tega pride največ zraka skozi liste v tiste rastline, kj so bogate na list h, kakor n. pr. velenjava. Listi vsi kavajo z zrakom še eno njegovo važno sestavino, ogljikov dvokis, ki ga imamo povsod v zraku, približno 5 do 5 litrov na 10.000 l zraka. Ta plin, čeprav v veliki množini človeku in živali škodljiv, tako razredčen prav nič «e škodi: za rastline je pa od neizmerne važnosti, ker brez njega, rastline ne bi mogle obstojati.
V Ustih in v drugih zelenih delih rastline se nahaja listno zelenilo f klorofil), ki razkraja vsrkano ogljikovo kislino v ogljik in kisik. Ogljik se nadalje z vodo, katero rastlina prejema iz zemlje, spoji v škrob. To je spojina, ki je v največij meri gradivo cele rastline. Nato rastline izdihuje neuporabljeni kisik; zrak in njegove spojine vsrkava skozi zelo majhne luknjice, ki se nahajajo povsod, zlasti pa na listih, in so tako majhne, da jih komaj vidimo z mikroskopom. Svetloba je rastlini ravno tako neobhodno potrebna, ker je to glavni faktor za izdelovanje listnega zelenila. Tudi sam škrob se ustavlja v listih le z dneimo svetlobo. Vsem je znano, da rastlina pobledi in nazadnje umre, ako je držimo v temi.
Ce ni dovolj toplote, ne more niti seme kliti in niti rastlina uspevati. To vemo iz izkustva. Vlago, to je vodo, potrebuje vsaka rastlina, kakor smo že prej rekli, za izdelovanje škroba. Toda rastlina potrebuje vodo tudi za
Pogoji življenja in razvoj rastlin
to, da ji je mogoče vrskavati iz zemlje potrebno hrano, a to so raznovrstne rudne soli. Za nekatere rudne soli ni potrebno, da se brigamo, ker jih je dovolj v zemlji; to so soli železa, žvepla, magnezija, natrija, silicija, klora itd. Brigati se moramo za tisto ratlinsko hrano, ki v zemlji najvaje zmanjka, ker je rastline mnogo porabijo To so rudne soli dušika, kalija, in fosforja. Ce omenjenih rudnih soli -v zemlji zmanjka ali pa jih je premalo, rastline ne bodo mogle uspevati, dokler jih ne bomo zemlji dodali (gnojenjej.
Vse omenjene rudne soli v zemlji rastlina lahko izkoristi samo takrat, ko so v vodi raztopljene. Rastlina vsrkuje v vodi raztopljene rudne soli s svojimi najdrobnejšimi koreninami (črpalme lasi). V suhi ženil ji brez vlage, rastlina ne bo nikoli uspeila, dokler ne bomo zemlji dodali dovolj vode z zalivanjem ali z natapljanjem..
Vsi organi rastlin, zlasti pa zelenjave, vsebujejo velike količine vode. Ce rastline grejemo pri 105-110 oC, se bo vse ta njihova voda spremenila v paro in tisto kar od rastline ostane, je suha rastlinska snov. Suha rastlinska snov sestoji se Iz različnih spojin: ogljika, vodika, kisika in dušika, fosforja ter sumporja in po navadi tudi kalija, natrija, železa in drugih prvin.
Ce suho rastlinsko snov zgorimo ostrane izza tega komaj nekaj pepela. Ta neizgorljivi ostanek rastlinske snovi so rudne spojine rastlin. Vse drugo je izgorelo,
to je, spremenilo se je v plin. To kar se je pri zgorenjl razpUnilo so bile organske spojine rastlina. OrgansK spojine so brezdušične ali pa dušične.
Od berzdušičaih organskih spojin je najvažnejši z ■ omenjeni škrob (tolšča) in nekateri ogljikovi vodah ’ rastlinske kisline, masti in olja. Od dušičnih so najvažnej še beljakovine in ten\u podobne snovi.
Škrob ali tolšča postane iz ogljikove kiseline in in to samo tam kjer se nahaja, klorofil (listno zelenil0 ter samo pri dnevni svetlobi. Beljakovine in njim V° dobne snovi se oblikujejo tudi brez vpliva. sončne sveti00 ” torej tudi ponoči ter tudi kam kjer ni korofila. Toda on se ne morejo oblikovati v tistih rastlinskih delih, W ni škroba ali podobnih brez^ušičnih spojin, Ker beljakovin postanejo tako, da se brezdušič me organske spojine sp0l'l ■v rastlini s spojinami dušičnih, žveplenih, fosforn rudnih soli.
Rudne soli so torej od ogrmne važnosti za oblikovanj rastlinske organske snovi. Tako so n. pr. železne r«-»® soli nujno potrebne za oblikovanje listnega zelenila i»1 rojila) brez katerega v rastlini ni mogoče, da na9ta,?o škrob. Dušične, žveplene in fosforne rudne soli so ‘nul" potrebne za nastajanje beljakov tn drugih dušičnih orfl0^ skih spojin. Apnene in magnezijeve ter posebno .ka rudne soh. so potrebne rastlini škroba, ogljikovih vodah in drugih brezdušičnih organskih spojin. So nadalje drhir rudne soli, ki niso nujno potrebne rastlini za oblikovanj ene ali druge organski, snovi, toda so koristne. Nazaduj so še druge rudne soli za katere ni še dognano, ka to'n vlogo igrajo.
Ce hočemo torej, da nam bodo rastline uspele ne h® ramo brigati, da bo v zemlji vedno dovoljna količina v5* neobhodno potrebnih rudnih soli.