t Logaške NOVICE 9 J? april 1983 Na podlagi 1 55. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu SR Slovenije (Ur. list SRS, št. 1 /80) in 1 32. člena Statuta °Pcine Logatec (Ur. list SRS. št. 3/70 in 5/82) je Skupščina občine Logatec na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 9. 3. 1 983 sprejela RESOLUCIJO 0 POLITIKI IZVAJANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE LOGATEC V LETU 1983 . OSNOVNE USMERITVE IN MATERIALNI OKVIRI RAZVOJA OBČINE Na osnovi Resolucije o politiki družbenogospodarskega razvoja SR Složnije v 1 983 letu in sprejetega Dogovora o temeljih družbenega plana občine Logatec za obdobje 1981-1985, določamo delovni ljudje in ob-ar|i osnovne naloge in usmeritve .^Zaostrene gospodarske razmere bomo premagovali z razvojem in kre Pitvijo sistema socialističnega samoupravljanja. ~ Dosledno uveljavljanje politike ekonomske stabilizacije ter krepitve 'akonitosti v gospodarjenju. ~ Povečanje izvoza blaga in storitev na konvertibilno področje Poleg osedanjih nosilcev izvoza (lesna industrija), bo potrebno še večje vklju-evanje v izvoz v papirni industriji, tekstilni industriji, turizmu in v gozdar ^tvu. Gozdarstvo bo izvozilo tisti les, ki ga domača lesna industrija ne po-rebuje za svojo proizvodnjo. ~2 večjo produktivnostjo si bomo prizadevali za dvig industrijske pro-'Podnje, učinkoviteje bomo izrabljali energijo, materialne in kadrovske 2rT1og|jiVosti. ~ Uskladitev porabe z dejansko razpoložljivimi sredstvi in blagovnimi wadi ter krepitev akumulativne sposobnosti združenega dela, kar bo tanjšalo inflacijske pritiske in prispevalo k nadaljnji krepitvi izvozne ponudbe. ~ Zagotoviti moramo doseganje boljših rezultatov v proizvodnji hrane na osnovi boljšega izkoriščanja zemljišč, boljši organizaciji dela in pove-0vanja kmetov z združenim delom. Potrebno bo odpraviti nesorazmerja ^ed cenami surovin in kmetijskih pridelkov, da ta razlika ne bi destimu lra'a kmetijske proizvodnje. ~ Pospešitev priprav, izvajanja in dokončanja vseh naložb, ki ustrezajo °9ovorjenim kriterijem za posamezne dejavnosti. . ~ Uresničevanje teh ciljev terja povečana prizadevanja vseh delovnih IUQi in občanov v vsaki samoupravni organizaciji in skupnosti, da na amoupravnih osnovah s svojimi močmi rešujemo svoje in skupne druž-er,e težave. Pri tem bomo ob upoštevanju dejanskih možnosti zavračali ihtave po pravicah in nalogah, ki jih ni moč uresničiti v sedanjih razme-n. prav tako pa tudi težnje za premagovanje težav le z ukrepi in sredstvi "se družbene skupnosti. Na osnovi rezultatov gospodarjenja v občini v letu 1 982 in usmeritev o splošnem zaostrovanju razmer na domačem in tujem trgu (zmanjšanje Povpraševanja, slaba preskrbljenost z reprodukcijskimi materiali in ener-9'l°), predvidevamo, da bo razvoj v letu 1 983 potekal v še bolj zaostrenih KOnomskih pogojih kot v letu 1982. Z upoštevanjem znanih vplivov in Prememb gospodarske situacije bomo ob zavzetosti vseh kolektivov in Posameznikov v letu 1 983 dosegli naslednje stopnje gospodarske rasti: ~ družbeni proizvod realno okoli * dohodek nominalno 'ndustrijska proizvodnja okoli km, SRS občina LOGATEC 1,5 1.3 21,4 18,0 1,5 1,5 4,0 3,0 18,0 5,0 1,0 1,5 12,8 10,7 *metijska proizvodnja okoli rast izvoza blaga in storitev na konvertibil-"° Področje - realno iaPoslovanje _^.e oblike porabe - 40 % zaostajanje za no-^'nalno rastjo dohodka j1- Naloge na področju razporejanja dohodka in obli- ^uvanja sredstev za zadovoljevanje osebnih, skupnih in iP|-0ŠNIH potreb-. I Delavci v združenem delu bodo z razporejanjem dohodka v 1983. u 2agotovili povečanje deleža sredstev za razširitev materialne osnove e'a v dohodku. vse oblike tekoče porabe bodo zaostajale v globalu za 40 % za nomi- nalno rastjo dohodka. Osnova za razporejanje sredstev za vse oblike po- rabe v letu 1 983 bo za leto 1 982 dovoljena raven sredstev Vse prekoračitve v letu 1 98bo potrebno v letu 1983 dosledno poračunati. 2. Delitev sredstev za osebne dohodke bo morala slediti osnovnim usmeritvam te resolucije, znotraj tega pa bo delitev sredstev morala zagotoviti stimulacijo za povečanje produktivnosti dela, povečanje izvoza, zmanjševanje stroškov in zmanjševanje razlik med višinami osebnih dohodkov, ki ne izhajajo iz razlik v produktivnosti dela. Na področju družbenih dejavnosti bodo osnova za delitev opravljeni sprejeti programi. Selektiven pristop bo na področju osnovnega izobraževanja zaradi programa celodnevne šole v letu 1983. Z izvajanjem dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v 1 983 letu bomo dosegli, da bodo delavci oblikovali sredstva za osebne dohodke odvisno od rezultatov dela in gospodarjenja ter zmanjšanje neopravičene razlike v višini OD iz preteklih let. Za izdatke za namene skupne porabe delavcev bodo v dogovoru sprejeti normativi za posamezne prejemke. 3. Sredstva skupne porabe, ki se združujejo v SIS družbenih dejavnosti, bodo v globalu rasla za polovico počasneje od nominalne rasti dohodka Sredstva pokojninskega in invalidskega zavarovanja bodo rasla hitreje od rasti dohodka zaradi povečanja števila upokojencev, valorizacije pokojnin in invalidnin in zaradi prevzemanja novih obveznosti (borci in invalidi NOB). V samoupravnih interesnih skupnostih bodo opravili selekcijo med posameznimi programi in ob upoštevanju materialnih možnosti prilagoditi standarde in normative. Tako bo imelo prednost v okviru zdravstva osnovno zdravstveno varstvo in bo opravljena podrobnejša delitev med posameznimi izvajalci s področja izobraževanja. Ta analiza je pokazala, da so normativi v občini Logatec višji kot v nekaterih sosednjih občinah s podobno materialno osnovo, ki jo ima občina Logatec. Pri določanju materialnih okvirov za izvajanje programov posamezne družbene dejavnosti bomo upoštevali doseženo raven normativov. Normative bomo zmanjševali na posameznih področjih po predhodni široki razpravi, oziroma jih bomo povečevali v posamezni družbeni dejavnosti na račun zmanjševanja v drugi dejavnosti po skupni obravnavi vseh normativov v vseh dejavnostih. 4. Sredstva za zadovoljevanje splošnih potreb (proračun DPS) bodo rasle za polovico počasneje od nominalne rasti dohodka Sklenili bomo poseben družbeni dogovor o splošni porabi v občinah v letu 1 983. Poenotena bo davčna politika, ki naj z dosledno obdavčitvijo in izterjavo zagotovi zmanjšanje neupravičenih socialnih razlik. Zaradi zakona o spremembi zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve, se občinska stopnja 3 % prenese na republiško, ki se poveča od 8,5 % na 1 1,5 %. SR Slovenija bo odstopila občini Logatec 3,08 % tega davka, vplačanega na območju občine. III. NALOGE NA PODROČJU NALOŽB V letu 1983 bodo naložbe ustrezale naslednjim kriterijem: - izvoz - nadomeščanje uvoza, prestruktuiranje obstoječe proizvodnje - zaposlovanje bolj kvalificirane delovne sile - pridelovanje hrane - razvojno-tehnološka intenzivnost proizvodnje - povečanje turističnih kapacitet predvsem za tuje goste Struktura sredstev se bo zaradi sprememb zakonov s področja naložb še bolj povečala v korist lastnih sredstev investitorjev. V gradbeništvu bo usmeritev v proizvodnjo gradbenih polizdelkov, v razvijanju racionalnejših konstrukcij in elementov za potrebe gradenj v kmetijstvu, za potrebe stanovanjske in industrijske graditve. Naložbeno politiko v družbenih dejavnostih bomo izvajali v skladu z materialnimi možnostmi in v skladu z dogovorjeno politiko izvajanja programa samoprispevka. Za izvajanje programa samoprispevka je potrebno zbrati najmanj 50 % sredstev od predračunske vrednosti objekta. Ker ni možno dobiti bančnih garancij na bodoči priliv, bomo poskušali pridobiti premostitvene kredite pri banki in angažirati še sredstva izvajalcev posameznega objekta, tako, da bo čim hitreje zaprta finančna konstrukcija. Tako bo v letu 1 983 asfaltirana cesta Pil - Račeva, če bo žirovsko gospodarstvo prispevalo določen delež sredstev. V marcu 1 983 bodo razgovori z JLA, o možnostih, da bi JLA pomagala s svojo' tehniko in delom pri rekonstrukciji ceste Židanik - Veharše. Začeli bomo tudi s pripravljalnimi deli za gradnjo knjižnice. V letu 1983 bomo začeli z gradnjo prizidka k zdravstvenemu domu -nosilec naložbe bo TOZD Zdravstvo Logatec. Lo&aSke NOVICE IV. NALOGE NA PODROČJU UREJANJA PROSTORA IN VARSTVA OKOUA, STANOVANJSKEGA IN KOMUNALNEGA GOSPODARSTVA Porabo prostora bomo uskladili tako, da bo dolgoročno ohranjeno /a kmetijsko proizvodnjo čim več zemljišč. Zemljišča I. in II. kategorije pa bomo namenili absolutno samo za kmetijske namene. Na podlagi sprejetega,odloka in pravilnika o zaščiti vodnih virov v občini Logatec bo upravljalec vodovoda izvedel zaščito vodnih virov. Nadaljevali bomo z raziskavtim vodnih virov na območju Rovt in pripravili vso ustrezno dokumentacij«; za sanacijo vodovoda v Rovtah. Sistem čistilne naprave se bo dograjeval v okviru finančnih možnosti, kanalizacija se bo gradila na Partizanski cesti v soseski za Narodnim domom SKIS, SSS, KZS in Izvršni svet bodo podpisali samoupravni sporazum o združevanju sredstev za izdelavo izvedbenih aktov - zazidalnih načrtov. To bo pomenilo bolj načrtno pozidavo in strnitev posameznih stanovanjskih sosesk. V letu 1 983 bodo pripravljeni investicijski programi za gradnjo stanovanj in zgradilo se bo okrog 30 stanovanj v družbeni lasti. V okviru SSS bo posebna delovna skupina, ki bo vodila investitorstvo v zvezi s stanovanjsko gradnjo V okviru sprejetih usmeritev se bomo približevali ekonomskim stanarinam. V. EKONOMSKI ODNOSI S TUJINO Izvoz predstavlja eno izmed najpomembnejših nalog v letu 1 983. Zaradi zaostrenih razmer na tujem trgu (zasičenost prodajnega trga največjega izvoznika - lesne industrije), ocenjujemo, da bo rast izvoza okoli 5 %. Doseganje tega procenta je odvisno od večjega vključevanja v izvozna prizadevanja vseh gospodarskih enot v občini (Eta, Iskra, Alpina). Da bi bil tudi izvoz dohodkovno uspešnejši, je bil sprejet poseben zakon o zagotavljanju sredstev za pospeševanje konvertibilnega deviznega priliva. VI. NALOGE NA PODROČJU KMETIJSTVA Tudi področje kmetijske proizvodne je že v uvodu opredeljeno kot prednostna naloga v letu 1 983 Za realizacijo programa živinorejske proizvodnje bomo na podlagi doma pridelane krme in dokupa močnih krmil proizvedli za trg 440 ton govedi, okoli 1.688.000 I mleka in 2? ton pšenice. V prizadevanjih za ra cionalnejšo izrabo kmetijskih zemljišč, bo na novo usposobljeno okoli 40 ha pašnikov. Za povečanje kmetijske proizvodnje bodo potrebni čvrstejši odnosi med kmeti in kmetijskimi zadrugami, tako, da bo na izpolnjevanje oločil v pogodbi vezana dobava reprodukcijskih materialov, investicijskih in obratnih sredstev ter vseh intervencijskih sredstev, ki se zbirajo na ravni občine in republike. Prav tako bo potrebno intenzivirati delo pospeševalne službe. V letu 1 983 bo sklenie" samoupravni sporazum med M - KZ Logatec, Biotehnično fakulteto in c.OZD MerCatorjem. Na osnovi tega sporazuma se bodo vlagala sredstva za izgradnjo novih objektov in posodobitev starih objektov na Logaškem polju, da bi se izboljšali pogoji za živinorejo. Koristne izkušnje, pridobljene s poskusno proizvodnjo na Logaškem polju, pa se bodo prenesle tudi na ostala območja občine in širše VII. NALOGE NA PODROČJU TRGA IN CEN Občasna neskladja na trgu, ki bi povzročala motnje pri preskrbi delovnih l|udi in občanov z osnovnimi izdelki, bomo odpravljali z ukrepi in sredstvi interveniranja v proizvodnji in porabi hrane ter z učinkovitejšim organiziranjem organizacij združenega dela trgovine in potrošniških svetov. V skladu s srednjeročnim programom oblikovanja občinskih blagovnih rezerv ter v okviru materialnih možnosti bomo povečali rezerve živil in drugih proizvodov, ki so posebnega pomena za delovne ljudi in občane. Tako bomo z interveciiskim sproščanjem vplivali na odpravo kratkoročnih motenj na trgu. Za zmanjšanje rasti cen in uresničevanje izvoznih nalog, bo politika cen v letu 1 983 izrazito selektivna. Temelina usmeritev, ki jo določa tudi republiška resolucija, bo odpravljanje nesorazmerij med cenami na doma čem tru ter med domačimi in svetovnimi cenami, predvsem s poudarkom na kriteriju svetovne cene Prizadevali si bomo, da bo s politiko cen bolj zagotovljeno pokrivanje stroškov enostavne reprodukcije v komunalnem gospodarstvu Zaradi neskladja med ponudbo in povpraševanjem bo potrebno v letu 1 983 zadrževati neposredno kontrolo cen, zlasti pri izdelkih in storitvah, pomembnih za celoto družbene reprodukcije ter neposredno potrošnjo delovnih ljudi in občanov. VII NALOGE NA PODROČJU DROBNEGA GOSPODARSTVA Ob zaostrenih pogojih gospodarjenja obstajajo večje možnosti razvoja ravno v drobnem gospodarstvu Na osnovi analize dosedanjega stanja drobnega gospodarstva bomo v odloku o davkih občanov določili dejavnosti, pri katerih je razlika med potrebami in dejanskim stanjem največja. Te dejavnosti so: - elektroinstalaterstvo, instalaterstvo za vodovod in centralno kurjavo, pleskarstvo, tesarstvo, pečarstvo, mizarstvo, kovaštvo, ključavničarstvo, elektromehanika, finomehanika, krojaštvo, čevljarstvo. Tem dejavnostim bomo z ustrezno davčno politiko omogočili pospešen IX. NALOGE NA PODROČJU SPLOŠNE UUDSKE OBRAMBE IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE V letu 1 983 bomo nadaljevali proces podružbljanja in krepitve obrambnega in družbeno zaščitnega delovanja delovnih ljudi in občanov Najširše aktivnosti bomo usmerjali v razvoj vsebinskega in organizacijskega dopolnjevanja vseh oblik obrambnega m družbeno samozaščit nega usposabljanja občanov, delovnih ljudi, organov, vodstev DPO, " smislu poenotenja in racionalizacije. Dosledno bo potrebno speljati organizacijske oblike, sistemske rešitve in normativno pravno ureditev področ|a SLO in družbene samozaščite, ki jih uveljavljata novi zve/ni in republiški zakon o SLO in družbeni samozaščiti in na podlagi njih izdanih uredb, pravil in navodil. Teritorialno obrambo, narodno zaščito, civilno zaščito in ostale strukture družbeno gospodarskega sistema v voini bomo krepili / nadaljnjim dopolnjevanjem, usposabljanjem, preverjanjem in opremljanjem. Nadaljevali bomo z matenalizacijo in utrjevanjem partizanske baz6 (adaptacija mlinov, pospeševale ovčereje in govedoreje v hribovitih predelih, pomoč pri izgradnji PTT sistema, uvajanje sistema malih hidroelektrarn in proizvodnjo so|e). X DOKUMENTI K RESOLUCIJI Naloge in ukrepi na posameznih področjih družbenega in gospodarskega razvoja SR Slovenije bodo podrobneje opredeljeni v naslednjih dokumentih: 1 program nalog, aktivnosti in ukrepov na področni ekonomskih odnosov s tujino; 2. usklajeni plani organizacij združenega dela v samoupravnih interesnih skupnostih za ekonomske odnose s tujino (SISEOT); 3. naloge, ukrepi in aktivnosti za povečanje proizvodnje hrane v letu 1983; 4 načrt zaposlovanja za leto 1983: 5 dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1983; 8 dogovor o i/va|anju politike splošne porabe na ravni občin; 7. dogovor o usklajevanju davčne politike v občini v SR Sloveniji; 8 naloge udeležencev dogovora medobčinskega sodelovanja in dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije /a obdobje 1981-1986 v letu 1983. Logatec, februar 1983 IZVRŠNI SV£T razvoj PREGLED POMEMBNEJŠIH SKLEPOV OBČINSKE SKUPŠČIN* Občinska skupščina se je sestala na skupni seji vseh treh zborov dn« 30. marca 1 983. - Delegati so obravnavali oceno rezultatov poslovanja O/D s področja gospodarstva in negospodarstva v letu 1982, ki |o |e pripravil komite i1 družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje SO Logatec ter v terfl okviru zlasti podatke o stopnji akumulativnosti v posameznih organizacijah združenega dela in gibanju osebnih dohodkov. Delegati so sprejeli navedeno oceno in sklenili, da bodo podrobneje ob' ravnavali poslovanje v letu 1 982, ko bo izdelana analiza službo družbenega knjigovodstva. - Obravnavan in sprejet je bil ODLOK, s katerim se ustanavlja skupi1' medobčinski organ za postopek o prekrških občin Idrija in Logatec, ki gs ustanavljamo skladno / zakonom ob upoštevanju potreb in možnosti if vajanja nalog na tem področju - Na področju reševania kadrovskih vprašanj so bili sprejeti naslednj1 SKLEPI: 1. Za predsednika Temeljnega sodišča v Ljubljeni se izvoli I mila I OlV' CA, roj. 1942, s stalnim prebivališčem na Rovah 48, SO Domžale 2. Za namestnika lavnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v I j0w Ijani se izvoli Milan Gruškovnjak, roj. 18. 9. 1939 v Čakovcu, s stalni"1 prebivališčem v Ljubljani, Ulica Narodne zaščite 1. 3 Niko Glavatovič se je z 31. 3 1983 razreši funkcije sekretarja sek' retariata SO in IS SO Logatec. 4. Niko Glavatovič se s 1. 4. 1 983 imenuje za člana IS SO Logatec, od' govornega za področje ljudske obrambe in za načelnika oddelka za l|ud' sko obrambo SO Logatec. 5. Slavko Sirca se s 1. 4. 1 983 imenuje za podpredsednika IS SO LC gatec. 6. Tatjano Slavec se s 1 6. 4. 1 983 ponovno imenuje za v.d. načelnik3 geodetske uprave SO Logatec za šest mesecev. 7. Franca Mazija, roj. 1.1.1 941, s stalnim prebivališčem v Ljubljani, ZS' loška 83, se imenuje za javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva 11 Ljubljani. - Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so v nad' aljevanju seje obravnavali in spreieh še odlok o davkih občanov in odlo^ o proračunu občine Logatec za leto 1983 SEKRETARIA^ SO IN IS LOGATEC i V O R O Č I L O 0 DELOVANJU SODIŠČA ZDRUŽENEGA DELA V LJUBLJANI PRI URESNIČEVANJU VARSTVA SAMOUPRAVNIH PRAVIC IN ZAKONITOSTI V LETU 1982 b dru le ne g a de 1 n v Lj ui j anl se • - - * m v» i «1 a t >a : r, *, t -. tUclje in kot poaaban družbeni organ sodstva v aanoupravnan, ic«, ■ tvu le prvo« j uveljavilo pri vantvu eemoupravrih ( ravlr daliv-9*v temeljnih in drugih organizacij združenega dal* ter drt'lhene |-*ztnlne ln aloatr vot posebna oblika samoupravnega odločanja de-^•voev v idmlenem i.elu. SodiIče oVlluJe za območje 16 občin celi • ljubljanske regije ln revirskih občin, na katara* ja aapoelenih Preko 280.000 ielavcev ln tali a te* ob'-eetllr,* na podlagi t. H»-J* »varnaga zakona o sodiščih združenega dala Ir h. Slana rep 11 • J, S" zakona o uodiCSih idrutanaga dala prikazati dal p rob lanu ,ka , Jo ugotavl> ob tvoja* odgovorna« dalovanju. SPLOŠNA PROBLEMATIKA, OBSEG DELA IN OPRAN 121PAN0S1 S0DI3CA ldrulentiga del« Ja v jvojen sedem in pol letnem dalovar ) •laatl doaaglo ta dokaj pomembne rezultate pri poclrul/0blJanju t o njh funkcij na področju varatva družben« lastnina !.n iocleHu 14-n*h samoupravnih cružbeno-ek onomskih odnos ,v :er cb lagotavl J an ' u v,*Je učinkovitosti. Nala scdlšče ja »no o'l dnsetth - rv-ttopni). •Plolnlh sodi".* združenega dala v SP Slovani ) i , t največjim oher-Bo» dala, ki »a »<™ predstavlja ok . 1/3 vaaga dala 1» prit.' "no aajnoupravnlh sodišč ta vrata. 'tavilo poklicnih ncdnikov (vključno • predsednikom eođ'.lča) ja pu jjoločeni ln priznani ala tami zacl JI ta od lata 1979 enako tar znale * aodnlkov. Za trikrat pa ja bilo od uatanovitva sodilča povečeno 'Podvojeno) štavi,lo nepoklicnih sodnikov ln » i / < j « m u mm ww umu m r> mym J t ~> > t p y i' i 11 i i i a> az ■ '« v a » •* ' l' 1,1 a bzedanji pripad novih zadev pa Ja znafial doalaj od uatanovitva •odis^, (• kar 10.156 spornih zadev. predlagatelji novih spornih zadev ao razumljivo »a vedno pra-^■oljlvo na prvem maatu delavci ln sicer s 131« predlogi (77»). r^utbene pravna oeebe so bile predlagatalji v 27» primerih, manjAe tevilo predlogov pa ao vlotlll drutbanl pravobranilci samoupravljala ln le en predlog družbenopolitična akupnoat. Za dva leti niso lo*ile nobenega predloga poohlalčane sindikalne organizacije, Ga-P zv ao po zakonu o aoditčih zdruZenega dala tudi poklicana, da •'-najo postopek pred sodltčem vselej, kadar gre la varstvo samo-Pravnlh pravic delovnih ljudi ln družbene lastnina. Samo iz ob-"°*J» S. ljubljanaklh občin ja bilo le v preteklem letu 1321 novih P^adlogov, os. predstavlja odatotak tega pripada akoraj 79» vsega Pripada. Iz prllotene tabela ti ao razvidni primerjalni podatki pri-Padlih ln i^Vr.!1, apomih zadev iz območja posameznih obcln v pre-T*kllh latlh od ustanovitve »odloča dalje. ^"•njaino |e nekatere zanimiva ln značilne »plodne podatka lt delo-Vfi* našega aodllča. Predlagatelji ao uapali z zahtevki (v celoti « U dalno) le v nekaj več kot 13» relenih zadevah, v celoti pa to U"P»li le v ok. 31» ratenih zadevah. Poravnava to bila eklenjene. o!, »odelovanju eodlAča, v 113. apornih zadevah. Vte oatale tpome bii V* *° h)l* retene tako, da zahtevkom ni bilo ugodeno,aH da »o ~m prvotna »porna razmerja razrezana aporaaumno z izvenaodnl- Poravnavami oz. na drug način. Pravkar navedeni podatki po nasaa ( '*•'')" vaakakor zanikajo precej ratlirjano mnenje, da predlagatelji ■lavci ) akoraj vedno uape/ajo a avojimi zahtevki pred sodlflM zdru- ^•"•ga dela znikov v zdrutenem delu, v določeni meri pa naj bi bilo s tem 6či ttno da naj hI bil večkrat bolj Ičiten tudi interes posa-enem delu, tudi "nedelo" taki* n*k*t*rl1" objektivnim tetavam Je na»emu eodisču uspelo v pra-v "lam letu renitl ekupaj 1599 apomih zadev. r> povečanimi prlzade-n*nJl pokllonega ln nepoklicnega kadra ja to naas i s na tU6\ obrav-»"^Jh dnevih (leta 1979 npr. le »00 obravnavnih dni), med katerinl J* bilo 25 zunanjih poslovanj sodilča. Kot Je le omenjeno, eta bila teč tu 19JJ lz različnih objektivnih razlogov odsotna povprečno me-Cno skoraj po 2 pokliona sodnika, kar Je seveda tudi vplivalo na i,*vlln rešenih zadev. Na slednje vpliva nadalje tlaatl la daljla sort 1,v* r»zličnlh lzvedanllklh mnenj, telava v zvazi z vročanjem 0unlh poliljk s strani pristojnih polt, večje Število aodnih itnt ,°v« Itd. Nala sodilča Ja doalaj talilo v celoti akupaj la kar 979« rjj?rn*n zadev in kar menimo, da predatevlja le precejlnje opravljano ^ 0 na tea področju samoupravnega sodstva. * Preteklo leto nad41 Ji latilo ugotovimo, da sa Je v pracajlnjl r)',rl ponovno /ečal priapevek nepoklicnih sodnikov pri delovali" "odie^e. 'lednji prihalajo iz različni'- področij zdrutenega •h r*-"° " 'vo^lmi tog^timi Izkušnjami in vadno večji* pri ri^tVJfc'r» vplivajo na večje podrutabl Janje sodne funkcija, Popol-rtBJ*,n*PO«,liep.i jodni nanati so tako samo v latu 1931 reSili, ob '"o" i strokovnih ncdelavcav nagega sod.ft^, lr Vrt rakordnc 667 i • h « Jtv, . so rali 11 akoraj 1?» vaan raSanlh zadev (leta le 16» i- reJSnja lata ta manj). Hrataklo lato Je delovalo tudi -akordnc ttavilc« nepoklicni), predsednikov »anarov in sicer ■• Cita 13B1 ?U), od kateri*, ata bilt celo 7 r.epiavnika. HJi-■:v -»rinpevek k ćose'enirr uepeho* sodilča *s vseVakor le dokaj va-'. \<. r-rlr'oi'l Jane .zkulnje s podelovan Jar v sodnih eenatlh ti nepoklicni sodni) ' r.ato uapef.no tudi prenaftajo v svoja delovne okolje v zdrutenem delu. V bodočn pa bo potrel-no s strani na^a^a »o-disča posvetit* gaj večjo pozornost organiziranemu strokovnemu lio-vraJcv«n1u neporlieni1! sodnikov, zlaatl nepoklicnih predsednikov ć»het?6v, Slednje sa Se sedaj sicer vrli z enakopravnim vUJufava-njes. v vsa oblike izebi atavan Ja, ki te tlcer organizirajo za po-k11ii>b sodnik« v SP.r , 07 . v Ljubljani. Tah oblik izobratavanja to 5» v pretek len letu nato tudi udaletevali nekateri nepoklicni »od-r.ili. Tekoče jir nadalje nudimo vao dosegljivo st-okovno literatu-ro, zlasti tudi prakso sodiAč zdrutenega dala. Stro'ovr.l s odala vol nn9aga BocfriGa *-.:': taroče nudijo vaestransVo strokovno pomoč napo-k llerlln predsed-ikc-i saoatrv. Občaeno tkllcujaiaO zbore veeh aodnlkov. (zlasti pre J.*e dn 1 k ov senatov), na katerih je vedno vaaj ena ■ loevnegj m -rtioVovno uspoaahlJanje ir, opoz*.r)anje na napa, pri dalu -.■odif.'a. ?» oran Jana o»-.'aktivne okoli i jo 1« začaino tar te -»-a:ij<- pre-'v. !,h.t y* v prv»m polletju lota 19tš3 tudi glade tega i 'a,- nar; sa namreč zavedamo, da zahteva narava apor— n Ta-n^tT ' hltrajla re'uvanje in na Ja r&'i trajanja pottopkov enr. od na J valne','. i h sestavnih delov učinkovitosti naftega sodilča rdiu'ar.aga deli. Pri tem pa lahko la ugotovimo, da Je tedaj v času do *4. nasacev re^anttl pri nalem sodllču ok. 50» • pornih zadav. Po-sfcnazen sperni oostopek se začne ras v najkrajfiem času po vlolitvi • Moaa pri na a-^ sodišču z razpisom obravnav ter te nato ralatlv-no dokaj hitro tudi rali na T. atopnji velika večina konkratnlh spornih zadav. Med orranir.aci jsk 1 mi problemi, po Izredno uspetn! relitvi proator-»kih problemov sr,JiWa, omenjamo določane tetava pri eofinanclra-nju na'ega sodi^'a s strani oh^insklh skupftčin na neflem območju, V so a'csr sklenile gleda teaa poseben drulheni dogovor. V pra-toklaan latu Je tako prišlo ponovno do večjega izpada pri aioar planiranih potrebn ' finančnih sredstvih za dalo sodilča. Ta izpad Ja znaial v povprečju f.,3u» po realizaciji, pri čemer Je zlaatl za-akrbljujoče, da t občina niso realizirale niti 90» planiranih finančnih sredstev (od ta,'a celo ena občina le 73,' »). Tak fino večje neizpolnjevanja finančnih obveznoetl po drulbenem dogovoru lahko povzroči v bodoče ve* Je telave pri delovanju »odiflča in zlaatl tudi v odnosih med a of t nance r J i . Henimo, da bi bilo potrebno dosledno zagotavljati med sofinancerji vea planirana eredstva v dogovorjenih odatotkih. Sodelovanja nalaga sodilča i drutbenopolltlčniml skupnostmi ln družbenopolitičnimi organizacijami na nalem območju tar zlasti tudi s drulbenind pravobranilci tattoupravl Jan Ja in nekaterimi pravosodnimi organi iz območja nalaga sodilča, Ja po nallh ocenah na splolno zalo dobro, čeprav ta zavedamo.tudl Izredno pomembne ln odgovorne dollnoatl sodilča na preventivnem področju, ■orane zaenkrat la vedno ugotoviti le omejen obtag ta nala aktivnosti in uspehov. Zaenkrat ta ja ta funkcija aodllča v glavnem realizirala zlattl ob seznanjanju prlatojnih samoupravnih organov, eamoupravne delavska kontrole ln eindikalnih organizacij v 0ZĐ z odločitvami sodilča v konkratnlh zadevah ln z opozarjanjem na nepravilnosti. V bodoča bo potrebno zlaatl bolj skrbeti za eventualne objave odločb aodllča, kjer gre za epore vočjega obsega, za tipične spora ln za spora Alrlega družbenega pomena. S tam bomo omogočili organizacijam zdrutenega dela, da sa z odločitvami sodilča lirie seznanijo in da sledijo praksi sodilča,oz. njegovim odločitvam. Slada vrata aporov, ki jih je v latu 1917 obravnavalo nate aodllča, oz. Jih Je to leto sprejelo na novo v dalo, zlaatl ugotavljamo, da Ja bilo v dalu ponovno daleko največ spornih tadav s področja delovnih razmerij ln drugih medsebojnih razmeri j delavcev v zdrutenem delu in tlcer la vedno več kot 9 3» veeh zadav (ekupaj 1176 spornih zadav). Med tami tporl Ja bilo največ aporov Iz denarnih terjatev (711 zadav), čeprav Jih Ja bilo v celoti nekoliko manj kot prejlnja lata. Pri tem Ja značilno, da Ja bilo znatno manj zlatti novih spornih zadev s področja odlkodnin zarad! nesreč pri delu (skoraj 2/3 manj!), kar menimo, da Ja zlasti posledica večjega Izvenacdnega s pora z ui.w van j a - poravnavanja ned 0ZP In oškodovanimi delavci, bolj lega varotva pri delu ter !'04*.epa dela Innpakci Jsklh s 1 ulb. Manj ja bilo tudi sporov t področja pogocTb o f. t i pandiran ju, na kar vpliva po nalem mnenju zlaatl manjla fluktuacija delovne sila tar manjla motnost zapoalovanja. Znatno povačano Itevilo sporov zaradi regresov za letni do-I uit pi ka?e na splofino zaostreno finančno ntanja v večini 0ZP. Kar ja obdobja V onr,ti tu! ran J a 0ZD v smislu zakona o zdrutenem dalu v glavnem minilo in so bile etatuana cprememhe te izvrnene v prejšnjih letih, Je bilo v latu 1912 nadalje zlaatl la ugotoviti Motveno manjla Stavilo novih spornih zadav s področja ttatua-n4h vpralanj. Slednjih Je namreč nala aodifiče na novo aprejilo v delo preteklo leto le 9 (leta 1981 - 18) zadav ta vrata. Končno na tam mestu omenjamo Se potebej področje tpornlh zadev glade prenehanja delovnega razmerja zaradi teljih krlltov delovnih dollnotti. Tah sporov ipiajimamo v obravnavo vedno več (lata 1987 - 236, leta 1979 - 108), to ekonomsko ter družbenopolitično zalo občutljivi, nadalje ao ve", ali manj značilni za sedanji trenutek v CZD ter smo zato smatrali, da latlulijo temaljitajfo posebno protelemsko obravnavo. Zato to področja sVulamo vaaj v določeni meri člrrholj kompleksno obdelati v naslednjem delu nalaga obvestila tar opozoriti na dokaj aktualno problematiko. II. DISCIPLINSKI UKnXP PRENEHANJA DELOVNEGA RAZMERJA Zaostreni pogoji gospodarjenja, varčevanja in izvajanje sprejetih stabilizacijskih ukrepov nalaga delavoel*1v 0ZD dolžnost in odgovornost, da se izboljla in nenehno dviguje produktivnost njihovega dela, povečuje dohodek DO in njena ekonomska uspešnost, kar pa istočasno zahteva dosledno ugotavljanje, preprečevanje in odpravljanje vzrokov slabega poslovanja in nizke produktivnosti .Zato so delavci dolžni vestno in marljivo opravljati svoja delo, u-poCtevati sprejete odločitve pristojnih organov, stalno izpopolnjevati znanje in delovne sposobnosti ter spoštovati in razvijati delovno disciplino. Delavec je disciplinsko odgovoren po določbah ZZD, ZDR in samoupravnih splošnih aktih za krSitev delovnih obveznosti in druge kršitve delovne discipline. Clede na aktualnost in družbeno pomembnost se je naše sodišče odločilo, da v tem poročilu OBČINSKA KONFERENCA SZDL Lcgatec OSNUTEK ! FINANČNI NAČRT CK SZDL LCGATEC ZA LET* 1983 __N_A_M_E_N__ ._Zakliy25i_E521H}_i2§2. I. PRIHODKI : Finančni načrt 1983 IND 1. D«tacij a DPS 2. Drugi prihodki 3. Prihodki 1.3oecoce.cc 229V566^33^ 280,70 ________t-______ 1.5«o,c ee,eo 24o.ett,ue lo.oo«,co 11» lo5 SKUPAJ 1.529.846,05 1.75o.o6-,oo zr:=SS = =: = = = = — = 114 II. ODHODKI - Materialni stroški in amcrtizacija 4. Pisarniški material 5. Kurjava - elektrika 6. PTT stroški, telef m,poštnina 7. Investicijsko vzdrževanje /beljenje popravila/ 8. Čiščenje prostorov 9. časopisi in stroLovjaa literatura 10. Najemnina prostorov OK 11. Drugi materialni cdhcdki 12. Drcbn? inventar 13. Izdatki za reprezentanco 14. SDK strcški 15. Prevczni strcoki 16. Dnevnice.kilometrina 17- Tiskanje razmncSevanje 27.944,5c 25.217,-c 26.137,75 7.891,9' 12.996,3o lo.ll5,oo 17.49t.9-> 1.878,9c 18- Ostali odhodki 19. Amortizacija Drugi cdhodki skupaj 3.429,3o 7.544.CC 26.398,2c 4.c23,2c 9o2,4o 19.234,65 195.2o4,oo 36. o"* o 37.000 35.«oo 8.000 15.oco 12.000 24.cuo 2.roi 2.c«o 4. c »c. lo.5oo 3o.c oc 5, coo 1. occ 128 126 134 lol 115 119 137 22.5oc 244.000 20. Stroški proslav in prireditev 21. Priznanja OF 22. Delovanje organov OK 23. Stroški aej: in posvetov 24. Drugi cihcdki 5.674,5= 2.r33,55 16.117,6j 14.459,75 S.poo 4.000 19.000 17.CCO 2.occ skupaj - Sredstva za p:sebne namene 25. Dotacija MS SZDL 1j.regije 26. Stroški KK SZDL 27. Izdatki za SLO in DSZ 38.285.4i 21.665,co 7.869,00 8.056,80 5o.ooo 25.000 2o.oco 11.coo llo 116 139 113 124 111 117 14o 196 117 117 133 115 254 124 skupaj : 37.59o,8o = = ~ =fc = £ = 3 = = = = = = — = - = = rr = ss:r; - 56.OCC - Csebni dohodki 28. Brutto CD - funkcionarji 493.833,60 29. Bruttc OD - delovna akupncst 49c.783,*>5 30. Prisp. in davki iz prihtdka _ _i?9« 433j.£0_ skupaj : 1.184.cSc,15 31- Sklad skmpne pci-abe-spl.del 32- Nerazporejeni cdhoiki /nepredvideni •rtroški med letom/ 25.c»v,»c 555.000 55o,oco ___2.Jo_.^uu_ 1.335.occ 45.000 2o.t)o« 14o 112 112 112,7 Iflc skupaj ,fo 97 4. Prispevki OZD po sj. irazumu 284.ool 39o.l24.>o~ 11/ 5- Ostali prihodki /objave.zahvale/ 21.roo 11.5«3,Jo 48 skupa II. ODHODKI : 99o.jco 955.513,95 96 Tiskanje 625-ooo 567.655,m 91 7. Materialni stroški 12.coc 12.147.4o lol 8- PTT strcški 7.oo» frttfl.JO lol .9- SDK stroški 1.5oo 1.5oc,7o loo' ^■Sj Ostali cdhodki /fotomaterial .sejni atroSki / 12<5c; lo.837,2o 86 l*. Raznašanje 7u.ooc 51.711,60 74 l2. Dnevnioa,kilometrina 14.occ 13.749,95 98 !3. Avtorski honcrar 65.rro 37.827,35 58 14. Brutto OD urednika, lektor j a 112.cco 9*>.9o4,9" 81 15. Prispevki iz dohcika 24.cc 24.717,2r I*>2 l6» Sredstva za delovno skupnost 47.oco 44.748,9^ 95 skupaj 1 59C.OC. 862.892, lo 87 17• Razlika med prihodki; in___________________z___________92^621^85--------------_------ odhodki 99C.O.O 955. 513,95 96 Logatec,januarja 1983 ^ROČILO K ZAKLJUČNIMI) RAČUNU "LOGAŠKIH NOVIC" ZA LETO V let »tu 1982 je izšlo lo rednih številk in praznična štr-»V** loea5klh novic. Povprečni stroški ene številke glasila 1» ^*W«i 78.5oo din. **tK6UKl : Pihančni načrt glasila Logaških nnvic za leto 1982 je L sPreJet v decembru 1981. 0bv9Znosti po sporazumu o zagotovitvi materialnih pogoje. redno izhajanje Logaških nn/tc Je poravnala večina podanikov. r.radnik in Petrol TOZD Motel LOM Logatec sta pognala tudi dolg iz leta 1981. ^uPnost socialnega varstva Je zavrnila podpis SS.ker nir-» *Btnih sredstev.Drs pa Je zaradi omejenih proračunskih *z-4&tkov nnifo.oia za glasilo 1-$ manj sredstev. Ostalj prihodki so prihodki od zaračunanih -^bjav,zahval *n reklamnih jglasov. ODHODKI : Zbrana sredBlva so se trošila v ekviru finan<- naga .nacil*. Avtorski honorarj i.nagrada uredniku in stroški raznašanj se v letu 1982 niso zviševali. Ker poletni številki nista bili izdani je bilo prihranje 92.621,85 din. Presežek prihodkov nad odhodki se prenese v finančni načrt glasila Logaških novic za leto 1983. T.ouateclanuarja 1983 OBČINSKA KONFERENCA SZDL LOGATEC "Logaške novice" OBVEZNOSTI PODPISNIKOV SS O ZAGOTOVITVI MATERIALNIH PCC-CJEV ZA IZHAJANJE'.'LOGAŠKIH NOVIC V LETU 1982 PODPISNIKI_SS_ _2^f znost_po_5J_z^_1982__ .^^^^l^.^l^.^^-l^1^2 - OZD 1. KLI LOGATEC- TOZD ESO 27.9co §7-90-1 2. KLI LOGATEC- TOZD ŽAGA 14.oco 14.000 3. KLI LOGATEC - TOZD DP 84.6oc 84.600 4. KLI LOGATEC- TrZD SP 6I.I00 6l.lrj 5- KLI LOGATEC -TOZD DSSS l°.9o'o 18.9oo 6. KMETxJSKA ZADRUGA LOGATEC lC.OC 3 lo.coj 7. KTL -TOZD VALKARTCN LOGATEC 75.7oo 75.700 8. KCJFEKCIJA LOGATEC 24.9oj 24.900 9. GG - TOK GOZDARSTVO LOGATEC 4.7ec 4.7co lo. GG- TOZD GOZDARSTVO LOGATEC 8.2o-j 11. GRADNIK LOGATEC 35.5oc 36.024 12. PETROL - TOZD Motel LOM LOGATEC 14.7oo 21.c0c 13. GOLFTURIST - TOZD GOSTINSTVO LOGATEC 3.1oc 3.1oc SKUPA : 383. 3t) 390.124 PODPISNIKI SS : Obveznest SS za 1982 Poravnava obveznosti 1982 - 3 I S : 14. Izobraževalna akupnoat Logatec 35-lco 35.I00 15. Kulturna skupnost Logatec 17.550 yy^rj 17.55c 16. Zdravstvenu skupnost Logatec 35.1-0 35.100 17. Telesnokulturna skupne »it Logatec 11.700 '11.7oo 18. Skupnost 0tunikega varstva Logatec 23.400 23.40C 19. Skupnost socialnega skrbstva Logatec ii.700 11.7oo ać. j Skupnost socialnega varstva Logatec 5.85o _ 'p\ - 21. Raziskovalna skupnost L,-,gatec 5.85o 5.85- 22. Samoupravna skupn st za zaposlovanje Log. 5.85o 5.85o 23. Samjupravna stanovanjska skupnost Logatec 35.1-10 35.I00 24. Komunalno cestna skupnost Logatec 23.40C 23.400 25. Skupnost za varstvo pred požarem Logatec 11.7:o 11.7oi 26. Kmetijsko zemljiška skupnost Logatec 11.70-) 11.7oo skupaj : 234.oc1 228.15o 27. Skupščina občine Logatec 275.uro 25o.000 SKUPAJ VSI PODPISNIKI SS : 892.3oo 868.274 Logatec, • januarj a 1983 Na podlagi 61. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Ur. I SRS, št J5/79) in 25. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti otroškega varstva občine Logatec za obdobje 1 981-1 985 je skupščina skupnosti otroškega varstva občine Logatec na svoji 4. redni seji dne 30. 3. 1983 sprejela SKLEP o dohodkovnih pogojih in o višini denarne pomoči v letu 1983 Pravico do denarne pomoči ima otrok delavca oziroma delovnega človeka v znesku: ~ 1 350,00 din na mesec, če je dohodek družine, v kateri otrok živi ozi-r°rna v katero spada, do 3.900,00 din mesečno na družinskega člana; ~ 950,00 din na mesec, če je dohodek družine, v kateri otrok živi ozi-j'oma v katero spada, od 3.900,00 din do 4,200,00 din mesečno na dru-žlr|skega člana; - 500,00 din na mesec, če je dohodek družine, v kateri otrok živi ozi-r°rna v katero spada, od 4.200,00 do 4,700,00 din mesečno na družin ske9a člana. 2a uveljavitev pravice do denarne pomoči se upošteva dejanski socialni Položaj družine, pri tem se upoštevajo vsi dohodki in prejemki, ne glede na vir ali predpis, po katerem jih družina ali otrok ima. Kot dohodek delovnih ljudi, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi op ravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, se šteje dohodek, ki je Podlaga za odmero prispevka oziroma davka. . Dohodek iz kmetijske dejavnosti se upošteva v 9-kratnem znesku kairskega dohodka. .. pravico do denarne pomoči ima otrok iz kmečke družine in druge dru ?lrle. ki mu je pomoč nujno potrebna, v znesku din 500,00 na mesec ob Pogoju: -da je dohodek iz kmetijske dejavnosti glavni vir za preživljanje družine ' da je družina brez dohodka, ~ da živijo v kmečkih gospodinjstvih, katerih skupni katastrski dohodek ne Presega din 10.000,00 oziroma 3.000,00 din katastrskega dohodka "no na družinskega člana; ~ Poleg katastrskega dohodka se upoštevajo tudi vsi drugi dohodki. 4. otroku družine, v kateri živi oziroma v katero spada, lahko komisija za enarne pomoči pri skupnosti otroškega varstva občine Logatec, prizna ^avico do denarne pomoči ne glede na dohodkovne pogoje iz 1. in 3. toč .e sklepa, če je ugotovljeno, da je družina v težjem socialnem položaju. Za Polnitev pogoja o težjih socialnih razmerah pridobi komisija za denarne rrtoči pri skupnosti otroškega varstva mnenje pristojne organizacije njenega dela ali krajevne skupnosti. Lo Pomoc otroku družine občana, ki prebiva na območju občine 9atec, po določilu prejšnjega odstavka, je lahko enkratna ali stalna, vse sa, dokler obstajajo pogoji, zaradi katerih je dodeljena denarna po- do ča rn0c komisija za denarne pomoči pri skupnosti otroškega varstva občine Lo-I lahko denarno pomoč poveča nad višino, ki je določena v 1 in 3. , kl sklepa oziroma jo tudi zmanjša, kadar se ugotovi, da družina kljub a*anim dohodkom živi v boljših socialnih in materialnih pogojih. trok, ki ima pravico do denarne pomoči, je upravičen do povečane de-rne pomoči v znesku: ~ 500,00 din na mesec, če je težje telesno ali duševno prizadet, qJ00,000 din na mesec, če ima edinega hranilca, upravičenosti do povečane denarne pomoči sklepa komisija za de j-jar.ne Pomoči pri Skupnosti otroškega varstva občine Logatec ob pogoju, Cg le družina zaradi otrokove prizadetosti ali zato, ker ima edinega hranil- ' v bistveno težjem socialnem položaju. Za Clai ,ma.hkat 'živi 6. ne občanove družine se šteje občan, pri katerem otrok živi oziro-eremu spada, njegov zakonec oziroma oseba, ki živi z občanom St Jenjski skupnosti, otroci in stari starši. ianie al ari starši se štejejo za družinske člane, če so brez sredstev za preži' ^ - imajo lastna sredstva za preživljanje vendar njihovi povprečni krafe^n' dohodki skupaj s katastrskim dohodkom, ki se upošteva v 9 se»nern znesku katastrskega dohodka ne presegajo din 2.900,00 me- Dn° na starega starša. n6 0 °dki enega od starih staršev pri upoštevanju povprečnega mesec ko j? don°dka iz prejšnjega odstavka te točke se delijo na oba starša. Ena ačelo velja tudi tedaj, kadar imata oba starša dohodek. Oh* 7' Do k ' ki s člani svoje družine živi na kmetijskem posestvu sorodnika, dov,a,erem ima katerikoli član njegove družine pravico do zakonitega de Vi«.'3' se šteje, da ima dohodek iz kmetijske dejavnosti. $eu na dohodka iz kmetijske dejavnosti iz prejšnjega odstavka te točke Sestv °V'tal<0'da se dohodek iz kmetijske dejavnosti deli na lastnika po rioVQ ln člane njegove družine, ki jih je on dolžan preživljati ter na obča dužino, če občan ne dokaže, da tega dohodka nima. 8. Občani, ki denarno pomoč že prejemajo, morajo vložiti zahtevek po tem sklepu na obrazcu SP - 2 »Sporočilo o spremembah podatkov v vlogi za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic« najpozneje v 30. dneh po objavi tega sklepa v Logaških novicah. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Logaških novicah, uporablja pa se od 1. maja 1 983. SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA OBČINE LOGATEC PREDSEDNIK SKUPŠČINE: Skupščina de Gleria Dušan Štev.: 06 - 2/82 Na podlagi 79. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur list SRS št. 3/81), 6. in 58. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje družbenoekonomskih odnosov na pod ročju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Ur. list SRS, št 1 5/81), na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana stano vanjske skupnosti Logatec za obdobje 1981 - 1985, 17. člena statuta samoupravne stanovanjske skupnosti občine Logatec, 1 1. člena pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajem nosti in sklepa 7. seje skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Logatec z dne 12.4. 1983 SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE LOGATEC OBJAVUA X. RAZPIS POSOJIL IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV VZAJEMNOSTI Skupna razpoložljiva sredstva za kreditiranje stanovanjske g»aditve, ki se na podlagi 32. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu združujejo v LB, Stanovanjsko-komunalni banki Ljubljana, znašajo v letu 1983 A 7.200.000,00 din, z besedo: sedemmilionovdvestotisočdinarjev 00/100. B. Skupna razpoložljiva sredstva za kreditiranje stanovanjske graditve borcev udeležencev NOV in delavcev, zaposlenih pri obrtnikih, ki se združujejo v SSS občine Logatec, znašajo v letu 1 983 1.500.000,00 din (z besedo: enmilionpetstolisoč 00/1000 dinarjev) Za kreditiranje: 1. - graditve, nakupa in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini se namenja 2.550.000,00 din 2. - graditve, nakupa in prenove stanovanj'in stanovanjskih hiš v zasebni lasti se namenja 3.600.000.00 din 3. - komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč po planu SKIS indivi dualno gradnjo v soseski S-1 za Narodnim domom se namenja 1.050 000,00 din 4 - graditve, nakupa in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš za de lavce zaposlene pri obrtnikih se namenja 700.000,00 din 5. - graditve, nakupa in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš udele žencev NOV se namenja 800.000,00 din I. SPLOŠNA DOLOČILA 1 Na razpisu za posojila iz združenih sredstev lahko sodelujejo: 1.1. organizacije združenega dela in delovne skupnosti (v nadaljevanju organizacije), ki imajo sedež na območju občine Logatec in so podpisale samoupravni sporazum o temeljih plana SSS za obdobje 1981-1985, ne glede na to, kje imajo sedež njihove enote in sicer: - temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki zdru žujejo sredstva za vzajemnost v dogovorjenem roku in obsegu - temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki niso sposobne združevati sredstev vzajemnosti in jim pristojni organ stano vanjske skupnosti začasno, deloma ali v celoti odloži obveznost plačila obračunskega prispevka vzajemnosti v skladu s pogoji in merili, ki so določeni v samoupravnem sporazumu o temeljih plana stanovanjske skupnosti. 1 2 delavci, zaposleni v organizacijah iz točke 1.1., ki varčujejo pri banki za stanovanjsko posojilo najmanj dve leti. 1.3. kmetje kooperanti in združeni kmetje, ki varčujejo pri katerikoli banki za stanovanjsko posojilo najmanj dve leti in združujejo delo in sredstva v kmetijskih zadrugah in drugih oblikah združevanja kmetov, ki so druž-benopravne osebe, če združujejo sredstva vzajemnosti. 1.4. upokojenci in invalidi, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Logatec in varčujejo pri katerikoli banki najmanj dve leti. 1.5. delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov, pri njih zaposleni delavci, delovni ljudje, ki samostojno kot poklic opravljajo imetniško ali drugo dejavnost, če združujejo sredstva v stanovanjski skupnosti in varčujejo pri katerikoli banki za stanovanjsko posojilo najmanj dve leti. 2. Pri izračunu posojila je določena cena mer stanovanjske površine za leto 1982 in znaša 20.953,00 din/mer in ki se upošteva tudi za izračun prodane stare stanovanjske enote, če ni uradne cenitv§. 3. Povprečni mesečni čisti osebni dohodek na zaposlenega delavca v SRS je v letu 1 982 znašal 14.365,00 din (Ur. list SRS, 7/83) 4. Obrestna mera za posojila iz sredstev vzajemnosti je 5 % letno. 5. Organizacije vračajo posojilo v polletnih anuitetah, delavci pa v me sečnih anuitetah Logaške NOVICE 6. Glede dokumentacije, tehnike poslovanja in drugih določil, ki niso navedeni v razpisu, veljajo določila pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz sredstev vzajemnosti, združenih v samoupravni stanovani ski skupnosti občine Logatec. II KREDITIRANJE GRADITVE, NAKUPA IN PRENOVE STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ V DRUŽBENI LASTI 1. Posojila iz združenih sredstev vzajemnosti lahko dobijo organizacije za graditev, nakup in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lasti, če poleg pogojev iz poglavja (1.1.) izpolnjujejo še naslednje pogoje: - da so sprejele samoupravne splošne akte o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, usklajene z zakonom o stano vanjskem gospodarstvu in družbenim dogovorom o skupnih osnovah na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji - da predložijo letni načrt sklada skupne porabe, iz katerega je razviden priliv in odliv sredstev za financiranje stanovanjske graditve, nakupa in prenove - da predložijo načrtovane potrebe stanovanj in program reševanja stanovanjskih vprašanj svojih delavcev - da bodo delavcem dodeljevale standardna stanovanja - da gradijo ali kupujejo stanovanja v okviru programa stanovanjske graditve samoupravne stanovanjske skupnosti -da jim posojilo po tem pravilniku skupaj z drugimi sredstvi omogoča zaključevanje finančne konstrukcije za graditev, nakup in prenovo načrto vanja števila stanovanjskih enot - in predložijo sprejet sanacijski program, če poslujejo z izgubo. Za izračun posojila organizacijam se upošteva predračunska vrednost ali končna cena stanovanjske površine posameznega stanovanja, po standardu, ki ne presega naslednjih normativov: št. druž. članov stan. površina do m« 1 2 3 4 32 45 58 70 Za vsakega nadaljnega družinskega člana se stanovanjska površina lahko poveča največ do 15 m«. Višina posojila, ki ga lahko dobi organizacija iz sredstev vzajemnosti, je odvisna od razmerja med povprečnim mesečnim čistim OD na zaposlenega delavca v organizaciji in povprečnim mesečnim čistim OD na zaposlenega delavca v SR Sloveniji v preteklem letu in sicer: Povp. čisti OD Višina posojila Doba vračanja v letu 1981 največ največ do 100 % od 100 - 120 % nad 1 20 % 50 % 40 % 30 % 10 let 8 let 6 let za organizacije s področja šolstva, zdravstva, otroškega varstva, socialnega skrbstva in kulture, je višina posojila lahko višja za 10 poenov. III. KREDITIRANJE GRADITVE, NAKUPA IN PRENOVE STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ V ZASEBNI LASTI Delavci lahko pridobijo posojilo za pridobitev (nakup), graditev ali prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš: - če niso sami ali njihovi družinski člani lastniki primernega vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali počitniške hiše - če so že izpolnili najmanj dveletno varčevanje za stanovanjsko posojilo - če dobijo soglasje delovne organizacije, ki združuje sredstva vzajemnosti, da lahko dobijo posojilo po tem razpisu - če z lastnimi sredstvi in vsemi posojili zaključujejo finančno konstrukcijo - če predlože predpogodbo, kupoprodajno pogodbo ali soinvestitorsko pogodbo - če predlože gradbeno dovoljenje oz. dokazilo o priglasitvi del z opisom del in predračun. Višina posojila, ki ga delavec lahko dobi po tem pravilniku za gradnjo, nakup in prenovo je odvisna od: - razmerja med višino povprečnega mesečnega dohodka na člana njegove družine za zadnje tri mesece v primerjavi s povprečnim mesečnim čistim OD v SR Sloveniji v preteklem letu. - Višine posojila, ki ga je delavec dobil pri banki na podlagi namenskega varčevanja. Delavec dobi posojilo po naslednji letvici: 0 mes. 00 na člana druž. v primerjavi s 0 OD v SRS posojilo na podlagi nam. varčevanja v % od zneska vzajemnosti pnpadaioče posojilo v % od vredno stand.stan.povr. do 50 % od 51 - 75 % od 76 - 100 % od 101 - 120 % nad 121 % 30 35 40 50 55 40 35 30 25 20 Delavcu, ki ne doseže navedenega % posojila na podlagi namenskega varčevanja, se višina posojila izračuna tako, da se znesek posojila na podlagi namenskega varčevanja pomnoži s faktorjem po naslednji lestvici: povprečni mesečni dohodek na člana družine v primerjavi s 0 mes čistim OO na zaposlenega delavca v SRS v preteklem letu laktC do 100 % od 100 - 12(3 % nad 120 % 5,0 2,5 1,J Za namensko privarčevana sredstva se šteiejo sredstva, ki jih je delavk privarčeval v banki po pogodbi o namenskem varčevanju. Delavcem, ki 5* pri pridobitvi posojil na podlagi vezave sredstev občana ali organizacij* nadomestili namensko varčevanje z vezavo sredstev, po pogojih namen skega varčevanja, se ta vezavo sredstev upošteva kot namensko vari* vanje z enkratnim pologom. Vsota vseh posojil delavca za isto stanovanjsko enoto lahko znaša p" - nakupu etažnega ali zadružnega etažnega stanovanja 80 % - zadružni graditvi 75 % - graditvi stanovanjske hiše v zasebni lasti 60 % - prenovi 60 % od predračunske vrednosti oz. končne cene upošteval1 standardno stanovanjsko površino, ki lahko znaša pri stanovanju in st> novanjski hiši največ 90 m? Prednost pri pridobitvi posojila ima delavec, ki 1. ima nižji povprečni mesečni dohodek na člana družine 2. ima stanovanjsko hišo vseljivo v krajšem roku 3. ima slabše stanovanjske razmere 4. je začasno nosilec stanovanjske pravice na stanovanju, ki ga je dol* v okviru družbene pomoči kot mlada družina 5. še ni pridobil posojila iz sredstev vzajemnosti Za izračun mesečnega povprečnega dohodka na člana družine se upo* teva mesečne dohodke vseh družinskih članov v zadnjih treh mesecih. ^ šina dohodka se ugotavlja na podlagi predloženih potrdil Za člane družine se štejejo: prosilec, zakonec, otroci, posvojenci, star= prosilca in njegovega zakonca, oseba, ki jo je prosilec po zakonu do lž« vzdrževati in oseba, ki naimanj dve leti živi s prosilcem v ekonomski skup nosti. Doba vračanja posojil za graditev, nakup in prenovo stanovanj in st' novanjskih hiš v zasebni lasti je največ 1 6 let in 9 mesecev. Za izrač"' mesečnih anuitet prvih pet let se uporablja doba vračanja posojila najv> 20 let. Delavci vračajo posojilo v mesečnih anuitetah, ki se po petih letih d plačevanja povečajo za 12,5 %, po desetih letih pa še za 1 2,5 % prve m' sečne anuitete. Seštevek mesečnih anuitet vseh posojil za isto stanovanjsko enoto'' more biti nižji od mesečne stanarine, ki bi jo posojilojemalec plačeval' to stanovanjsko enoto po predpisih, o stanarinah. Mesečna anuiteta za posamezno posojilo ne more biti nižja od 500 d' Prednostni pogoji se točkujejo: 1/ 0 mesečni OD na čl. druž. v primerjavi št. to' s povpreč. OD SRS DO 50 % do 51 - 75 % od 76-100 % od 101 - 120 % nad 120 % 2/ I. gr faza II. III. IV. v. i *t jI Iti ''J i 1 ■ I j u. » o 6 r,l 3/ i Stanovanjske razmere se stočkujejo glede na sprejete standarde v " 'n čini. Vsi primeri mladih družin, ki jim je bil dan rok 5 let za rešitev stanov skega vprašanja, se točkujejo z 20 točkami. 5- Prosilec, ki še ni pridobil posojila iz sredstev se točkuje z 20 točka' ., Prosilcem, ki so že pridobili kredit iz sredstev vzajemnosti in bodo p" tošnjem razpisu izpolnjevali pogoje za pridobitev, se višina kredita izra na tako, da se od izračunane vsote posojila odšteje že dodeljeno pos IV. KONČNE DOLOČBE Razpis za posojila iz združenih sredstev vzajemnosti traja od 1. do maja 1983. Vloge sprejema strokovna služba samoupravne stanovanjske in k' nalne cestne skupnosti, kjer prosilci lahko dobijo podrobnejše inform in obrazce za prijavo na razpis. Delavec, ki želi dobiti posojilo za gra' ali prenovo stanovanjske enote, mora dopustiti ogled, sicer se šteje, izpolnjuje pogoja za pridobitev posojila. Vloge rešuje odbor za graditev in prenovo, ki objavi rezultate razpi način, ki ga določi. Ugovore na sklepe odbora rešuje zbor uporabnikov skupščine sarT" ravne stanovanjske skupnosti. SAMOUPRAVNA STANOVANJ5 SKUPNOST OBČINE LOG^ Logaške NOVICE POROČILO °DELU MEDOBČINSKEGA INŠPEKTORATA OBČIN IDRIJA, LOGATEC, VRHNIKA ZA LETO 1982 NA OBMOČJU OBČINE LOGATEC 4^en oc' pogojev za hitrejši razvoj samoupravljanja in doseganja stabillza-c*jskih ciljev je utrjevanje ustavnosti in zakonitosti. Pobudniki in nesilci Varstvn ustavnosti ter zakonitosti so delovni ljudje in občani. Ustavnost 'j1 zakonitost krepimo z uČin kovitim delovanjem vseh nosilcev nalog v dr -lavnih organih in službah ter tako tudi pri Izvajanju inšpekcijskega nadzora. ^ Preteklem letu, ko so se zaostrili ekonomski pogoji poslovanje in z adovo-Jfivanja družbenih potreb , se je tudi na območju Medobčinskega inšpektorata I ;rlja-Logatec-Vrhnika pojavljalo vse već dejavnikov, ki so vplivali Ra tržno ekonomske odnose, z dravstv eno v arstvo , varstvo pri dolu, gr a-^°©niŠtvo, kmetijsko proizvodnjo - skratk a n a v seh področjih in špekclj-sk»ga nadzora. u ^avni poudarek dela tržne inšpekcije je bil na tistih nalogah, ki so bile nu-Jfie glede na stab ilizacijsko priz adevanje in ek onom s ko stanje. Tedenska je sPremljala založenost trgovin z osnovnimi živilskimi in drugimi proizvodi t('r o stanju poročala teden sko Republiškemu tržnemu inšpektoratu. Tr zna ln*pekcija ocenjuje, daje bila v vseh treh občinah pr eskrbljenost z osnovami prehrambenimi in drugimi proizvodi v prvih devetih mesecih normalni seveda z upoštevanjem vseh motenj, ki SO ohrasno nastopale na našem n°tranjem trgu. V zadnjem četrtletju pa je bila preskrbljen ost z neživ i l-s^imi proizvodi slabša, v nekaterih primer ih pa je bila tudi kritična (plin, ■^SOnsko gorivo, pralni praški, gradbeni mater lat in tehnični proizvodi) . ^ri kontroli trgovin je bilo v nekater ih prodajalnah na območju Vrhnike ugoden o v času pomanjkanja določenih proizvodov, da so zaposleni hranili na Zalogi večje količine le-teh ( kava, pralni praski, hlačne nogavice, bri-tv^Ce). Pr oti navedenim prodajalcem je inšpekcija ukrepala, istočasno pa tUdI zahtevala, da primere obravnavajo organi delavske kontrole in u str e- Zn<> disciplinsko ukrepajo. ' Prvem polletju je bila izvršena kontrola izvajanja odlokov o oblikovanju proizvodov in storitev, v drugem polletju pa doslednost izvajanja odlo-a o določitv i najvišje ravni ren za v se pr oizv ode in stor i tv e. Laradi uyv>-^ljenih nepravilnosti pri oblikovanju odvisnih stroškov, nespoštovanja od-*a o maksimiranju cen, n »označevanju že Izkoriščenega dela mar Že na l**tUrah, uporaba cen pred potrditvijo skupnosti za cene, nedosledno posluje cenikov v potrditev, je tržna inšpekcija izdala 13 odločb, vložila 3 ■•dbsj javnemu tožilstvu za storjene gospodarske prestopke, podala 32 pre-' Ogov sodnik u z a prekrške ter iz raMa 12 mandntn i h kazni in predlagala °,lv*um neupravičeno pr idobljene premoženji ke k oristi v z nesku 9 62.000 ainarjev . ^Postopku kontrole kvalitete je bilo odvzeto 17 vzorcev živil, o- teh je bi- * neustreznih, kar kaže, da je k akevost proizvodov slaba in bo v priho-1-^e Potrebno temu področju posvetiti V#č pozornosti, t-adanja . ikovosti je pomanjkanji sur ovin na-en i strani in z amr znitve cen n a drugI ";i. Nekvalitetno b lago |e bilo LsJoče no i/ prodaje, v to fceri i so bile 3 ■dbe javnemu tožil s Iv u ter podano fi p redlogov s odnik u z ■ pt akt ike. s°'e9 nava 'enih nalog je tržna inšpekcija kontrolirala izvajnje predpisov . ^'rot ja b lag ovnega pr ometa, stan dardiz acije, odkupa met ijr. kih prilik °v in plače vanje prispevka za p oapeševanja kmetijatv a, k ontr olirala ***hje občinskih blagovnih rezerv, sti ukturo Lepaka kruha, u o rabo pot-1,1 Aih ki edltov, pravilnoat popisa zalog ob številnih ip i en rnibah ren ,^Snf>vriih živil in ( rugih proizvodov, pr odrjo pogonskih goriv ;ibone, od-'Mt Rone errjf,l*že, izpolnjevanje individualnih tehničnih pojojev, uzan« *tOgoris ac ijo v gostinstv u, op r avl janje o brtn e d I v nosti J.-ez d nvoljr-" • ' ■ - \ u goto vijena) k r sit ve navedenih područij nadzora |e bila podana i o va-i'ivn.muh tožilstvu in 26 predlogov sodniku aa prekrška tai Izrečenih U ki ''i' *nja nalezljivih bolezni v občin i Loga tai j ***»©ati Nbi, e v letu 19 - viden tirana je intoksik.« Lja I hi ano v soli ' b ilo v mejah n or-sn,il. t,.lc ev", k jer po p odat k i h So le zbolelo bi) učencev« Ban itarns Ln špek< lja je na po-iti'i'1' *Pldemioioškegi LMledovsnJa skupaj i Zavodom ta iodelno medicino ju 9**no v Ljubljani in na podlagi podatkov Notr anjs kega zdravstvenega 1(4 ,uJ°t°vila, <\ • osebami, vrnili iz drŽav, ki imajo karantenske bolezni. » BU ani sanitarni nadzoi je bil piedvsetn v poietii ih rnesecih nad objekti p f ^°^vo(?njo in promet z živili, kontrola higienske neoporečnosti /.iv il in u ""Hov splošne rabe ter nad o sebami, ki pripravljajo in prcx ajajo živ ila mete splošne rabe. Na zahtevo inspekcija so vsi večji ..ivilski obra-■ftOtovlH interni sistematski nadzor, kot SShtSVa pravilnik. Sistematski pogodbeno izvaja Zavod za socialno medi< ino in higieno v Ljubljani. PTavo higienskih pomanjkljivosti je sanitarna Inšpekcija Izdala *r» Ukre 1 uh 9 prijav sfulnik u z a pr ekrške. Anah/ k ,t/«-|f. , -i .t v> t il.t v prometu v glavnem n eo,irtr »m m. t>r 1 KZ »Sora« Žiri, slaščičarni last Sinani Ibrahim in penzionu • Zaradi OpUStilVfl osnovnih taiglSIMkih norm, bodisi ;*ri o,- -lini t) i j i bodisi pri higieni živil, Je bilo v skladu s t>0. slonom 7, nkona o sdra- "1,,, ' stv "'^'ck m nadzoru nad živili izrečeno 35 mandatnih kazni. Cd vnetih !310 3 v „ "i fo] a čistočo, je bilo 14* spoznanih kot nesnažnih (šolska kuhinja v i ".ulvarrl Kardelj", Lom I. in U. - kdhinja ter obr.-.tna kuhinja clje Logatec) . Vse navedene o rganiz arije so bile prijr.vljene s od- .i i ku z a pr ekrske. vakrat letn o so b ili pr egled ini vsi o bjek li, ki služijo za preskrbo s pitno vodo. Sprotno je bila kontr oliranr tu i količina re-Z Id ualn aga k lo ra v p Hrti v orli. ud v zetih 7;* v zorcev v ode fts '■ laJMeffiA 1" š-Uo nnallzo in ii vzorcev za kemično analizo, je bilo 17 bakteriološko In 1 k emiČno neprimeren. Vodovodna zajetja so n a k raškem terenu, kar pogojuje, da je bakteriološka kvaliteta vode zelo nestabilna, saj voca na takem terenu nima samo Čistilne moči. Logaški vodovod nima večjega vodnega r e-zervarja, Kjer bi voda stala vsaj pol ure, da bi klor lahko deloval. Zato se , i ojev lja v z acetk u v odovodnega o mrež j a p revis oka doz a rezitualnega klo -ra, medtem ko v končnih vejah vodovoda rezidualnega Mora ni vač. ..ontrola nad higienskimi razmerami v šolah in vzgojno varstvenih zavo-C i j«-' pokazal*,, da so ti objek ti dobro v zdrzevani. j. ljub večkratnim opozorilom projektantske o r iiuiz acijf še vb* RS) izdelu-jejo pomanjkljivo projektno dokument a< ijo. Ne upoštevajo pogojee in soglasij sanitarn e inšpekcije, zato je b ilo ^ pr ojektantskih delovnih o rganiz a-c ij prijavljen ih javnemu tožilstvu. III. 1 i udzor n ad sk 1 epanjern koop*.'rantsk ih pogodb je pokazal, da so se n a območju SG Logatec pojavile skupine delavcev iz drugih republik le pri Gradniku in ^lek tr o Ljubljan a. Inšpekcijo dela redno obveščajo o sklepinju Uooperant-8 kih pogodb. Na osnovi teh pr ijav sv b ila pregledan a v sa gra:lJiŠČa. Tu je ugotovljeno, da skoraj ni primerov, da ne bi bilo prijave oz. ćeHvcev brez pogodbe o delovnih r azm«r jih. Ti delavci so na gradoiŠč ih pomanjklji-i/ o o ..remi jeni z osebno v arovaln o opr emo . Judi njihov> ,'0/.it.>v. nje varno-:.t 11. > tehnike v gradbeništvu je pomanjkljivo, i Je lov ni organizrciji je in Špe-c ija Aela naložila, da mora delavce kooperantov ustrezno izobraziti iz varstva pri delu. tri zagotavljanju minimalnega StaMVJarda je ugotovljeno, da (,'elavci stanujejo v skrajno z anemar j enert prizidku pri Gradniku z razbitin, stavbnim pohištvom, po škodovano električn o inštalac ijo. Gradniku je r.alo-zeno, da mora navedeno stanje sanirati. i'o sprejen.u nove kolektivne pogodbe je bil sklican sestanek vsjh obrtnikov, ki oelajo v gradbeništvu. Pri kontroli na gradbiščih je bilo ugotovljeno, da nekateri obrtniki niso spoštovali določb pogodbe; proti le-tem je bil sprožen postopek pri sodniku za prekrške. Na gradbiščih so delr.U tudi obrtniki "šušmarji", proti katerim je ukrepala tržna inšpekcija. i r egled obrtnih delavni« je po kazal, dao brtn ik i nimajo zagotov lj enega p* riod.icnega pregleda delovnih naprav in priprav. Te preglede vrši komisija, ki jo potrdi Republiški inspektorat dela. združenje ourtnikov jjo moralo speljati akcijo, da bo ustrezna komisija opravila navedene preglede. Inšpektor dela je ukrepal v sodelovanju z družbenim pravobranilcem samoupravljanja v primeru namestitve sekretarja Občinskega odbora a'ečega križa. IV. .✓ružbena gradnja se vrši po potrjeni investicijsko tehnični dokumentaciji, razen stanovanjskega bloka za Narodnim domom, kjer je prišlo :'o odstopanj pr i izvedbi centralnega ogrevan ja. Gradbena Inšpekcija je so elovala pr i vseh pregledih Individualnih objektov v svrho pridobitve Uporabnega dovoljenja. Pri pregledi Individualnih gradenj )>■ ugotovljeno, Investitorji gradijo objekte po potr jeni dokumentaciji z manjšimi Od stopanji, ki so ekonomsko in tehnično utemeljene. Lišpekcija je na prijavo posr.,rezriih občanov, da sosedje izvajajo razne adaptac ije ali gradijo manjše objektj, v večini primerov ugotovila, da gre za motenje posesti in da ti občani ivajo ustr ez-n a dovoljenja. Ugoto vljeno je bilo 23 gradenj brez dovoljenjr. Proti vsen. so b i 11 Iz dani ukrepi o ustavitvi del in prijav^ sodnik u s a pr ekrske. ( rna gradnje se pojav ljajo predvsem pri adaptacijah , gar nžah ingor; »dnrskih poslopjih CMtnosno ko si občan pr idobi potrdilo o pr ig lasitvi del, k asneje pa obseg del presega dovoljena dela, ki jih lahko izvaja na podlagi priglasitve. v7. /alk artO n in Konfekcija Log.itet v celoti iz poln jujei i m Shtev a V • stv a pred požarom, zahteve požarnega inšpektorja o odpravi [»omanjkljiv osti se redno in v rokih izvajajo. Tudi v tovarni KLI se stanje izboljšuje, odpravljene so pomanjkljivosti, ki so zahtevala vočja finančna sredstva. Mf- obratu hruši-co Je še vedno prisoten problem zagotovitve protipožarne voda ter neprimernega sk ladiščenja kurilnega olja. / uredil-vijo zajet j i /. , poi r no vodo v Logaščic i bo problem delno rešen . Postaviti DO aotrebno ia talni hidrant, ki do oskrboval tudi področje "(.radnika". .^obro sodelovanje službe za požarno varnost v i>G KU s požarno inšpekcijo Je rešilo vet probl«m«>v, med njimi z man jšev anje požarnih sektorjev s požarnimi zidovi, odmiki itd. f r egled samoupravnih aktov v delovnih o rrjani/. acljah o u j ejan j u poz ai n< v arnosti in odgovornosti oseb je pokazal, da ima večin a delovnih organizacij te akte izdelane in imajo ustrezno organizirano tudi službo za varstvo pred p ožarom. Tekom leta je bila v akcijo NNNP vključena tudi požarna inš;x*kcijo s svojimi pregledi in ukrepi. imnikarska služba ne opravlja svojega dela redno in v celoti, saj je inšpekcija ugotovila, da je več o bŠanov bilo pr i sil jenih, da so sami Čistili dimo-vode, 2*aradi kršitve pravilnika o rokih Čiščenja je bil dimnikrr prijavljen sodnik u za prekrške. Samo kaznovanje problema ne bo rešilo, pač pa bo potrebno službo kadrovsko okrepiti. Kontrola transporta in pr etak ajjjajg nevarnih snovi ter motornih goriv je pokazala, da so vozil,: Ustrezno ozn.irena, pri samem pretakanju pa ni bilo ugotovljenih kršitev. VI. Cestn oprometni inšpektor je redno sp ren.ljal stanje na cestah in o pomanjkljivostih sproti obveščal Samoupravno komunalno interesno s..upnost in Gradnik Logatec, da so bile odpravljene večje poškodbe na cestah. Ceste so zadovoljivo vzdrževan« glede na razpoložljiva finančna sredstva. V občini še ni organizacije, ki bi pogodbeno prevzela vzdrževanje javnih cest. Obnova poškodovanih prometnih znakov (največkrat so poškodovani iz objestnosti) traja p redolg o, ni še organiz i rano n adzorstv o n ad str.njem in v z'irževanjem javnih c est in po stav ljanjem prometn ih znakov, kot je določeno v ^. členu z veznega z akona o v arnosti cestnega pr ometa. Opravljen . jc tudi kontr oia smučišča in vlečnice na Sekirici, z namenom, da se ugotovi, je uprav-Ijalec opravil zaščito vlečne vrvi proti streli, rji in zaščito v primeru izpada vlečne vrvi. Večino poman jkljiv osti so odpravili. Mevilo potnikov na avtobusih so je po ukrepih ZIS občutno povečalo in temu povečanju prevozniki niso bili kos. Potniki morajo zaradi tega dalj časa Čakati, zlasti ob petkih in ponedeljkih. VII. Steklina, ki se je pojavila pri gozdnih živalih, je zahtevil.-. niz ukrepov, kateri so bili izvedeni s pomočjo štaba za zatiranje stekline pri SC Logatec , veterinarsko higiensko službo in Lovskimi družinami, /e&na lastnikov psov in mačk je izvajalo predpisane ukrepe o kontumacu. h'ek ater i občani zaradi malomarnega odnosa do te nevarne bolezni niso izvajali zahtevanih ukrepov, zato je biLa večkrat izvedena akcija z veterinarsko higiensko službo in lovskimi družinami, da so pokončevali pot»epuško pse in mačke. Proti lastnikom psov, ki niso poskrbeli za zaščitno cepljenje ps~. proti steklini, pa je bil uveden postopek o prekršku. V obč ini Logatec je biLo v letu 19 - J. registriranih 6 primerov steklih živali, kar je man] kot vletu 19 - . \ri tem lahko ugotovimo, d? ni prišlo do nobenega primera io obolenj pri ljudeh, Čer iv no so le-ti prišli v nekaj primerih v k ontak t z okuženo Ž Iv aljo; da je bila intervencija odkrivanja stekline pravočasna; da so ljudje lahko šli pn-v očasno n a z aščitno cepljenje. ^aščitna cepljenja, ki jih nalaga odredba o preventivnih c eplj.;,.jia in diagnostičnih preisk avah pr i živalih (pregled na TuC , dang, br ur. Io zo, k užno malokrvnost) , je Veterinarski zavod "Krim" Grosuplje opravil po sprejetem programu. Pregledani vzorci mleka, ki ga oddajajo proizvajalci za Javno potrošnjo, so pokazali, da le majhen odstotek mleka izpolnjuje predpisano kvaliteto (po-več um število bakterij kontaminento v in povečano število c: elir v mleku). Proizvajalcem mlaka, ki so oddajali oporečno mleko, je veterinarska inšpekcija prepovedala od i a jo le-tega do odprave pomanjkljivosti, .igienski proizvodnji mleka proizvajalci Še vedno posvečajo premalo pokornosti. 701. V akcijo, da se pridela čimveč hrane, je bila vključena tudi kmetijska Inšpekcija, .tazgovori z občani so pokazali, da zemljišča, ki niso ali pa so slabo obdelana, so v Lasti ostarelih ljudi ali pa so vzrok neurejeni lastnin-s\: i odnosi. Občani so bili opozorjen i na 1 S. člen zakon i o k metijsk ih zemljiščih in o potrebi obdelave k metijsk ih zemljišč. Poseben primer Je kmetija Leskovec na i-.edvedjerr. br 'u, kjer so bile njive pokošene Šele septembra. Kmetijska Inspekcija bo v sodelovanju s &ZS poskrbela, da bodo tudi ta zemljišča ustrezno obdelana. V letu 19 L2 neobdelanih zemljišč praktično ni bilo, so pa zemljišča, ki jih intenzivno ne obdelujejo, pa imajo z-?, to pogoje. i ri njivskih po sevkih je b Lla ugotovljena okužba s fitofto ro in kolor adskim hroščem. Kmetijski inštitut Slovenije je na podlagi poročil inšpekcije preko sredstev javnega obveščanja dal navodila o zatiranju teh rastlinskih škodljiv cev. Vekom leta se je pojavljalo po man jk anje sredstev z a z atiranje r astlinskih škodljivcev. Vsled tega je KZ ta sredstva prodajala predvsem kooperantom. i-L Logatec premije za odkupljene živali nI takoj izplačala ob o'kupu, pač ia j,^ to premijo hotela prej uveljaviti. Tak način plačjvanjr ni bil v s kla-cu s sprejetim dogovorom, zato je tv metijsk o z adruoo inšpektor opozoril, ..akar je le-ta pričela z izplačevanjem v skladu z dogovorom, i-remije za povečanje staleža živine v znesku ^.OCO din za nižinske predele odnosno :■: din za v išinske predele, r ejci v letu 19»i, niso koristili, saj Je bilo uveljavljen o le 7 pr emij z a p temensko živ ali. I-remije zar - zvoj ovčereje, konjereje in za ureditev pnšnikov niso bile izkoriščene. Fri izplačilu reg* resa za gnojilo in krmilo, k i jih je dajal sklad za intervencije v k metljstv« in porabi hrane, kmetijska inšpekcija ni ugotovila nepravilnosti. tri kontroli prometa vina v odprtem stariju je bilo v enem primeru ugotovlj0' no, da vino ni sposobno za prodajo zaradi primesi san.orodnice. Vino je bi' lo uničeno, gostilničar pa prijavljen v kaznovanje. /lit. Sečnja drevja in dobava Lesnih sortimontov je bila v letu i9 do sezona v celoti pri TOK in ToZ*_/ Gozdarstvo. Posledice snegoloma v letu .9i-l so bile odpravljene pri TOZ.j Gozdarstvo, doČim v gozdovih, s katerimi upravlja fGi. Gozdarstvo, Še ležijo pelo mijena drevesa. - elo na gojenju g ozdov vključno s snovanjem novih nasadov, ki jih financir* iepubliska SIS za gozdarstvo, so izvršena v celoti. Tudi v letu *9t2 so bllfl pooozdene pasniške površine ob robu gozdov, ki bi jih lahko uporabili kot travnike. Občutna ik oda nrstaja v srireko !h n \% dih, stnrir. do MO let, kot posledl-c a snegoloma in noustre-sn* «tr'.;.r/"> r ogo» gn d«) i« , r- » n... mjJ ii i- krije je treoa teJca posege .jolj podrobno n-črtovati, 'jnei'ivn kje;- Izv .ja lnt mSJivna sečnja v slab1* pomlajenih površinah. / prate kletn Letu jo bilo na podoben nnČln s grajen o večje št vilo jr»7f inih cest in vlak . Pr i gradnji pa jo potrebno v sklnj»vat( interesu »učenega in z aseunega sektorja ter i\ZS. Sušenje bresta in jel.;-; so i^daljuje. VeČ Jo Jader sušlc po smr.j/.ovem luba-■ .ifju. o primernim posegom jo*darjl lahko vzdržujejo zadovoljivo s tan j©* ..k oi.e po divja* i trer.ub.o n iso z askrbljujoče, r ast; pa število jelenjadi no območju .iruŠice. Gozdarski inšpektor je ukrepal pro.i občcnorr.f ki so <*' l?'jali oc'oadke v j izdove ta;^, d* je 'd-to predlagal sodniku z ' >rekrške. ; ri sečnji, dodeljevanju In o'.pl ač r/r* nju losa za domačo rabo tor razrezu te-^a lesa je bilo lelos v' 15 km. 2. Leopold Petkovšek Pokljuka, 13. 3. 1983 - Mednarodni Yassa maraton Lepo vreme, ledena in za naše tekmovalce dokaj dolga proga, vendar so rezultati pokazali, da jim tudi to ne pride »do živega«: ženske 21 km: 1. mesto Mojca Šemrov, 6. Judita Sovan, 9. Irena Leskovec, 10. Milojka Cigale moški 21 km: 1 3. mesto Rafael Marn, 1 7. Vojko Prezelj, 20. Tone Nagode moški 42 km: 1 5. Marko Dodič Travna gora. 20. 3. 1983 - 1. memonal Majde Šile Organizatorji - TVD Partizan Sodražica - so se potrudili in organizirali tekmo v skoraj nemogočih razmerah, vendar so bile proge v redu pripravljene, dobri pa so bili tudi rezultati: cicibani: 1. mesto Jure Smole, 2. Marko Leskovec, 3. Gregor Prezelj pionirji: 1. mesto Rafael Marn, 5. Peter Nagode, 7. Srečko Moroz pionirke: 1. mesto Irena Leskovec, 3. Melita Malnar, 5 Marta Eržen članice: 1. Judita Sovan, 2. Mojca Šemrov, 3. Milojka Cigale člani A: 2. Dodič Marko, 3. Tone Nagode, 4. Andrej Fečur člani B: 1. Konrad Merlak Pokljuka. 3. 4. 1983 - medklubsko tekmovanje Na medklubskem tekmovanju so nastopili trije naši tekači bolj za »ogrevanje« za popoldansko tekmo. Dosegli so: ml. pionirji: 13. mesto Nagode Marjan st. pionirji 6. mesto Marn Rafael, 1 3. mesto Molk Alojz Pokljuka, 3. 4. 1983 - Pokal Slovenije v biatlonu Na tem zanivem tekmovanju so se naši tekači zelo dobro odrezali, saj so bili: ml. pionirji: 3. mesto Marjan Nagode st. pionirji: 3. mesto Rafael Marn, 5 mesto Alojz Molk Pokljuka, 4. 4. 1983 - državno prvenstvo Na državnem prvenstvu na 20 km za mladince in članice, kjer so nastopile vse ženske v enoti kategoriji, so bili doseženi naslednji rezultati: ženske na 20 km: 1 1. mesto Mojca Šemrov, 12. mesto Judita Sovan mladinci 20 km: 23. mesto Marko Dodič, 29 mesto Tone Nagode Med člani od 35 do 40 let pa je Prezelj Vojko dosegel tretje mesto Na koncu smo. In spet na začetku. Prav ste prebrali, na koncu in na začetku. Na koncu zelo uspešne sezone, ki je bila sad vloženega dela v pripravljalnem obdobju skozi vse leto, truda na samih tekmah, včasih tudi trohice sreče. Rezultati ostajajo zapisani, mi pa se bomo spominjali tudi majhnih spodrsljajev, zlomljenih smuči, odrgnjenih rok in stegen pa tudi obrazov, burje na Predmeji, ki je s svojimi sunki povzročala »trdde pristanke« izven smučine, odjuge in slabih prog, itd Vendar pa je treba ob tem spregovoriti tudi o drugih stvareh. 0 trmastem vztrajanju nekaterih na starih osnovah, na nepravilnem gledanju na telesno kulturo in šport nasploh. To pa gre predvsem na račun pravih športnikov in tistih zanesenjakov, ki s svojim delom dokazujejo, da še vedno upajo na boljše čase. Tudi mi vemo, da so težave (tako ekonomske kakor gospodarske), vendar bi bilo treba ločiti zrnje od plev in spremeniti odnos predvsem do ljudi, ki vgradijo v dosežene rezultate ogromno dela in truda in jim je vsa nagrada za to le dobra uvrstitev na tekmovanjih in morda še besede pohvale tistih, ki za te uvrstitve zvedo iz časopisa ali TV oddaje. Moramo pa se tudi toplo zahvaliti vsem tistim, ki so kakorkoli pomagali pri delu sekcije županjem, da bo takih ljudi vse več. In začetek? Da, to je tudi začetek nove pripravljalne sezone in novih naporov. Verjetno večjih kot do sedaj, zato pa upamo, da bomo ob letu lahko napisali nekaj besed o še boljših uspehih logaških smučarjev - tekačev Tekmovanje za NOTRANJSKI POKAL V VELESLALOMU dne 5. 3. 1983 v Širokih njivah 5. 6 7. 8 CICIBANI: 1. Lukančič Boštjan, Logatec - 49,06 2. Bevčič Alen, Snežnik - 49,49 3. Vuga Simon, Pivka - 50.16 4. Zadnik Valerij, Snežnik - 51,23 Mesec Jure, Vrhnika - 53,53 Drofenik Boštjan, Vrhnika - 53,86 Leskovec Robi, Vrhnika - 54,1 6 Jerina Rok, Vrhnika - 55,24 9. Lapajne Borut, Portorož - 56,46 10. Soklič Borut, Portorož, 56,50 1 1. Stanovnik Peter, Portorož - 57,23 12. Jakin Janez, Pivka - 57.37 13. Volčič Matjaž, Portorož - 57,76 14. Torkar Aleš, Vrhnika - 58,51 1 5. Žene Erik, Snežnik - 61,51 1 6. Kobal Simon, Portorož - 62,35 1 7. Žmak Peter, Postojna - 62.37 18. Podjed Gašper. Logatec - 62.54 19. Kodele Vilen, Pivka - 66,35 20. Poročnik Aleš, Snežnik - 67 53 21. Kočevar Andrej, Vrhnika - 69 78 22 Perko Andrej, Postojna - 1.1 5,62 Nastopilo je 32 tekmovalcev Diskvalificirani: 10 tekmovalcev CICI BANKE: 1. Rozman Damjanca, Snežnik - 55,1 9 2 Japelj Nataša, Vrhnika - 57.1 6 3. Škrjanc Tadeja, Pivka - 58.93 4. Zupan Saša, Vrhnika - 59.01 5. Petrovčič Karman, Logatec - 60.45 6 Gruden Eva, Vrhnika - 66 24 7 Kordeš Mojca, Vrhnika - 68,04 Nastopilo: 28 tekmovalk Diskvalificiranih: 2 1 tekmovalk MLAJŠI PIONIRJI: 1. Mikulan Tomaž, Vrhnika - 48.76 2. Požar Fredi, Pivka - 48.78 3. Kavčič Vili, Pivka, 48.94 4. Stojanovič Klemen, Vrhnika - 49.1 9 5. Menart Iztok, Logatec - 49.63 6. Maček Janez, Logatec - 49,90 7. Barbo Janez, Vrhnika - 50.34 8. Uršič Darko, Logatec - 50.46 9. Rupnik Jure, Logatec - 50.63 10. Sluga Matjaž, Vrhnika - 50.70 1 1. Zadnik Marko, Snežnik - 50.86 12. Bazjako Matej, Postojna - 51.02 13. Petkovšek Marko, Logatec - 51.1 7 1 4. Mlakar Matjaž, Postojna - 51.84 1 5. Kuralt Ivan, Logatec - 52.28 1 6. Gašperšič Bogdan, Pivka - 52.55 1 7. Vatovec Andrej, Postojna - 52.70 18 Prime Gregor, Pivka - 52.87 1 9. Mrak Matic, Vrhnika - 52.89 20. Sircelj Damir, Snežnik - 52.91 21. Rupnik Mitja, Logatec - 53.51 22. Miklič Gregor, Vrhnika - 53.54 23 Filipič Igor, Portorož - 53.98 24. Drašler Andraž, Vrhnika - 54.10 25. Primožič Rok, Snežnik - 54.33 26. Krnelj Gorazd, Pivka - 54.49 2 7. Pogačnik Rok - Portorož - 54,50 28. Kos Gregor, Vrhnika - 55 51 29. Kokalj Toni, Logatec - 55.58 30. Kranjc Urban, Postojna - 55.97 31. Babnik Iztok, Portorož - 56.57 32. Odar Andrej, Postojna - 1.14.99 Nastopilo: 51 tekmovalcev Diskvalificiranih: 19 tekmovalcev MLAJŠE PIONIRKE; 1. Možma Darja, Vrhnika - 48.22 2 Šuštaršič Eva, Pivka - 48.46 3. Hreščak Nada, Pivka - 49.98 4. Comino Urška, Logatec - 51.36 5. Žnidaršič Nada, Postojna - 52.87 6. Zupan Darja, Vrhnika - 53.37 7. Rijavec Nataša, Vrhnika - 53.76 8. Žitko Barbara, Postojna - 53.91 9. Popit Helena, Vrhnika - 54.34 10. Jereb Sandra, Logatec - 54.66 1 1. Čuk Polona, Logatec - 54 79 12. Možina Katja, Postojna - 55.28 1 3. Božič Martina, Snežnik - 55.60 14. Sedmak Alenka, Snežnik - 57 70 Nastopilo: 1 9 tekmovalk Diskvalificiranih: 5 tekmovalk V veleslalomu za notranjski pokal se je med seboj pomerilo 1 30 cici banov, cicabnk, mlajših pionirjev in pionirk iz šestih smučarskih klubov notranjsko-primorske regije. Sončno vreme in odlično pripravljena proga sta omogočila mladim tekmovalcem, da so pokazali vse svoje znanje Za tehnično izvedbo tekmovanja je poskrbela alpska sekciia SK Logatec Smuk na Petkovcu... Letos je smučarska sekcija Petkovec v okviru 007SMS Povtn pripravila zadnjo februarsko nedeljo tretji smuk - »Petkovec '83«. Nekateri so trenirali že med tednom, ko je bilo vreme sončno in proga odlično pripravljena. V soboto in nedeljo pa/o je od/uga dobro omehčale, tako tudi hitrosti niso bile velike. Nevarnost pa je bila zmanjšana tudi pri drvarnici (tekmovalci že vedo katera drvarnica). Kljub nekoliko slabšemu vremenu pa so tekmovalci kar vztrajno prihajali na start in potrpežljivo čakali. Tokrat je bilo razvrščanje tekmovalcev, glede na dosežene rezu/tate. dobt° organizirano. Po prihodu na cilj: »Kaj, šele 14 sem?!« Netekmovalcem pa /r bila uvrstitev nepomembna in so počeli kaj drugega .■J'pkmovnio je več kot 180 smučarjev iz vseh okoliških krajev - tudi iz Žit s*m/0gta ^^"šjeje bilo ves čas zelo prijetno, i/hira smuči pa skora/ večja kot v Slo- n'Mpottu Drovizirane zmagovalne stopnice in najboljša dekleta. "Ha /i/i^6''3 Mihela ,z Šentjošta, Marti iz Zavratca na drugi »stopnički« Ztn rtB' Pa 'mava sPet en0 veČ/* 1. ^ a9ova/c/ so bili veseli lesenih pokalov Podeljenih je bilo 5 pokalov za in najSta' Poleg teh pa sta dobi/a tradicionalni pokal Petkovca tudi najmlajši r>odre'Si tekmovalec tinjeu {en'h ie bilo tudi 5 kompletov medalj Iz vsake ekipe pa je dobil za-Vrsčeni tekmovalec spomin - polžka In veleslalom v Rovtah 00 ZSMS Rovte je pod pokroviteljstvom KS organizirala tekmovanje v veleslalomu za KS Rovte na Lešah. Potekalo je ptvo nedeljo v marcu Na start se že gre s smučmi na rami. ko pa gre za res in so stotinke neusmiljene /e pa že bolje, da daš smuči na noge. »Kako se bo peljal naš 'taman'?« »Kako pa naš tastar'?« (Tekmovali so cicibani do 6 let. pa veterani, vmes pa še smučarji razvrščeni v sedem kategorij) V Rovtah je bilo vreme sončno, počutje pa prijetno, saj je za to skrbel re porter Sinki! Tekst in loto Judita Treven KAMELA 2 Petkovec 46 61373 Rovte