GEOGRAFSKI OBZORNIK ZAŠČITENO OBMOČJE LANGE LACKE PRI NEŽIDERSKEM JEZERU A n a V o v k UDK 911:502.7(436 Lange Lacke) ZAŠČITENO OBMOČJE LANGE LACKE PRI NEŽI- DERSKEM JEZERU Ana Vovk, mag., Oddelek za geografijo Pedagoške fakul- tete Maribor, 62000 Maribor, Slovenija Članek opisuje nekatere značilnosti zavarovanega območ- ja Lange Lacke, ki leži jugovzhodno od Nežiderskega jeze- ra, blizu avstrijako-madžarske meje. Območje Lange Lacke je jezerska pokrajina osrednjega Seewinkla, ki leži na jugovzhodnem de- lu Nežiderskega jezera (Neusiedlersee). Nastanek številnih jezerc je povezan z zadnjo ledeno dobo. Takrat so nastale v vododržnih plasteh zemlje veli- kanske ledene leče, pingosi, okrog katerih je Dona- va odložila ledeniški rečni prod. Po otoplitvi so se tla zaradi odtajanja ledenih leč sesedla in nastale so konkavne oblike, ki so danes jezerske kotanje osrednjega in vzhodnega Seewinkla. Kotanje so se do danes ohranile zaradi značilnosti nanosov, ki so matična podlaga kotanj. Vododržna plast zemlje, na kateri so nastale ledene leče, vsebuje horizont s po- večano količino soli, ki povzroča večjo vsebnost so- li v jezerih in alkalnost prsti v Seev/inklu. Ta slani ho- rizont je nastal v zadnji, zelo topli in suhi medlede- ni dobi. Na takratnem površju so se, podobno kot danes v stepah in polpuščavah, nalagale tanke pla- sti soli, zaslajeno zemeljsko površino pa je v nasled- njem mrzlem obdobju prekril prod. Danes je slani ho- rizont na površju le tam, kjer manjka prodni pokrov, to je v jugovzhodnem delu Seewinkla, ki ga pozno- ledeno nasipavanje ni več doseglo. V območju Lange Lacke sta zastopana dva tipa slanih prsti: solončak in solonec. Solončaki nastajajo tam, kjer spomladi slana voda preplavi talno površi- no in poleti zaradi izhlapevanja na površini ostane le bela skorja sode. Pri soloncih je površinsko zaslaja- nje šibkejše in se kaže poleti v obliki razpok. Oba tipa slanih prsti predstavljata zaradi vsebnosti soli, po- manjkanja organske snovi, pogoste menjave vlažnega in suhega obdobja ter stalne spremembe talne struk- ture ekstremno rastišče. Kjer je slani horizont prekrit s slojem proda, so nastale pod celinskimi podnebni- mi razmerami zelo rodovitne črnice. Spoznamo jih po globokem črnem humusnem horizontu. Na jezerskem območju, ponekod tudi v območju Lange Lacke, so na- stale tudi slabo slane vlažne črnice, peščene prsti. UDC 911:502.7(436 Lange Lacke) PROTECTED ARE A OF LANGE LACKE NEAR NEUSIED- LERSEE Ana Vovk, M. Sc., Oddelek za geografijo Pedagoške fa- kultete Maribor, 62000 Maribor, Slovenija l The article presents some characteristics ofprotected area of Lange Lacke, southeast from Neusiedlersee near Austrio-Hun- garian border. Jezerca Lange Lacke spadajo h globjim vodam Seevvinkla, pri visoki vodi dosežejo globino 1 m. Ima- jo obliko ponve z glineno podlago, voda pa nima stika s podtalnico, vir nove vode so edino padavi- ne. Nihanja vodne gladine so opazna med letom in v daljših časovnih obdobjih. Voda je najvišja pom- ladi, v poznem poletju pa najnižja. Jezera v Seewinklu imajo slabo do zmerno sla- no vodo, prevladujoča vrsta soli je soda, natrijev kar- bonat, nekaj je kuhinjske soli, natrijevega klorida, ter natrijevega in magnezijevega sulfata. V poletnih me- secih je vsebnost soli 20 g/l , v Lange Lacke od 5 do 10 g/l. Delež soli je močno odvisen od gladine vode. Okrog območja Lange Lacke so ponekod še os- tanki pašnikov, ki so nekoč zaznamovali celoten See- winkel. Tudi zaradi intenzivnega pašništva v prete- klosti ima pokrajina stepski značaj. Že nekaj centi- metrska razlika v višini vode vpliva na različno, dru- gačno rastje. Poleg vodnih razmer vplivata na spre- minjanje rastlinskega mozaika tudi mikrorelief in vseb- nost soli v vodi. Medtem ko na lastnosti črnic spodaj ležeči slani horizont zaradi prodne odeje nima vpli- va na rastline, uspevajo na suhih peščenih tleh sla- ne stepe. Ekstremno slana rastišča so tam, kjer leži slani horizont neposredno na talni površini. Na ta- kih rastiščih uspevajo le halofilne rastline [Puccinel- lia peisonsis, Lepidium cartilagineum). Na obalah je- zerc Lange Lacke se začne obdobje cvetenja šele pro- ti poletju, ko upade gladina vode. Prevladujoča rast- lina obalnega pasu je Lotus glaber. Kasneje, ko se posuši jezerska zemlja, se pojavita enoletnici Cryp- sis aculeata in Cyperus pannonicus. Najprej odene- ta jezersko obalo z zeleno in nato rumeno prepro- go. Poleg »naravnega« rastja je na območju Lange Lacke precej njiv. Od živali je med sesalci najpogostejši poljski za- jec (Lepus europaeus), ki izhaja iz vzhodnoevropskih gozdnih step. Seevvinkel mu nudi z obdobji toplega 1 8 GEOGRAFSKI OBZORNIK 5 k m H naravno območje | ohranitveno območje | I zaščiteno kmetijsko območje Slika I: Nežidersko jezero in Lange Lacke. Območje ob Nežiderskem jezeru je razdeljeno na 3 enote: naravno, ohranitveno in zaščiteno kmetijsko območje. in suhega podnebja ugodne življenjske razmere. Opa- ziti je mogoče tudi srne. Ze nekaj več potrpljenja je potrebnega, kadar hočemo videti glodalca suslika [Citellus citellus). Roparji suslikov in drugih glodalcev so stepski dihurji ( M u s t e l a eversmanni), ki so razšir- jeni v vzhodnoevropskih in azijskih stepah. V Avstri- ji je zahodno mejo njihove naselitve. Čeprav si kop- ljejo rove podnevi, imamo pravo srečo, če jih vidi- mo. Mnogo pogostejše so različne miši. Mednarodni pomen območja Lange Lacke teme- lji na ptičjem paradižu. Poseben vtis pustijo jesenska zbirališča gosi. Oktobra se tod zadržuje do 20.000 gosi (Anser fabalis), 10.000 rjavih (Anser anser) in do 5000 bledih gosi (Anser albifrons). Po- leti so jezera pomembno počivališče za vodne (La- rus ridibundus) in beloglave galebe (Larus cachin- nans). Tu gnezdijo redke vrste, ki se zadržujejo iz- ključno na območju Nežiderskega jezera. Intenzivno kmetijstvo v neposredni bližini jezera predstavlja nevarnost za ta edinstveni ekotop, zato je bil na temelju trideset let starih zamisli o varova- nju okolice Nežiderskega jezera ustanovljen Center za zaščito narave (WWF), ki mu je uspelo pod na- ravno zaščito vključiti tudi njive, njihove lastnike pa subvencionirati. V osemdesetih letih je deželna vla- da prevzela nadzor in odgovornost nad stepskim ob- močjem ob jezeru, kar je bil prvi korak k ustanovi- tvi Narodnega parka Neusiedler See - Seewinkel, leta 1993 pa je prišlo pod zaščito tudi območje Lan- ge Lacke. V okviru ustanavljanja narodnega parka jim je uspelo skleniti pogodbe z lastniki vključenih njiv in tako arondirati območje. Osrednja naloga uresni- čevalcev narodnega parka je bistveno zmanjšati ozi- roma preprečiti prejšnje posege v pokrajino. Obiskovalci narodnega parka se morajo strogo držati označenih sprehajalnih poti, kolesarskih stez in opazovalnih točk, saj nenadzorovano ravnanje obi- skovalcev in preradovednih turistov lahko zmoti živ- ljenje edinstvenega ekotopa, ki je zelo občutljiv na človekove posege. 1 9