Za poduk in kratek čas. Grad Hrastovec. II. Kmalu za kapelo, tudi na severni strani grajščin8kega poslopja «e iz dvorišča po širnih in lepib stopnicah vhaja v prvo nadstropje ter se skozi zeleno sobano, kder stoji par dragocenih postelj z nebom, pride v prostorno jedilnico. Tokaj kažejo peč, v katerej je neka liišna sožgalo bvojo nezakonsko dete. Zločinko so pri kamenem križa v gozdu pred sv. Lenartom tik velike ceste usmr- tili. V hiši za zeleuo sobaao se vidijo lepe tapete, postelja z nebom, po stenah pa razae slikarije, med njimi precej umotvorna podoba sv. Sebastijaua in podoba serca z močao zgrbančanim čelom. Še bolj zanimiva zarad raznih slikaiij je prostoina igralnica ali biljardnica. Z neko grozno natančnostjo malani 80 psi, kijflodajo in se trgajo za telečje kosti, potem zidanje babilonskega stolpa, tropa pijaucev, slika pri nas aenavadne rastline lopatike — aloe — podpis pravi, da je lopatika cvetela 1. 1653. Iz biljardnice ee pride Da krasen mostovž ali galerijo z visokimi oknami. Iz sten gledajo obiskovalca vseskozi mojstersko malane podobe nekdanjih grajščakov Herbersteinor. Prvi je v bogati opravi cesarskega maisala, drugi nosi škarlatao obleko limskega kardinala, tretjega ovija resnobno oblačilo cistercijanskega meniba, četiti je oblečen kot špaojolsk dvornik, petega vidimo v sijajni opravi neinškega kneza, poslednja dva nosita obleko vitezer aemškega reda. Toda najimeaitaiša ined vseini je podoba Zigmunda ple"menitega Herbersteina. Prebodljivo sivo oko se kaj resnobno v ogledalca vpira, visoko podobo krepkega moža krasi bogata orijentalska obleka. Ova podoba spominja na slavnega moža, ki je 3 cesarjem zvesto služil: Karlu V., Ferdinandu I. iu Maksimilijanu II. kot predsednik cesarske kamore. Bil je tudi cesarjev poslanik do turSkega eultana in ruskega velikega kneza. Veljal je svoje dni za najvfcjega potnika in prebrisanega diplomata. Zigmund plemeniti Herberstein je videl Moskvo na Ruskem, Carigrad na Turškem, Kopenbagen na^ Dauskem, Pariz na Francoskem, Barcelono na Španjskem ter obiskal Rim in Benetke; povsod je občeval z najodličaisimi osebami; gororil je z papežem, obSeval •/. 3 cesarji, 9 kraljieami, z dožem v Benetkah iu z velikim mojstrom uemškega reda. Dvo cesarski nadvojvodinji je spremljal na kraljevski prestol poljski. Kar je znaiuenitega videl ali slišal, vse j« v svojem res zanimivem potopisa popisal; posebno uataneao poroča o šegah in uavadah pri Turkib, Rusih iu Spanjolcih, ki so takrat po celetu svetu kot prvi uarod Bloveli. Doma je rad na lov zahajal v tuiški obleki. Nekokrat ga kmetovje blizu Wuiniberga zgrabijo in misleči, da so turškega ogleduba vlovili, brez usmiljeaja na mestu ubijejo. Lep mož je moral biti Maks pl. Herberstein, deželni glavar stajerski. Naslikan je v 33. leta svoje starosti 1. 1635. in ima svojega psa na atrani. V bližnji prvi sobani je videti naslikauo rodoviusko drevo Herbersteinov. Pristavljeno je njihovo geslo: In sago et toga Marte et arte. Deseta sobana v tej vrsti je velika lepa in jasna dvoraua. Na stropu namalana je bogiuja Diana sredi spečih niinf in od faanov opazovaaa; ob robovih zapazimo dva leva, kako jeleua trgata, potem divjega tigra sredi nježuih otročičev, potem več prizorov iz tarške vojske, iz življenja ua kmetih, eao pastirico in naposled mesto v ognja. Blizu kapele bila je aekdaj bogata orožaraica, sedaj je prazna. Nedavao je oskrbnik še imel pokazati več lepib židauih pa krvavih zastav iz rarškib bojev; ena je imela pomealjivi aapis: Noa vis virtutein et veritatem defeadere et pro fide mori? To je: li nečeš čednosti ia resnice braaiti in za vero amreti ? Diago nadstropje ai bliza tako zaaimivo, kakor je prvo; hise so prazae in paste; aajvecja med ajimi je mitvašnica, kder so zaaairle grajščake aa oder polagali. V okroglem stolpa aa desai straai od vhoda,v grad bilo je maogo starih listin in pisem aakapičeaih; sedaj so za zgodoviao važaiše odpravili v Johaaaeam v Giadca, tako na pritaer zapisaike krvave sodaije v Hrastovcu. Iz teh poizvemo, da je v Hiastovcu bilo več zločiak aa smrt obsojeaih. Neka Marija Bombekova je z lastaim očihom živela 11 let ter je 5 let prekiivala uboj svojega deteta, katerega je v saega zadašila; 20. maja 1695. jo je Maks pl. Herbei stein javno aa prostora pred gradom obsodil in jo potem v gozda pred sv. Leaartom ob glavo djati in oadi pokopati dal. Bila je takrat 30 let sfara. Navzoči so bili krvavi sodnik Jakob Hess, grajičinski oskrbaik "VViadacher, herbersteiaski aadzoraik v Zavrba Jaaez Trapacher, tržni sodaik Voller in tižai nšpitaltaeisteru od sv. Leaarta Juri Pibler. Štiri leta poprej ao obsodili in usmitili 281etao Marijo Teiner; 12. janaarja 1. 1702. Urso Seaekovičevo in še 10. maja 1778. Marijo Golobovo. Pred gradom je aekdaj stala cerkva sv. Ožbata, kateio stare listine že 1. 1338. omenjajo. Takrat je bil ondi namečsea duhovnik z omejeno jarisdikcijo, to se reče, da ni imel vneh pravic rednega fajnioštra. Leta 1462. je vitez pl. Hollenek napravil ustanovo, da bi župaik od sv. Petra vsaki tedea eakrat pribajal k sv. Ožbata meše brat. L. 1676. so imeli kaplana v Hrastovca, nekega Jurija Pas8ler-ja. Od 1. 1702—1714. so vsako aedeljo in praznik ondi službo božjo opravljali rueaibi Aagnstiaci od sv. Trojice ia so za to dobivali 40 fl. letne plače. Ceikva. sv. Ožbata je sedaj blev za graiŠčinske konje. Kedaj iu kdo da je giad Hiai^tovec pozidal, to ui znaao; pi vi lastniki se loieaa jejo plemenitaši Gutenbaag ali pa samo pl. Haag. GliDtber pl. Gateohaag je bil poelednji možki iz te rodbiae iu je amrl 1. 1379. Njegova bčer Aaa se je omožila z Heniikom pl. Herbersteinom, in tako je hrastovska grajščina prišla Herbersteiaoai v oblast, kateri so jo z malimi izjemkami posedali 400 let. Od grofa Herbersteiaa sta grajščino kapila dva brata, doma iz Stainza — 5e sino prav podučeui — Jaaes ia Paal Paaer. Pivi je 1. 1842. amrl ia Hrastovec zapastii siua Janezu Paaer-ja, scdanjema grajščaka. Smešničar 16. Ubog bolenik pride k vračaiku, ki je blagosrčao siromake zastonj vračil. Vračnik mu naredi vračitvo in inu ajo da rekoč: to iniate, vsako uro vzamite kaviao žlicu polao. Dragi g. vračaik, reče bolenik, prosim lepo, da še mi uro ia kavino žlico date, ker tega tadi uirmim!