ANNALES 14/'9 b ¡zvirnc znanstveno delo UDK 629.121(497.4 Ljubljansko barje)"-01" ŠIVANA LADJA Z LJUBLJANSKEGA BARJA Snježana KARINjA Pomorski muzej "Sergej Masera" Piran, SI-G330 Pfran; Cankarjevo nabrežje 3 IZVLEČEK Prispevek obravnava šivano ladjo, ki je bila najdena leta 1890 na posesti jožefa Kozletja v bližini Črne rasi Narodni muzej Slovenije v Ljubljani hrani več kot 130 posušenih deformiranih delov ladje različnih dimenzij, ■ki niso bili opredeljeni in 2 J železnih Žebljev. V prispevku so opisani in določeni deli ladje, ter podan kratek primerjalni oris ladij izdelanih s tehniko šivanja v različnih obdobjih in pri različnih ljudstvih. Avtorica meni, da je šivana ladja sad mediteranske ladjedelniške tradicije. Ključne besede: šivana ladja, serilia, ladjedelništvo, Affons Mullner, ljubljansko barje, datacija ODKRITJE LADJE Na ostanke ladje so leta 1890 naleteli delavci pri kopanju jarkov na posesti jožefa Kozlerja v bližini Črne vasi.1 V enem od jarkov, ki je bil Širok 30 cm. so bile v dolžini 10 metrov vidne rebrnice oz. trami ladje, kot jih je definiral Alfons Mtillner (Mullner, 1892), ki je bil v letih 1889-!903 kustos Kranjskega deželnega muzeja. J. Kozler je Mullnerju dovolil raziskovati na svojem zemljišču. Izkopavanja so potekala med 25. in 30. 10. 1890, torej samo 5 dni. Najdba je bila fotografirana in izrisana {Mullner, 1892, 1-2). Odkritje le šivane ladje je Mullner objavil v prvi številki časopisa ARGO, katerega pobudnik in začetnik je bil. Kasneje pa je bila prenesena v Kranjski deželni muzej (danes Narodni muzej Slovenije) v Ljubljani, ki še vedno hrani več kot 130 posušenih deformiranih delov ladje različnih dimenzij in 21 železnih žebljev. OSTANKI LADJE V NARODNEM MUZEJU SLOVENIJE V LJUBLJANI Cela ladja se vodi pod inventarno številko B (Barje) 5043 d., posamezni deli pa so vodeni pod drugimi številkami,- Pod številko P 3880 (1-20) so inventarizirani železni žeblji, in teh je 21. Dolžina žebljev ni enotna. Veliki so od 3,5 do 15,5 cm.j Imajo ravno poikrožno glavo in pravokoten prerez in so po tem podobni žebljem iz rimskega ali celo kasnejšega obdobja (Ellmers, 1996, 66). Pod št. P 3881 je Mullner inventariziral rebrnice (Lieger - trami) različnih velikosti. Pod št. P 3882 so vodena kolena (Eichenkipfen - rebra). Pod št. P 3883 so inventarizirani različni deli ladje (diverse Holzteilen), med njimi tudi oplata. Na oplati so Še vedno dobro vidne poševno izvrtane luknje na razdalji 6-8 cm.4 1 Iz Mulllnerjeve objave ni razvidno, na katero Kozierjevo posestvo je mislil. Obstajali sta namreč dve Kozlerjevi po>esti pri Črni vasi; ena v Črni va=i in cr.a v vasi Lipe. Zato ni čudno, da v objavah najf.'einn različne podatke o kraju najdbe. V vasi Lipe: Melik, 1946, 104-105; Vugs, 1985, 38; Vuga, 1992. 265; Bitenc - Knife 1994, 9; pri Črni vasi: Luč 1994, 74-75; Brtenc - Knific, 1997, 22. - Bn!j verjetna lokanja je vai t.ipp. 2 Kot kustos Kranjskega deželnega muzeja se je Milliliter lot-l pisanja prvih irventarnih knjig. Inventarna knjiga za prazgodovinske predmete je sestavljena h prvega cfela, ki obsega predmete z Ljubljanskega barja od številke 1 do 5877, in drugega dela s predmeti drugih najdišč z zapisi od I do 4430 pred letom 1896 (Stare, 1995, 35-40). O Miiillnerjevi inventarizaciji arheološkega gradiva iz l jubljanskega barja glej Vuga, 1985, 37-40. 3 Najdaljši, k; ¿¡a omenja Mitlliner, 21,5 cm ck-lg. cv-A s tuljem, ki naj bi se nahajal v ieseneir kolu in deski ter združeval dno, tram in desko za hoio, n; ohranjen Nepopolno ohranjen Zebelj, 1,5 rni dolg, je bil najden kasneje. 4 Podatke o inventarnih številkah ini je prijazno posredovala Neva Tramps it Orel. za kar se ji zahvaljujem. ANNALES 14/'98 Srejeiana KARINJA: ŠiVAN LADJA Z LjUBUANSKEOA 6AKIA, 57-38 ŠTUDIJ LADJE Pri študiju ladje me je predvsem zanimalo, v kolikšnem odstotku se je do danes ladja ohranila in katere dele ladje je še možno prepoznati. Kol sem že omenila, je Mullner ladjo po izkopavanju inventariziral, a deli ladje niso bili oštevilčeni. Z leti so se ti pomešali in najprej sem jih morala opredeliti. Ostanki ladje niso bili izrisani, temveč samo fotografirani. Da bi pridobila čim več podatkov, sem se odločila, da jih z zunanjo sodelavko Pomorskega muzeja "Sergej Mašera" Piran, llonko Hajnal, izriševa. Predmeti so bili za fotografiranje opremljeni z začasnimi številkami in prav te sem uporabila pri opisu predmetov v katalogu. Vse dele ladje sva izrisali v merilu 1:1, tako da sva vzeli obris posameznih delov ladje in mere. Predvsem naju je zanimala oblika delov ladje in luknje na njih ter njihov različni naklon. Ostala znamenja na delih, tako odtisi žebljev ali orodja kot tudi grče ali pa letnice v tej prvi fazi dela niso bili predmet najine pozornosti. Detajle sva dodelali po merski fotografiji. S tem so seveda možne manjše netočnosti ali odkloni, kar pa za to prvo fazo dela oz. rezultate ni pomembno.Za posamezne tlele ladje sem poiskala primerna poimenovanja in se odločila za: kolena (rebra iz naravno ukrivljenega lesa), rebmice (prečno položena rebra oz. vsak od prečnih nosilnih delov ladijskega dna) in oplata. (kar pokriva ogrodje ladje). SI. 2: Šivana ladja in situ, fotografirana po izkopavanju A. Miillnerja, (arhiv Arh. oddelka NMS). Fig 2: Sewn ship in situ, photographed after A. Milliner's excavations (Archives of DA of NMS). Na osnovi največjih izmer posameznih kosov sem izračunala približno kvadraturo opiate oz. kubaturo reber h odstotek ohranjenosti ladje. Poleg tega me je zanimalo, ali se da na osnovi sedanjega stanja delov ladje in analogij povleči še kakšen zaključek o konstrukcijskih lastnostih ladje in tehniki šivanja, v kateri je ladja bila narejena. V svetu je prav ladja z Ljubljanskega barja pogosto predmet obdelave in skorajda obvezno citirana v vsej literaturi, ki se ukvarja s preučevanjem starejših plovil, kjer je trup nosilec ladje- oz. plovil, spojenih s tehniko šivanja. Velikokrat avtorji navajajo prvi, skorajda edini večji prispevek, o konstrukciji ladje (dolžino, širino, razporeditev kolen in rebrnic, način šivanja 3 Sicer se pa danes v svetu cieli ladje rišejo na sodoben način. Nad delom, ki se riše, sč na oddaljenosti desetih cm namesti pleksi steklo / risalnim prozornim listom, ki se ne sme deformirati in mora biti primeren za fotografiranje ¡npr. poliestrski prozoren film, ki se uporablja za projekcije na svetleči podlagi). Na pleksi ^ickki se označi okvir, da se del lahko premika. Pri risanju si pomagamo z laserskim svinčnikom (Boelto, C 1997, 10). SI. 1: Šivana ladja in situ, fotografirana po izkopavanju A. Miillnerja 31. oktobra 1890 (arhiv Arheološkega oddelka Narodnega muzeja Slovenije (NMS)). Fig 1: Sewn ship in situ, photographed after the excavations carried out by A. Mullner on October 31st 1890 (Archives of the Department of Archaeology (DA) of the National Museum of Slovenia (NMS). 58 ANNALES 14/' 98 S.:je>..KM KARINJA: ŠIVAN IADIA Z lfUBl|*NS».?l A i ARI A 57 98 oplate, vrsto lesa itn.) A. Miillnerja iz leta 1890 in njegovi podatki se tudi uporabljajo prav pri interpretacijah oz. rekonstrukcijah ladje in razvrstitvah v tipe (Salemke, 1973; VVeerd, 1988; t limers, 1996). V Sloveniji in zunaj njenih meja se je zanimanje strokovnjakov za šivano ladjo / Ljubljanskega barja v zadnjem času precej povečalo 4 MULLNERJEV OPIS KONSTRUKCIJSKIH LASTNOSTI LADJE Po Miilfnerju je bila ladja dolga 30 metrov i rt široka 4,5 m. V medsebojni razdalji 0,60 m je b lo zvrščenih 42 vzporednih rebrnic. V srednjem delu ladje so bile rebrnice dolge 4,5 m, na premcu ;n krmi pa 2 m. V prerezu so merile 10 do 12 cm. Na rebrnice so bile pritrjene smrekove deske dna ladje, dolge 20 m, široke 30 cio 35 cm, debele pa 3,5 cm. Med dvema rebrnicama so bila postrani vstavljena kolena (rebra cz koii) -j naravno ukrivljenega lesa, na njih pa so bile pritrjene deske opiate. Po sredini, v razdalji enega metra, sta bili pritrjeni dve brestovi deski, po katerih se je hodilo. Na krrtii je bila dodana še ena deska, ki je bila vložena v prečni tram. Deli ladje naj bi bili pritrjeni z bakrenimi in železnimi žeblji različnih dimenzij. Na hrastova kolena {kole) iz naravno ukrivljenega lesa so bile deske dna in stranske opiate pritrjene z žeblji šesterokotnega prereza. Za zadelavo špranj (kalafatiranje) so uporabljali lipova vlakna v močnih spletih, ki so bila povlečena skozi iilkhje na notranjo stran in tu pritrjena s klini. Luknje so bile na razdaljah 3 do 10 cm (Muliner, 1892). SI. 3: Aiiillnerjcva risba šivane ladje: presek plasti (1), O KONSTRUKCIJI LADJE IN TEHNIKI ŠIVANJA tloris hdje (2)/ rel)mica m nači„ povezave rebrnic in desk (4. 5), del prereza ladje (6), detajl dna ladje; vidijo Po načinu povezave zunanje opiate z rebri delimo se rcbmicc in oplata ter način šivanja (7), železni žeblji plovila, katerim trup ladje sluzi kot nosilec,5 na plovila, (8) (p0yZ€t0 po Argu, 1892, Tab. t). Preslikava: ,Vf. Va-pri katerih je povezava izvedena s šivanjem, ter na nu< plovila pri katerih se uporablja povezava z zatiči v Fig 3: Milliner's drawing of sevvn ship: cross-section of u tori h.6 Tehnika šivanja se je na področju Mediterana ¡dycr (1}/ ship-s ground plan (2), floor plate (3), (be dolgo časa obravnavala kot arhaična, ki naj bi se manner ¡„ which floor plates and planks were joined popolnoma umaknila danes tradicionalni tehniki zatič v (4/ 5)/ part o( sflifys cross-section (6), detail of ship's utoru (Pomey, 1985). bilge; floor timber, planking, manner of sewing (7) and iron nails (8) arc well seen (according to Argo, 1H92, Tab. I). Copied by: M. Vanič. 4 2fi. 03 1997 sem na povabilo Centra Cuitiuale Poliva tenle iz Catiolice (Italija) sodelovala na HI Corso tJi arcbeologia <2 storia navale (III tečaj pomorske zgodovine in arheologije) s predavanjem "Panoramma deli' archeologia navale di Slovenia. Alcuni tipi di imbarcazioni nnvenut«" (Pregled pomorske arheologije v Sloveniji. Nekateri tipi plovili, v katerem sem med ostalimi tipi plovil predstavila »udi Šivano ladjo in njene ohranjene dele v NMSv Ljubljani kot tudi njihovo določitev. Del predavanja, t;i se je nanaSal 11.1 Šivano ladjo, je vzbudil veliko pozornost. Prav to me je vzpodbudilo, da to !ad.'o Se natančneje obdelam; - Šivano ladjo obdeluje tudi kolega A.Gaspari. 5 To pomeni, da 20 najprej naredili oplato n nato 5ele rebra; 5 Tehnika "zatič in utor" ital. inortasa e tenone; angl. mortice and tenon (v nadaljevanju teksta bom uporabljala izraz zatič v utoni) pomeni, da so oplato in rebra spojili z zatiči okrogle ali večoglaste oblike iz trdega lesa. ki so šli skozi utore. Tako so preprečiti po-doUno 1 1 poševno medsebojno premikanje desk. Da bi se izognili navpičnemu premikanju desk so s pomočjo sornikov blokirali zatife v luknjah. Ogrodje je bilo za trup lad;e pritrjeno z lesenimi sormki ali pa z žeblji (Casson, 1971,201-2l7:Medas. 1997,125-126). 59 ANNALES l4/'98 SnitM.i.- KARIS'IA: ŠIVAN' UDJA Z LIl.'BLlANSKECA BARJA, V-<>8 St. 4: Salemkeova rekonstrukcija dela šivane ladje. Preslikavah. Vanič. Fig 4: Salcmke's reconstruction of a part of sewn ship. Copied by: M. Vanič. Obstaja možnost, da je preostanek ladjedelske tradicije, ko so šivanje uporabljali pri gradnji usnjenih čolnov (Brusič-Domjan 1985, 82). Tehnika šivanja se pojavlja vse do 11. st. in njen vpliv najdemo tudi v današnjih tradicionalnih tehnikah (Poiney, 1985, 35). Tehniko šivanja srečujemo tudi danes pri plovilih sta-roselskih ljudstev Vzhodne Afrike, Indije, Cejlona in Oceanije {Casson, 1979, 9). Pri šivanih ladjah so bili deli trupa in reber medsebojno povezani s šivanjem oz. vezanjem. Skozi luknje, narejene na robu opiate, so povlekli rastlinska ali živalska vlakna (Riccardi, 1993, 62). Spomladi, ko so drevesa polna sokov, se skorja odstrani z debla. Sveža skorja se uporablja takoj oz. se kasneje namaka v vodi. Skorja postane zelo mehka, upogljiva in iz nje se po dol zini lahko izdelujejo zaželjena vlakna. V ostalih letnih časih se je skorja odstranjevala v manjših kosih. Z različnimi nakloni lukenj na oplati so zmanjševali uporabo vlaken oz. šivov. Praviloma so luknje zamašili z notranje strani z lesenimi klini. Med oplato so dali material za kalafatiranje {vlakna, lubje). Najstarejši dokaz ladje, izdelane s šivanjem, je Keopsova sončna iadja iz Egipta, in sicer iz sredine 3. tisočletja pr. Kr. (okrog 2600 pr. Kr.) (Steffy, 1993, 2333; Lipke, 1985; Pomey, 1985, 37). Okrog leta 2000 poznamo skromnejšo ladjo iz Dahsura (Steffy, 1993, 3336; Pomey, 1985, 37). Šivane ladje se pogosio pojavljajo v Mediteranu že od arhajskega časa. Poznani primeri ladij, pri katerih so tehniko šivanja uporabili za povezavo opiate cele ladje, so: Giglio {Bound, 1985, 49-65: začetek 6. st. pr. Kr.), Marseille 1 (6. st. pr. Kr.), Bon Porte (6. st. pr. Kr.) in Cela (konec 6., začetek 5. st. pr. Kr.) (Steffy, 1993, 39-40; Beltrame, 1996, 38). Včasih je tehnika šivanja uporabljena sama za del ladje pri premcu in krmi, kot so Marseille 6 (6. st. pr. Kr.), kjer so tehniko uporabili tudi za popravila, in Ma'agan Michn'el ikonec 5. st. pr Kr.) (Steffy, 1993, 4042; Beltrame, 1996, 38). Elemente šivanja imamo pri ladjah, najdenih v Italiji, v okolici reke Pad: Cervia, datirana v 2. - 4. stoletje, Pomposa v srednji vek in Pontelagoscuro (Bonino. 1967) in v Franciji pri Grand Congloue (Encyclopedia ..., 1997, 174-175). V zadnjem času sta bila najdena dva primera punskih ladij v Španiji iz 7. st. pr. Kr. (650-625 pr. Kr.), pri katerih je sistem šivanja uporabljen pri spajanju reber z oplato in za popravila (Beltrame, 1996, 38). Iz Zatona pri Nrnu na Hrvaškem poznamo primer ladje, odkritje tedanjega kustosa Arheološke zbirke v Ninu Zdenka Brusi ča, ki je zelo podoben naši ladji z Ljubljanskega barja. V plasteh antičnega pristanišča v Zatonu sta bili najdeni dve ladji, in sicer leta 1966 prva in leta 1982 druga (Brusič, 1989, 121). Na obeh straneh, 1 cm od roba desk, so bile te vzdolžno preluknjane v 'azdalji do 2,5 cm. Skozi luknje so povlekli vrv, ki je bila premazana s smolnatim lepilom. Luknje so zamašili z lesenimi klini ¡n na ta način preprečili vdiranje vode. Po stratigrafskih podatkih so ostanki prve ladje, in verjetno tudi druge, datirani v drugo polovico 1. st. Z analizo C 14 so ostanki datirani 2276+142 BP (Brusič, 1989, 122), kar naj bi pomenilo, da je bila ladja izdelana v 3. ali 2. st. pr Kr. Podatek se nanaša na datum, ko je bil les posekan in ko se je začela gradnja ladje, to pa pomeni 350 do 400 let razlike med tema dvema datumoma oziroma med pričeikom gradnje ladje ;n njeno potopitvijo (Brusič-Domjan, 1985, 82; Brusič, 1989, 122). Kljub temu pa Brusič meni, da časovno sodi vi. st. po Kr. Ladjo pripisuje l.iburnom in domneva, da so tehniko šivanja Libumi ohranili tudi v času rimske dominacije (Brusič, Z., 1968, 207-209, Tab. IV-X: Brusič, Z 1969, 221; Brusič, Z, - Domjan, M. 1985, 83 itd.; cfr. Vrsalovič, D., 1974, 52-54, o šivani ladji tudi 298-299). M. Bonino je analiziral prikaze ladij na znani nagrobni šteli iz Novilare pri Pesaru in misli, da bi se lahko pripisali liburnskim lembosom (Bonino, 1975; cfr. Vrsalovič, D., 1979, 298-300). Po prikazih na spomenikih, kot tudi sodeč po ostankih ladij iz Zatona, Cervija, Pompose, so bile to hitre in okretne ladje. Tudi nekateri ostali avtorji pripisujejo šivane ladje Liburnom (Casson, 1979, 10) V antični literaturi imamo ohranjen podatek o posebni zvrsti istrskih in liburnskih ladij v delu Marca Veri j a Flaka "De verborum significatu" (O pomenu besed), ki je zbral in obdelal slovnično zanimive, a vendar malo znane besede; pomen besede serilia ali serillia velja kot termin za istrske ali liburnskc ladje {Križman, 1979, 201). Tudi pri benekditlnskem patru Pavlu Diakonu (8. st ), piscu Zgodovine Langobardov, ki je črpal svoje vire iz Seksto Pompeja Festa (2 st. po Kr.), ta pa po Veriju F^aku, najdemo pomen besede serilia kot termin za istrska in liburnska plovila (Križman 1979, 200-202), ki so zbila z lanenimi in žukinimi (brni-strinimi) vrvmi. Besedo serilia Verij povezuje z latinskim 60 ANNALES 14/'98 SI. ,7: Poskus prereza šivane ladje (v merilu 1:4 izdelal Leopold Belec, 1997). Pota: G. Zadkovič. Pig S: Model of the sewn ship's ctoss-seciion (made on the scale of 1:4 by Leopold Belec, 1997). Photo: G. Zadkovič. 5njPi.in.-l KAKiNJA: ŠiVAN LADfA Z UUSLjANSKtCA BARJA, 57-OR glagolom conserere. kar pomeni plesti, sukati. Besedo serilia je, kot kaže, dobi! pri klasiku rimske tragedije Pacuviusu (240 J 30 pr, Kr.) v drami Niptra in v Fla-kovem času očitno ni bila pogosta v uporabi, če je menil za potrebno, da jo razloži, iz Pacuviusevega teksta se ne da razbrati, o kakšni ladji ie beseda, ne v čigavi lasti je bila (Križman, 1979, 2C2). Votivni modeli ladij s Sardinije, široko razprostranjeni v Tirenskem morju v 9. in 7. st. pr. Kr., sc po študiji M. Bonina (Bonino, 1985) lahko interpretirajo kot modeli šivanih ladij (Bonino, 1985,87, Pomey, 1985, 37). Števi!ni avtorji podpirajo hipotezo, ki sloni na študiju ikonografskih in zgodovinskih virov, da so tehniko šivanja pri izdelavi svojih ladij na veliko uporabljali Etru-ščani (Pomey, 1985, 38). Šivana ladja, najdena ob južni obali Francije v Bon Porteu, datirana v tretjo četrtino 6. st. pr. Kr. (530-525 pr. Kr.). bi po ugotovitvah Pomeya lahko bila etruščan-ska (Pomev, 1985, 38). Primere šivanih ladij je Pomey (Pomev. 1985, 42-43) stil v tri skupine: Za prvo skupino je značilno spajanje oplate z enostavno ligatttro in enostavno pritrjevanje reber na oplato ladje z lesenimi klini. Primeri so: naša ladja z Ljubljanskega barja, Nina, Cervte in Pompose, datirane od 2. sr pr. Kr. do srednjega veka. Druga skupina sc razlikuje od prve po povezavi reber z oplato z ligaturo in z mešanim tipom povezave . Ligatura in klini so povezani skupaj ali z vo-klinom iz trdega iesa. Primeri za to so ladja in ladja iz Bon Portea kot tudi ladja iz Dahsura, datirani v obdobje od sredine 3. tisočletja do 6. st. pr. Kr. Tretjo skupino predstavljajo Sadje, ki imajo zgornji del oplate spojen s klasičnim sistemom zatič v utoru. Tak primer je ladja iz Comacchia (konec 1. st. pr. Kr.) (Fortuna maris, 1990). Kot je razvidno iz zgoraj navedenih podatkov, je bila tehnika šivanja široko uporabljena pri različnih ljudstvih in v različnih obdobjih. Ladja z Ljubljanskega barja je toliko bolj zanimiva, ker jo srečujemo na meji med Severnim ladranom in Centralno regijo. INTERPRETACIJA LADJE Zaradi dejstva, da je bila ladja, ki je očividno služila za prevoz blaga, zbita z železnimi žeblji, so jo uvrščali v kasnejše obdobje, kot je bilo obdobje mostičarjev. Nekateri zgodovinarji, npr. Vrhovec, in arheologi so jo imeli celo za primerek novoveških plovil, kot povzema Melik (1946, 103). Prav zaradi uporabe žebljev je Miill-ner ladjo po nastanku uvrstil med mostičarje in Rimljane, in sicer v obdobje, ko je jezero še obstajalo. Anton Melik pa je menil, da sta šivana ladja in čoln izdolbenec, najden leta 1897, ki je imel železno spojko, iz istega kulturnega kroga. Pravi, da so tudi v kasnejših dobah poleg velikih ladij uporabljali tudi manjše in prav majhne čolne. Stratigrafski položaj v rjavem blatu uvršča oboje v starejše obdobje in sicer v mostičarsko obdobje (Melik, 1946, 103-104). ANNALES 14/'98 ¿LV £3'.-i gg ^¡J iSI Si ESISSI C SnjcMlVn KAKfNJA: ŠIVAN IADJA Z LIUBlJANSKtCA BARJA, 57-0« Po MCillnerjevem opisu so konice kolen (kolov) ladje segale v šoto. Ladja je bila izpolnjena z rjavim blatom in glino, dno pa je ležalo na modrikasti plasti starega jezerskega dna na polžarici. Zato se je po njegovem mnenju ladja morala potopiti, preden je tu nastala šotna plast, kar pomeni pred rimskim časom (MOliner, 1892, 2-5). Sicer pa MuSIner popolnoma natančnih podatkov o najdišču ni dal, bili bi pa nujni. Reka Ljubljanica je zelo blizu. Področje je doigo kljubovalo zamočvirjanju in tvor jen ju šote in na tem področju so se oblikovafi okijuki Ljubljanice. A. Melik je domneval, da se je na tej podolžni progi najbolj ohranila globlja voda, po kateri je bil še mogoč promet z ladjami in čolni v času nizkega vodnega stanja. Obe najdišči bi lahko nakazovali staro progo ali celo strugo v okijukih izpred regulacije in izravnave Ljubljanice (Melik, 1946, 104-105). V šivani SI. 6: Poskus rekonstrukcije kolena (v merilu 1:4 izdelat Leopold Belec, 1997). Foto: G. Zadkovič. Fig 6: Model of ship's knee reconstruction (made on the scale of 1:4 by Leopold Belec, 1997). Photo C. Zadkovič. SI. 7: Ostanek kolena inv. št. P 3882 (20), v dcpoju NMS (fototeka Arh. oddelka NMS). Fig 7: Remains of knee Inv. No. P 3882 (20), at NMS' depot (pholotheca ofDept. of Arch. of NMS). SI. 8: Ostanek kolena inv. št. P 3882 (20), v depoju NMS (fototeka Arh. oddelka NMS). Fig 8: Remains of knee Inv. No. P 3882 (20), at NMS' depot (phototheca of Dept. of Arch. of NMS). SI. 9: Spodnji del opiate pri premcu ali krmi, inv. št. P 3883 (91) v depoju NMS (fototeka Arh. oddelka NMS). Fig 9: Bottom part of prow's and stern's planking, Inv. No. P 3883 (91) at NMS' depot (phototheca of Dept. of Arch, of NMS). ANNALES 14/'98 Siijci.inj KARINJA. SlVAN LAD)A7 UUBUANSKEGA BAR!A, 5/. is SI. 10: Zgornji del opiate inv. Št P 3883 (5) v depoju NMS (fotoleka Arh. oddelka NMS). Fig 10: Upper part of planking Inv. No. P 3883 (5) at NMS' depot (phototheca of Dept. of Arch.). St. 11: Dei rebrnice, inv. Št. P 3881 (39) v depoju NMS (fototeka Arh. oddelka NMS). Fig 11: Part oftloor timber Inv. No. P 3881 (39) at NMS' depot (phototheca of Dcpt. ofArch.). Si. 12: Dei rebrnice, inv. SI. P 3881 (39) v depoju NMS (fototeka Arh. oddeika NMS). Fig 12: Part of floor timber Inv, No. P 3881 (39) at NMS' depot (phototheca of Dept. of Arch.). 63 ANNALES 14/' 98 Stljii... a KARINIA: ¿IVAN lADIA Z LlUBUANSKEGA BARIA, 57 •»» ladji je Melik videl možno potrditev legende o Argo- Nekateri avtorji interpretirajo našo ladjo kot sad kelt- navtih, zapisane pri Pliniju Starejšem, ki je črpal iz ske ladjedelniške tradicije (Ellmers, 1996). V Bevaixu v starejših virov (Melik, 1046, 105). Miillner je ladjo za- Neuenburger See v zahodni Švici je bila najdena kas- radi svoje 100 m7 uporabne površine ;n 700-800 KT nejša ladja, dolga 19,35 rn, široka 2,80 m in 0,85-0,95 nosilnosti, ravnega dna in verjetno zaradi možnosti m visoka, grajena v ke;tski ladjedelniški tradiciji iz rim- izkoriščanja celotnega prostora imel za tovorno, ki na; skega obdobja. Hrast, iz katerega je bi ¡a grajena., je bi opravljala tovorni promet med Vrhniko in Ljubljano datiran v leto 182 po Kr. Za razliko od starejše ladje: z Kakor v času Strabona naj bi tovor, ki je prihajal prek Ljubljanskega barja kolena in rebrnice niso več ločeni in Okie v Vrhniko, tu naložili na jezerske ladje, ki so po opiata in rebra niso več spojeni z lesenimi klini, temveč izlivu jezera prispele do Ljubljane in nato plule po Savi samo z železnimi žeblji. Uporaba različnih vrst lesa ni navzdol, kot se je to dogajalo tudi v kasnejših časih prisotna. Šivanje je izvedeno z dvojno vrvjo rastlinskega (Miillner, 1892, 5-7). izvora. Deske so bile na robovih pritrjene s tisočerimi Številni arheološki predmeti iz različnih obdobij, majhnimi žeblji z ravnimi glavicami. In prav pri po- najdeni v Ljubljanici (na področju od Vrhnike do Zaloga vezav: ladje z žeblji Ellmers vidi razliko med keltsko in je reka dolga -13 km), govorijo o njeni plovnosti v mediteransko tradicijo ladjedelstva (Ellmers, 1996). daljšem obdobju (Bitenc, P. - Kriific, T. 1997, 19-32). Na Les iz ladje z l jubljanskega barja je bi! z meritvami rečnem dnu najdeno zgodnjerimsko orožje, predvsem C-14 datiran v čas 2140 ± 20 BP (vzorec čepa) in 2135 ohranjeni meči in noži., kažejo na to, da je Ljubljanico ±20 BP (vzorec platice oz. del opiate); to pomeni 3. - 2. kot plovno pot v rimski dobi uporabljala tudi vojska st. pr. Kr. (Erič, 1994, 75-76). Vrsta lesa pa ni bila na- (Bitenc, P. - Knific, T. 1994, 9-10; Bitenc, P. - Kniiic, T. novo določena, razen enega vzorca čepa (klin?) kot 1997, 22). Zato je toliko bolj zanimiva interpretacija Fraxinus sp. (jesenovina) in platice (del opiate) kot Picea VVeerda, ki šivano ladjo z Ljubljanskega barja primerja z (smreka) (Erič, 1994, 76) zvvamerdamskim tipom ladje (Weerd, 1988). Uporabo različnih vrst lesa imajo nekateri avtorji kot V Zwammerdamu na Nizomskem so v kontekstu zeio pomembno (pri rebrih in tramih so uporabiti hrast, rimske vojne utrdbe izkopali 3 velike čolne, 3 deblake zamašek oz. klin je bil iz jesena, platnice in deske dna in sistem za veslanje, ki se datirajo od sredine 1. do ladje so bile iz smreke, deske za hojo iz bresta, za sredine 3. st. ¡>o Kr. (Weerd, 1953, 35). šivanje so uporabili lipova vlakna) {Ellmers, 1996). Tudi Zwamerdamski tip čolna je dolg, s ploskim dnom. pri ladji iz beneške lagune iz Alberonija so uporabili zelo velik, nizek, brez gredlja, z vzporednimi navpič- različne vrste lesa. Za opiato so uporabili brest, za edino nirri stranmi, zgrajenimi iz preklapajočih se platic. Reb- najdeno rebro hrast, za kline pa lipo {Beltrame, 1996, ra iz enega kosa v obliki črke ! se uporabljajo po eno ali 39-41). v paru in so pritrjena na dno z železnimi žeblji ( Weerd, ZAKLJUČEK 19S8, 35). Weerda je presenetilo, da dolžina spojenih desk Od ladje z Ljubljanskega barja se je danes ohranilo znotraj opiate pri primerih, ki jih je preučeval, kaže nekaj več kot 3% opiate, okrog 4,3% kolen in 3,5% popolnoma nepričakovan vzorec dolžin, značilnih za rebrnic, odstotka ohranjenosti pri veznih elementih v rimski standard.7 Merska enota, ki je bila uporabljena konstrukciji ladje zaradi njihove negotove določitve (v pri čolnih tipa zvvamerdam, je temeljila na rimskih čev- konstrukciji ladje naj bi bilo 8 elementov) nisem Ijih t.i. pes monetalis (1 P.M.=0,296 m). Zastopa tezo, izračunala da so vsi osnovni postopki tehnologije pri čolnih zwa- Ne strinjam se s Salemkeovo rekonstrukcijo šivane merdam rimski in da čolni niso samo povečana verzija ladje 02 2 njegovo trditvijo, da je bi! nagib med bokom domačih prototipov, kol je menil Ellmers (Weerd, 1988, in dnom ladje .30% (Salernke, 1973, 21). Kolena so bila 38). namreč izdelana iz naravno ukrivljenega lesa in Poudarja, da je bila uporaba pes monetalis v uporabi rekonstrukcija modela prereza ladje, 8 T. 10 :1 fes/wood. —N ANN ALES 14/'98 SnjetouM KARI,MIA: SlVAN LADM Z IJUBUANSKEGA BARIA, S7-9« ANNALES 14/'98 Snjöan» KAKlÑjÁ: ŠIVAN I ADIA Z LJUBLJANSKEGA 0AKJA, 57-ÍS ANNALES 14/'98 Sujeiana KARINJA; àlVAN LADIA 7. UUBLJANSKf.CA BARJA, 57-M er^D ft® ® —r— a G Cr—3 2 a 0 U 1 0 ( J 4 ( a1 --^--- f— ---çi 5 ( ® -1 ® \| o io cm W-*' WlWltil'tll"!' 'i'"* T. 25 : 1-6 les/wood. 82 ANN ALES 14/'98 ANN ALES 14/'98 ANNALES 14/'9 8 Sniêiara KAR1NJA: SlVAN I.ADJA z LlUBLtANSKEGA BARIA, 57-95 88 ■ ANNALES 14/'98 Snjeian.i KARiNJA: SlVAN I.ADiA Z UUBiJANSKEGA BARJA. 57-9« T. 22 :1-5 les/wood ANN ALES 14/'98 Snjt'iorw KARÎNjA: SlVAN LADJA Z UU fiL IA N5 K EG A BARfA, 57 98 ANN ALES 14/'98 Snjciana KARINjA: SlVAN CAD|A 7 UU3UANSKEC.A 8AR|A, 57-98 T. 24 :1-9 les/wood. ANNALES 14/'98 T. 25 : 1-6 les/wood. 93 ANNALES 14/'9S Snjeîana KAKINJA: &VAN LADIA Z LjUBUANSKEGA BAH)A, 57-9S \_s30 3 CI 1Q ^—-*■* ZD H c T. 26 :1-13 les/wootf. T. 27:1-24 les/wood. .s. 95 ANNALES 14/'98 S nielan» KAKÍNJA: ŠIVAN LADJA 2 UU8UANSKECA BARjA, 57-OB O O ■S' i 3 a s O O o o o O It ft 11 IS 13 IS ig O / 17 c> tä o ? o if IS If SO na 0 O L-l. ai s JL T. 28:1-21 železo/iror). ID cm bI 96 ANN ALES 14/'98 Snjeiarw KARINIA: ŠIVAN tADJA Z UUBIJANSKECA BAR|A. 57-38 SEWN BOAT FROM THE LJUBLJANA MOOR Snježana KARINjA The "S. Maiera" Maritime Museum, Piran, Si- 63 30, Piran, Cankarjevo nabrežje, 3 SUMMARY The article deals with the sewn boat which was found in 1890 on Jožef Kozler's property in the neighbourhood of Črna vas. The Slovene National Museum in Ljubljana keeps more than 130 deformed dried parts of a boat of different sizes, which have not been defined, and 21 iron nails. Separate parts of the boat are described and defined as: knees, timbers, binding elements in the construction of the boat, planking. The description represents the basis for further studies of the structural characteristics of the boat. On the basis of the Incomplete data some authors interprete the boat from the Ljubljana moor as result of the Celtic (EUmers) shipbuilding tradition, while others define it as the result of the Mediterranean shipbuilding tradition (Weerd, Beltrame). In the Mediterranean region the seam technique has been treated for a long time as archaic and as a technique which has absolutely given way to the traditional technique mortice and tenon (Pomey). It is interesting to see that after long calmness, and after similar boats from Creek period had disappeared, the boat from the Ljubljana moor appeared among the first boats made in the seam technique, and this on the frontier between the North Adriatic and Central Europe. The author thinks that the comparison of the remains of the sewn boat with similar boats, also on the basis of the ir/a/ reconstruction of the section model of it. that there is a great possibility that the boat from the Ljubljana moor is the result of the Mediterranean shipbuilding tradition. She lakes into consideration the C-14 dating (Erlč), which indicates that the boat sailed in the 2nC> century B.C. and according to the authors opinion it might have been connected with the Roman war campaigns in the second half of the 21'1'1 century B.C. Key words: sewn boat, shipbuilding, Alfons Milliner, the Ljubljana moor, dating LITERATURA Bonino, M. (1975): The Picene ships of the 7th century BC engraved at Noviiara (Pesaro, Italy). The Internatio- Bcltrame, C. (1995): Report from Italy. The International nai Journal of Nautical Archaeology and Underwater louinal of Nautical Archaeology, 24.1, 73-78 Exploration 4.1, 11-20. Beltrame, C. (1996): La sutilis navis del Lido di Venezia. Bonino, M. (1985): Sewn Boats in Italy: Sutiles naves Nuova testimonianza dell'antica técnica cantieristica a and barche cucitc, Sewn plank Boats. Archaeological cucitura nell'alto Adriático. The International Propeller and Ethnographic papers based on those presented to a club Port of Savona. Navalia archeologia e storia, Savo- conference at Greenwich in November, 1984, BAR Int. r§ 31-53. Ser. 276, Greenwich, 87-104. Beltrame C. (v tisku): Sutiles naves of Roman age. New Bonino, M. (1990): Técnica costruttiva e architettura evidence and technological comparisons with Preroman navale, proposte per la ricostruzione. Fortuna maris. La sewn boats. J. Litwin (ed.) Down to the River into the sea nave romana di Comacchio. Palazzo Bellini 28 aprile - (VIII ISBSA, Gdansk, 1997). 31 dicembre 1990, ( itadella. 35-42. Bitetic, P. - Knific, T. (1994): Ljubljanica: Tok reke, na- Bound, M. (1985): Early observations on the con- plavina zgodovine. Referat na 27. zborovanju sloven- struction of the pre-classical wreck at Campese Bay. skih zgodovinarjev, Ljubljana, 8-11. Island of Giglio: Cluess to the vessel's nationality. Sewn Bilenc, P. - Knific, T. (1997): Arheološko najdišče Ljub- plank Boats, Archaeological and Ethnographic papers Ijanica. Argo, 40/2, Ljubljana, 19-32. based on those presented to a conference at Greenwich Boetto, C. (1997): Archeologia navale e metodo. H rile- iri November, 1984, BAR Int. Ser. 276, Greenwich, 49- vamento in seal a 1:1. L'archeologo subacqueo, 111, 3, 65. Settembre-Dicembre, 10. Brusid, Z. (1968): Istraživanje antičke luke kod Nina. Bonino, M. (1967): Techniche construttive navali inso- Di¿idora, 4, Zadar, 203-209 in Tab. IV-X. lite nei reperti di Cervia, Pomposa e Pontelagoscuro. Brusid, Z. (1969): Rezultati podvodnih istraživanja u Atti del Convegno Internazionale di studi sulle Antichita Ninu. Pomorska biblioteka, 22 (izd. Mornarički glasnik), di Classe, Ravena, 209-217. Beograd 221. ANNALES 14/' 98 Snjezara KARiNJA. ŠIVAN LADJA 7. : IU8i.IAN.WCA 8A8W, 57-98 Brusič, Z. - Domjan, M. (1985): Liburnian boats-Their Pomey, P. (1985): Mediterranean Sewn Boats in Anticonstruction and form. Sewn plank Boat?. Arthaeo- quity. Sewn plank Boats, Archaeological and Ethnological and Ethnographic papers based on those pre- graphic papers based on those presented to a sented to a conference at Greenwich in November, conference at Greenwich in November, 1984, BAR Int. 1984, BAR Int. Ser. 276, Greenwich, 67-85. Ser. 276, Greenwich, 35-48. BrusiC, Z. (1989): Zaton kod Zadra. ArheoioJki pregled Riccardi, E. (1993): Le navi cucite. Archeologiâ Viva, 1987, Ljubljana, 121-122. Anno XII, 37, Aprile, 62. Casson, L. (1979): Ships and Seamanship in the ancient Salemke, G. (1973): Schiffsarchaeologie, Notizen ans world. New jersey. Forschung und Museen. Das Logbuch 1/73-9. jahrgang, Ellmers, D. (1996): Celtic Plank Boats and Ships, 500 21-24. BC-AD 1000, Earliest Ships: Evolution of Boats into Starè, V. (1995): Zbirka visokega srednjega veka v ar- Ships (Conway's History of the Ship Series). London, 52- heološkem oddelku Narodnega muzeja. Argo, 38, Ljub-- 71. Ijana, 35-40. Encyclopedia of Underwater and Maritime Archaeology Šašel, J. (1992): Lineamenti dell'espansione romana (1997). British Museum Press. nelle Alpi Orientali e dei Balcani Occidentali. Opera Eric, M. (1994): Nova datiranja deblakov in čolnov, sefecta, Narodni muzej Ljubljana, 408-431. Arheo, 16, Ljubljana, 74-78. Šašel-Kos, M. (1994): Savus in Adsalluta. Arheološki Fortuna maris, (1990): La nave romana di Comacchio. vestnik, 45, Ljubljana, 99-122. Palazzo Bellini 28 apiilc: - 3Î dicembre, Citadefla. Vrsalovrč, D. (1974): Jsfra/ivanja i zaštita podmorskih Gaspari, A. (1998): "Pontonium" iz Lip na Ljubljanskem arheoloških spomenika u SR Hrvatskoj. Dosadašnjt bar;u. Arh. vest. 49, Ljubljana, v tisku/in print. rezultati i prijedlozi za dalji rad. Zagreb. Križman, M. (7979): Anticka svjedočanstva c ¡stri. Pula - Vrsalovič, D. (1979): Arheološka istraživanja u pod- Rijeka. morju istočriog jadrana. Prilog poznavanju trgovačkih Lipke, P. (1985): Retrospective on the Royal ship of plovnih pulova i privrednih prilika na Jadranu u antici, Cheops. Sewn plank Boats. Archaeological and Ethno- Zagreb;doktorska disertacija. graphic papers based on those presented to a con- Vuga, D. (1985): Alfons Muliner in arheologija Ljub- ference at Greenwich in November, 1984, BAR Int. Ser Ijanskega barja. Poročilo o raziskovanju paleolita, nco- 276, Greenwich, ! 9-34. lita in enéolita v Sloveniji, 13, Ljubljana, 29-51. Meda«, S. (1997): La Navigazione adriatica nella prima Vuga, D. (1992): Ljubljansko barje, arheologija. Enci- età del ferro. Adriatico-Genti eciviltà, 91-133 klopedija Slovenije, 6, 265-266. Melik, A. (1946): Ljubljansko mosticarsko jezero in de- Weerd, M. D. A. (1985): Landlubber's view et ship- diSCina po njem. Ljubljana. building procedure in the celtic barges of Zwam- Miiliner, A. (1892): Ein Schiffim Laibacher Moore. Argo merdam, The Nedei lands, Local boats. Fourth intèr- 1, Laibach, 1-9. national Symposium on Boat and ship Archaeology, Pomey, P, (1981): L'epave de Bon Porté et les bateaux Porto BAR Int. Ser. 438 (I), 35-51. cousus de Méditerranée. Mariner's Mirror, 67, 225-243. 98