--kratt--prilog.
Naročnina mesečno мнмннм^^ ^т мшав^^	račun: Ljub*
25 шКж шШг^^к ^^ ^^^^^^^^ ^^^r	^Вк Ijaua
40 - ne- ДЈИк ^ W ШШ Ш^Ш ^^^^ Ш ШШ	V 10.349 za
deljska izduja ce- ЈВШЈГ ШВШ ШВЖ ШШ И Ш^КШШШШ* Ш	Sarajevo štv. 7563,
loletno 96 Din, za ^МШк ШД В&ШИ ШШШ ШШШ И В ^Ш^^Ј ^ШГ^^9	Zagreb štv. 39.011,
120 Din ^НШ И НВ MV ШВШ & ШВШВ И уШИШ В НН	Praga-Dunaj 24.797
Uredništvo je v ЈШг JffiSL_^Ик-^В^ _^Kf nrf	dl^ Uprava: Kopitar-
Kopitarjevi ul.6/UI ^®«1^ вНВННВ^ИР" ШР^ ^ . Л^^	jeva 6. telefon 2992
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
:<oncesije desnici
Iz vlade izpadeta vod'đna cenitamaša Wsrđh in Guerard — Pritisk
predsednika Hindenburga
Rerlin, 9. okt. Demokratski tisk je označil Brilningovo ostavko za skok v temo. V resnici so Brtlningova pogajanja za preosnovo vlade pokazala, da je njegova naloga težja, kakor si jo je morda prvotno sam predstavljal. Naj Briining sestavi kakršnokoli novo vlado, je gotovo, da ne bo imela prav nič več stalnosti kakor dosedanja, ker je v demokratski državi odvisna od poslanske zbornice in ker niso stranke, ako izvzamemo nemško ljudsko stranko, v bistvu menjale stališča napram finančnim in gospodarskim problemom današnje Nemčije. V kolikor so nekatere stranke, kakor ljudska stranka in socialni demokrati, zavzele nekoliko dru-gačnejše stališče napram tem vprašanjem, se je to zgodilo le v škodo Briininga. Radi razcepa v stranki so socialni demokrati prisiljeni, staviti Briiningu težje pogoje za podporo v parlamentu, izglasovanje »zimskega programa*: med tem ko so ljudska stranka, to je stranka veleindustrije, ne zadovoljuje več niti z najnovejšimi predlogi dr. Briininga, ki je pripravljen žrtvovati notranjega ministra dr. \Vir-llia in prometnega ministra (luerarda, katerih odstranitev je zahteval dr. Dingeldey, načelnik nemške ljudske stranke.
Za nastali položaj se vali odgovornost na desno krilo nemške ljudske stranke, ki je z znano progra-matično izjavo vseh nemških pridobitnih krogov zahtevala popoln preokret v gospodarski politiki Brtiningove vlade, in sicer v kapitalističnem duhu. Tako so veleindustrijci zahtevali povsem svobodne roke glede nastavljanja delavstva in razveljavljanja delavskih pogodb ter nastopili proti vmešavanju države v zasebno gospodarstvo. Med tem je bila Briiningova vlada prisiljena, uvesti celo nadzorstvo nad bankami. Veleindustrija in gospodarski krogi sploh so v zadnjem času zelo pritiskali na Hinden-burga in demokratski listi poročajo, da je llinden-
burg prišel pod njihov vpliv in se tako odločil, da da vladi bolj desničarsko barvo. Dr. Briining je hotel ugoditi nemški ljudski stranki na takšen način, da bi ne bil prisiljen popolnoma pretrgati s socialnimi demokrati, in je zato predlagal v novo vlado ljudi, ki sicer uživajo v gospodarskih krogih velik vpliv, pa ne pripadejo nikaki stranki. Toda ljudska stranka se s temi koncesijami ni zadovoljila in njen tiskovni urad je izdal značilni komunike, ki pravi, da ne bo stranka podpirala nobene vlade, pri kateri ne bi sodelovala tudi takozvaua narodna opozicija. S tem je stranka prešla k »narodni opoziciji«, ki jo tvorijo Hugenbergovi nacionalisti in hitlerjevci. Stranka bo tudi odposlala svoje predstavnike na nedeljsko zborovanje narodne opozicije v Bad Ilarzburg, med temi tudi dr Scbachta, nekdanjega predsednika nemške državne banke.
Dr. Briining je zašel v silno mučen položaj. To se je zgodilo po krivdi llindenburga, ker se i nagiba k desničarskim strankam, ako so poročila demokratskih listov točna. Na levo ne more, ker mu tega ne pusti nemška ljudska stranka in baje tudi Hindenburg ne, na desno tudi ne, ker bi mu i niti v tem primeru nemška stranka ne zaupala in bi proti njemu glasovali socialni demokrati. Vlada desnice, nacionalistov in hitlerjevcev, je nemogoča, ker bi proti njej glasovali socialni demokrati in centrum sam. Hindenburg je skušal zagotoviti večino Brtlningovi vladi v zbornici s tem, da je temu naroČil, naj sestavi nekako nadslrankarsko vlado • strokovnjakov, za katero bi glasovale skupine najrazličnejših strank, upoštevajoč izredno težki gospodarski položaj v državi. Načelniki strank pa so mnenja, da je v tem težkem položaju potrebna močna politična vlada, ki bi jo tvorili politiki.
Hindenburg sprefme Hitlerja
Berlin, 9. okt. tg. »Lokal Anzeigerc poroča 7, I debelimi črkami, da bo Hindenburg jutri sprejel i Hitlerja. List naglaša, da bo Hindenburg sprejel Hitlerja prvič, in sicer neposredno pred zasedanjem narodne opozicije v kopališču Ilarzburg. List dalje ' nnglša, da je mogoča samo ena vlada, ki bi bila neodvisna od marksizma in bi zato mogla privesti i državo iz krize, to je vlada nacionalne opozicije.
Nobeno prikrivanje sredine, ki bi se hotela hliniti i proti desnici, ne bi smelo računati nn prizanažnnje nacionalne opozicije.
Bruningova vladna lista
Berlin, 9. okt. tg. Nemški držami kancler dr. Ilrilning je nocoj ob 8 odšel k predsedniku repn-
Dr. Guerard.
blike Hindenburgu in mu predloiil naslednjo ministrsko tisto, kakor je bila sestavljena po rezultatu njegovih današnjih pogajanj:
driami kancler in zunanji minister dr. H ril
ninij.
notranji in vojni minister dr. (iriiuer, gospodarski minister prof. Harmbotd, finantni minister dr. Dietricli, delovni minister Stegerivald, poštni minister Sthaets, prometni minister Treviranu.i, pravosodni minister Joel. Itazen lega ostane še dalji Treriranus dnavni trgovinski komisar. Sodi se. da bo predsednik republike predlog potrdil.
Francija zaupa samo Bruning u
Paril, 9. okt. Tukajšnji tivk se obširno bavi v sedanjo krizo v Nemčiji in ugotavlja, da je zel«, ležka. >Le Tenipsi ugotavlja v uvodniku, da je dr. Curtiusa vrgla nerodna poteza s carinsko zvezo. Liel nadalje piše, da gre za to, ali dr. Briining Se uživa zaupanje predsednika llindenburga- Na vsak način je njegov polcžaj mučen. Ako prelomi s »v cialnimi demokrati, izgubi večino v parlamentu. Ako popusti socialnim demokratom gle le delavskih plač, se spravi v nevarnost, da ga putlijo na cedilu srednje stranke in predvsem ljudska slriuika. »Tenips meni, da je dr. Briining edini nemški državnik, ki more obvarovati svojo državo pred vsako notranjo in zunanjo avanturo, ki bi nujno do vedla do poloma, iz katerega bi no bilo več rešitve. Ako bi pustil vladno krmilo i/, r, k, bi to pomenilo skok v neznano in nastala bi nevarnost desničarske ali levičarske revolucije.
„Mednarodno valutno ogrodje neomajne trdnosti"
Pariz, 9. okt. Program potovanja ministrskega predsednika Lavala v Ameriko je sledeči: 23. oktobra bo velik banket v Beli hiši, katerega se bo udeležil tudi maršal Petain in francoska vojaška deputacija ob priliki proslave osvobodilnega boja pri Yorsto\vnu. Zvečer bo intimna večerja v Beli hiši. V soboto, 24. oktobra bo izlet na posestvo drž. tajnika Stimsona. Lava! se bo vrnil iz Amerike v ponedeljek. Glavni del razgovorov se bo tikal fi-
nančnih in valutarno-tehničnih vprašanj. »Repu-blique« piše, da nameravajo uvesti enotno stabilizacijo za dolar, funt in francoski frank in stalno čvrsto relacijo med temi tremi valutami, kar bi ustvarilo »mednarodno valutno ogrodje neomajne trdnosti«. Včeraj so že odpotovali v Ameriko delegati francoske narodne banke. V to svrho so se že prej vršila pogajanja z Morganom v Parizu, pripravljala pa je na to tudi Hooverjeva proklamacija.
Zaupanje Avstrije v predsednika
Miklasa
in medsebojno razumevanje med narodom prvi pogoj za notranji mir. Težki časi, v katerih živi ves svet, povzročajo, da je odgovornost še enkrat večja. Tudi liberalni listi priznavajo, da se Miklas resno trudi, da bi preprečil sovraštvo med razredi in strankami.
Konlerenca jugosl. episkopala v ponedeijek
Zagreb, 9. okt. ž. Konferenca katoliškega epi-skopata se prične v ponedeljek v nadškofijskem dvorcu pod predsedstvom nadškofa dr. Ante Bauer-' ja. Do sedaj so dopotovali v Zagreb: barski nadškof dr. Dobrečič, belgrajski nadškof dr. Rodič, knezoškof ljubljanski dr. Rožman, splitski dr. Bo-nefačič, šibeniški škof dr. Mileta, hvarski škof dr. Pušič, škof krški dr. Srebrnič, ntostarski dr. Mti-šič, škof banjaluški fra Galič, škof subotiški dr. Bu-denovič, apostolski administrator, škof modruški-rački dr. Starčevič. Pričakuje se še prihod nekaterih drugih škofov. Redna letna konferenca se prične v ponedeljek.
Davek na avtomobile se bo znižal
Belgrad, 9. okt. I. Ker so se od aprila meseca, ko so bile določene cene za uvožene avtomobile in motocikle v svrho obdavčenja, lipi vozil, kakor tudi znatno spremenile, je finančno ministrstvo pozvalo vse trgovske zbornice, da vpošljejo opis vseh avtomobilov in motornih vozil, da bi so davki lahko znižali.
General Balbo v Zagrebu in Belgradu
Italijanski letalski minister hvali jugoslovansko letalstvo
EnajsSlelmca narodne nesreče
Ljubljana, oktobra.
Med narodi, ki so po svetovni vojni končno vendar dočakali dan svojega osvobojenja, čeprav drago plačanega z mnogimi življenji svojih sinov, smo bili Slovenci tisti, ki nam je usoda najprej zagrenila z grenkim pelinom naše veselje nad svobodo. Zahtevala je od nas velik del naših bratov, ki smo jih morali prepustiti tujcem. Danes objokujemo izgubo lepega dela naše zemlje in naših najboljših ljudi, katere so nam ugrabili Nemci. Kadar bo kdo iskal pravičnega izraza in točne označbe za koroški plebiscit 1. 1920, bo mogfel zapisati samo: goljufija. Da, osleparjeni smo bili pri tem plebiscitu Slovenci. Avstrija si slovenskega dela Koroške ni pridobila z orožjem, niti se zanjo ni izreklo avtohtono prebivalstvo te zemlje, pač pa je zanjo odločila glasovalna geometrija. Pravila za ljudsko glasovanje na Koroškem so bila takšna, da je bil boj za nas izgubljen že v naprej, pa tudi, če bi glasovalo za Jugoslavijo prav vse kmetsko prebivalstvo, ki je skoraj edino prebivalstvo glasovalnega ozemlja. Goljufija je zločin, ki mora najti zadoščenje. Zato se Slovenci in z nami vsi Jugoslovani nikdar ne bomo sprijaznili z usodo in bomo vedno zahtevali, da se ta krivica, zagrešena nad nami, popravi.
Naša krivda, da smo izgubili plebiscit, je bila ta, da smo v odločilnem trenutku bili kunktatorji. Bili smo preobzirni in srno zato podlegli brezobzirnemu nasprotniku. Storili smo svojo dolžnost in smo si pridobili večino prebivalstva na glasovalnem ozemlju, tako, da so bili domači ponemčenci in Nemcem prijazni Slovenci v manjšini. Ali kaj je to pomagalo, ko pa so celovški Nemci vrgli na dan plebiscita v glasovalno ozemlje okoli 5000 volivcev, ki so jili pobrali po vseh nemških deželah. Ti volivci so bili slovenski delavci, služkinje, uslužbenci itd., ki so prebivali že po desetletja v Nemčiji, na Dunaju, po drugih nemških deželah in celo iz Švice so jih pripeljali več sto. Seveda so vsi ti glasovali za Avstrijo, potem so se vrnili zopet na svoje delo in se nikoli več niso brigali za Koroško, katere usodo so odločili. In koliko je bilo nemških uradnikov, železničarjev, delavcev, ki so včasih bili zaposleni na glasovalnem ozemlju, čeprav morda samo en teden? Vsi ti so imeli glasovalno pravico ter tako preglasovali domače prebivalstvo, ki se je pri plebiscitu izreklo za Jugoslavijo. Kljub vsem tem nemogočim glasovalnim predpisom je bila avstrijska večina malenkostna — to so lani nehote priznale celovške »Freie Stimincn«. In saj je bil lani obsojen v zapor neki pošten Nemec iz Beljaka, ki je na javnem zborovanju označil koroški plebiscit za navadno goljufijo. In tak plebiscit naj bi mi sami priznali?
Ne bomo pozabili vloge diplomacije, ki nas je celo označevala za Indijance. Med to diplomacijo je bil edina svetla izjema francoski zastopnik v plebiscitni komisiji. Mnogo žalitev smo morali tedaj Slovenci prestati, ko so nas Nemci označevali pri zastopnikih antantinih držav za nekulturne barbare. Dobro vemo za vlogo princa Borghesa v tej plebiscitni komisiji. Temu je za nagrado potem kupil koroški Heimatsdienst krasno vilo ob Vrb-skem jezeru. (Ko smo lani ob plebiscitnih slovesnostih na Koroškem to omenjali, nas je avstrijska vlada v nemških listih takoj demantirala, češ, da niti ona, niti koroška deželna vlada nista podarili Borghesu ničesar. O Heimatsdienstu pa je ta de-manti molčal. Mi nismo trdili neresnice, ampak avstrijska vlada je ponarejala naše trditve.)
Ob lanski desetletnici plebiscita so koroški Nemci proslavljali svojo zmago kot zmago orožja. Spričo take miselnosti koroškega Nemštva seveda ni čudno, da Nemci, ki se tako radi sklicujejo na pravičnost in demokracijo, kadar gre za njihove interese, ne dajo koroškim Slovencem prav nobenih pravic. Saj je prav za desetletnico plebiscita koroška vlada ukinila na celovški gimnaziji slovenščino kot obvezen predmet za slovenske dijake. In koliko takih krivic se godi koroškim Slovencem! Na vsem slovenskem glasovalnem ozemlju ni niti ene slovenske šole. To, kar ponekod učitelji poučujejo slovensko mladino o slovenskem pravopisju, je prej norčevanje iz slovenskega jezika, kakor pa resen pouk. To je vzgoja, da se mladina navadi prezirati svoj jezik! Iz lanske miloščine, ki jo je avstrijska vlada dala ob plebiscitni slavnosti za glasovalno ozemlje, niso Slovenci dobili nič, razen nekaj potujčevalnic. Tisti denar je šel bolj v agita-cijske namene za Landbund, Heinivvehr in druge nemške stranke. Tudi gospodarsko zatira koroška vlada Slovence. Kmetije propadajo, mesto njih pa umetno naseljujejo protestantovske Nemce iz rajha. To so vse tiste prednosti, ki jih je obljubovala koroška vlada pred plebiscitom. Koroški deželni zbor ni izpolnil niti ene od obljub, ki jih je dal slovesno dva dni pred plebiscitom Slovencem, uiti v kulturnem oziru, niti v gospodarskem. Niti v pravnem oziru nc uživajo koroški Slovenci enakopravnosti. Tik pred lansko proslavo desetletnice je urednik »Koroškega Slovenca« bil obsojen, ker je protestiral proti požiganju slovenskih domov! Take so vse tiste pravice, ki jih uživajo Slovenci v Avstriji. Ali pa slučaj, ko je bil poslanec Stare prav po nedolžnem obsojen zaradi lovskega prestopka!
Mi Slovenci moremo biti ponosni, cla nc sovražimo in ne zatiramo pripadnikov drugih narodov. Naša nemška manjšina ima vse tiste pravice, kakor mi sami. Slovenci smo pokazali vse lastnosti, ki nas usposabljajo, da moremo biti znosljiv sosed drugim narodom. Nemci tega niso dokazali, kar kaže koroški slučaj. Pa še lo jim je premalo, zahtevajo zase celo Jezersko, kjer ui niti enega Nemca, in Mežiško dolino. Da, brali stno. da celo Spodnje Štajersko zahtevaio zaseJ
Dunaj, 9. okt. tg. Avstrijski zvezni zbor, ki obstoji iz 215 članov narodnega sveta in zveznega sveta, je po včerajšnji spremembi ustave, s katero se je volitev zveznega predsednika prenesla zopet v parlament, je bil sklican na danes dopoldne in zopet izvolil Viljema Miklasa za državnega poglavarja Avstrije. Dobil je glasove krščanskih social-cev, velenmcev in Landbunda, skupaj 109, samo za 6 glasov več, kakor zahteva volivni red, ker se Heimwehrovci volitve niso udeležili. Razen tega so manjkali štirje člani državnega zbora, en glas pa je bil neveljaven. Po končani volitvi je vstopil v dvorano Miklas in prisegel na ustavo, da bo spoštoval ustavo in republikanske zakone.
Dunaj, 9. okt. tg. Vlada dr. Burescha po novi izvolitvi zveznega predsednika Miklasa ni podala svoje demisije, niti ne forinelno. S tem se je hotela izkazati, da ni šlo toliko za nove volitve, temveč samo za podaljšanje dosedanje dobe vladanja predsednika republike. Dr. Buresch je po izvolitvi ob sf*:jemu pri zopet izvoljenem predsedniku Mikla-su imel govor, v katerem je naglašal, da je sprememba v ustavi iz I. 1929. dala nosilcu naivišjega urada v državi večja pooblastila. Novi predsednik Miklas je odgovoril, da bo opravljal svoje mesto v smislu ustave pravično, objektivno in nad strankami, ker je zvesto izpolnjevanje ustavnih načel
Goljufivi plebiscit in pa postopanje s koroškimi Slovenci sta za nas razloga, da se z obstoječim stanjem nikoli ne bomo sprijaznili.
Koroški Slovenci so od nas neločljiv del našega narodnega telesa, kateremu se nikdar odreči ne moremo. Čeprav morda vedno ne bomo glasno manifestirali zanie. vedno oa borno nanje mislili!
Zagreb, 0. okt. ž. Danes zjutraj okrog pol 10 je priletel na zagrebško letališče italijanski letalski minister Balbo. Njegov prihod so pričakovali na letališču v teku celega včerajšnjega dneva, šele zvečer se je zvedelo, da se je general Balbo spustil na letališču Campoionnio. Danes jc bil prihod najavljen ob 10, minister Balbo pa je prispel že pol ure preje, lako da ga na letališču, razen predstavnikov jugoslovanskega letalstva, ni pričakoval nihče. General Balbo je sam pilotiral letalo lipa »B. R.» V njegovem spremstvu je bil major Cagli, poveljnik letalskega polja na Umovu. Naši častniki so pozdravili italijanskega ministra. Nekaj pozneje je |irišel na letališče tudi italijanski konzul v Zagrebu Umilta. Kmalu nato je priletelo tudi drugo italijansko letalo tipa Caproni« z generalom Tede-schinijem, majorjem Libertinijem ter dvema mehanikoma. Ob tričetrt na 10 je bil prirejen na čast italijanskim letalcem svečan vermouth. Generala
Balbo je pred zbranimi častniki pozdravil polkovnik Naumovič v francoskem jeziku. Balbo mu je odgovoril v italijanskem jeziku ter nazdravil jugoslovanskemu letalstvu in poudaril njegovo moč iu disciplino. Nato so pozdravili Balba tudi predstavniki zagrebške italijanske kolonije, nakar se je Balbo odpeljal na avtomobilu, da si ogleda Zagreb. Ob 11 dopoldne je odletel proti Belgradu.
Belgrad, 9. okt. 1. Danes popoldne je prispel na tukajšnje letališče italijanski zunanji minister Balbo v spremstvu dveh generalov Tedeschinija in Libertinija. Na letališču ga je sprejel poveljnik našega letalstva general Nedič s svojim štabom ter italijanski poslanik na našem dvoru z uradniki poslaništva. General Balbo je naslovil par prisrčnih besed na navzoče ter izrazil, da je srečen, da se nahaja v naši državi, kjer so ga prisrčno sprejeli ter pohvalil naše letalstvo. Jutri odpotuje v Bukarešt.
Japonsko armadno poveljstvo nadaljuje okupacijo Mandžurije
Položaj je skrajno nevaren
JAPONCI BOMBARDIRALI 01NČ0U
Tokio. 0. okt. — Vteraj, 8. i. m. je dvanajst
japonskih aeroplanov ob 2 popoldne bombardiralo mesto činčou, jugozapadno od Mukdena, kamor so je bila p« okupaciji Mukdena preselila vlada kitajskega guvernerja Mandžurije, maršala Čansuljana. l'riden so »ačeli metati bombe, so Japonci zmetali na ceste veliko število proglasov, ki pozivajo prebivalstvo. nuj obruejo hrbet vladi Čunsuljana in proglasijo neodvisno mauiUursko vlado. Bombe so poškodovale univerzo, v kateri se nahaja Čunsulja-nova vlada. Tudi vet vojaških objektov je bilo poškodovanih. Več oseb je bilo ubitih in ranjenih. Bombardemeat je iiurl učinek, da Kitajci beie iz mesta.
CULO AKCIJ« VODI NA SVOJO PEST GENERAL HONJO
Pravijo, da -o aetoplaai mesto bombardirali po nalogu japonskeg* generalisimasa v Mandžuriji Ion jo. ki ie sklenil napad na Čiaiou z«to. da prežene vlado < unsiiljuna. ki po trditvi Japoncev organizira gverilsko vojno proti Japoncem. General llo-•jo trdi, da obstojajo roparske čete. ki v zadnjem času napadajo na mandžursko-korejski meji korejske vasi, iz odpuščenih vojakov regularne armade maršala Čansnl.jana. Te čete so ubile v zadnjem času 40 Korejcev in 3 Japonce ter so zažgale 17 hiš korejskih in japonskih naseljencev v Mandžuriji. Dne '2. oktobra so kitajske bande obkrožile in napadle mesto Neuhang in ga zažgale. Istega dne je 300 bivših kitajskih vojakov obkolilo mesto Tušajung-kou. kjer je prišlo do spopada med roparji in kitajsko žandarmerijo samo. Razume se. da je general Honjo to priliko porabil, da je ogroženi okoliš za-
sedol г japonsko armado. Zadnji napad na japonsko podanike Korejce v Mandžuriji se je izvršil pred par dnevi v mesfn Cjangtn, kamor je japonsko vo- '
jaške poveljstvo poslalo pol bataljona vojakov, ki so Cjangtu zasedli.
Po vesteh iz Tokia je general Honjo odredil bombardiranje činčoua na lastno pest. Ako je ta vest resnična, potem imamo pričakovati v kratkem demisijo japonskega kabineta in bo sledil sedanji vladi kabinet, ki bo po volji vojaškim krogom.
JAPONSKA ODPOSLALA V KITAJSKE VODE
CELO ESKADRO Med tem pa japonska vlada, vsaj kar se tiče bojkota proti Japoncem v Kitaju, nastopa zelo energično. V zadnji noti, ki jo je tokijski kabinet poslal nankinški vladi, jo rečeno: »Ako kitajska vlada ne bo storila odločnih korakov, da potlači bojkot proti japonskemu blagu, in ako ue bo zaščitila življenja in imetja japonskih državljanov na Kitajskem, potem ho padla vsa odgovornost in japonske korake, ki bodo temu sledili, lia naukiuško vlado.« še preden je nankinški kabinet na to uoto odgovoril, jc japonska vlada odposlala razen štirih riišilccv, ki se že nahajajo v nankinški luki. še kri-žarko »Tenriu« in polagalko min »Tokiva« ter še pet bojnih edinic. ki se bodo usidrale v lukah Ciu-čou. Čilu in Cintau. Nu Iutljah se nahaja moštvo, pripravfjeno. da se v slučaju potrebe izkrca.
DRUŠTVO NARODOV SILNO VZNEMIRJENO Te odredbe bodo lircz dvoma položuj silno poostrile. ker vlada po vsem Kitaju ogromno ogorčenje zaradi bombanlementu Oinfoua. Vznemirjeni so pa tudi pri Zvezi narodov v Ženevi, kjer sma-
trajo situacijo za izredno nevarne. Tajništvo Zveze je pozvalo zunanje ministre vseh evropskih držav, naj nemudoma intervenirajo, ne da bi počakali sejo odbora za poravnavo kitajsko-japonskega konflikta, ki je napovedana 14. oktobra. Sliši se pa tudi, da Zedinjene države severne Amerike energično posredujejo.
Sanghaj, O. okt. AA. Japonski generalni konzul jeposvaril kitajskega velikega župana v šang-haju, da bo morala japonska vlada sama poskrbeli za varnost svojih državljanov v šanghaju, če bi so zanje ne zavzela kitajska oblastva. Pristavil je, da smatra japonska vlada protijaponski pokret v šang-haju za sovražno dejanje.
Izredna seja Sveta DN
Ženeva, 9. okt. tg. Radi pooslritvo konflikta v Mandžuriji in intervencije kitajskega delegata dr. Szeja pri generalnem tajniku Zveze narodov je danes opoldne poslovodeči predsednik Sveta Zveze narodov, španski zunanji minister Lerroux sklical na torek izredno sejo Sveta Zvezo nnrodov. Obenem sta Lerroux iu generalni tajnik Zveze narodov poslala apel kitajski in japonski vladi, naj se vzdržujeta vseh dejanj, ki bi mogla poostriti položaj v Mandžuriji. Izreka se upanje, da stranki ne bosta storili ničesar, kar bi se prolivilo obljubi, katero sta dali Svetu Zveze narodov v resoluciji z dno 30. septembra.
Kitajski delegat dr. Szeja je pri današnji de-marši pri generalnemu tajniku Zvezo narodov predložil nova poročilu iz Nankinga, da so Japonci več mest v Mandžuriji obmetavali z bombami in povzročili veliko škodo. Spričo kritičnega položaja v Mandžuriji se računa v 2enevi z možnostjo, da se bodo izrednega zasedanja Sveta Zveze narodov udeležili zunanji ministri posameznih držav.
Indasidhi denarni trg
Odbor Zveze induslrijcev je v svoji XXXIII. redili seji dne !». oklobra i. I. razpravljal o denarnem položaju m o splošnih poslovnih prilikah in sklenil:
Zveza induslrijcev od Ioni« nasprotnic vsakemu povečanju obtoku bankovcev preko one meje.
[ki je ustanovljena v členu o Zic-ona o denarju Kraljevine JuLM)i-.| . ije z dne 11. maja 1931. Odbor Zve-'ze industriji' v je uverjen. 'la sta vlada in Narodna banka trdno < i ločena vzdržati vrednost dinarja, pa zato naslavlja i.a vlado in na Narodno banko 'nujni apel, da brezpogojno vztrajala nn tem stališču. Zveza indusi.iji. v najodločneje izreka proti vs mu uki u. ki naj emeji obstoječe plačilne obveznosti.
Sedanje pomanjkanje goloviue povirofn velike težkoče. katere bi mogle dovesti do resnih soeijaluo-političnin pojavov iu slopnjeuia do polnega zastoja gospodarski", a življenja. Nujno s.- mora predvsem 'zasiirurati gotovina, ki je potrebna za izplačilo delavskih zasiužkov, poleni pa goiovina za carine, pre-voznine in državne davščine.
Znano gejstvo ie. da iiliiiip zadržujejo gotovino j v lastni blagajni, ne da bi zadostili svojim plačilnim obveznostim, s čimer sedanje i.žave še povečajejo. — Odbor nujno poživlja vsa industrijska podjetja v Sloveniji, da naj iie izvršujejo novih dobav onim, kateri niso poravnali zapadlih računov oziroma niso zadostili svojim plačilnim obveznosti m v okviru dogovorjenih pogojev in da nego kredita. — Če si' ho vsa industrija držala tega ia. se bo znaten del gotovine, ki je sedaj promi la odtrgnjena, v rnila v promet. Odbor je uverjen. dn je /n ozdravitev poslovnih prilik potrebno, da v si zadoščajo svojim plačilnim obveznostim.
Kakor ima industrij.! Irdno voljo .storiti vse napore, ki jih sedanji položaj od nje zahteva, tako pričakuje, da bo Narodna banka nudila industriji tono ojxiro, ki je v skladu z. nalogami našega emisijskega zavoda in ki ie industriji neobhodno polt rebna. V lem smislu naslnvlja Zveza induslrijcev Sna Narodno banko nujni apel:
1.	Narodna banka naj nemudoma zopet vpo-stavi kreditne kontingente po stanju od S. avgusta.
2.	S sklepom Upravnega odbora Narodne tunike od 8. avgusta 1C31 odrejene reslrikcije kreditov .naj sc prekličejo.
3.	Narodna banka naj dovoljuje induslriji direktne kredite proti trgovskim menicam brez bančnega žira.
V zaščito dinarja
Belgrad, 9. oktobra. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog finančnega ministra in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o kazenskih sankcijah zaradi izvrševanja člena 7. pogodbe med državo in Narodno banko za izvršitev zakona o denarju kraljevine Jugoslavije z dne 11. maja t. 1.
Člen 1. Finančni minister se pooblašča, da kaznuje prekršiive predpisov pravilnika o regulaciji prometa z devizami in valutami in vseh drugih naredb, zdanili na podlagi čl. 9 pogodbe med državo in Narodno banko, z denarno kaznijo do treh sto tisoč dinarjev, v hujših in ponovnih primerih p? vrhu tega še z ukinitvijo pravice poslovanja v. devizami in valutami. Preiskava in proglasitev kazni se izvrši po postopku, določenem v členu 19 pravilnika o reguliranju prometa z devizami in valutami.
Vojni uhaz
Bo-grad, 9. okt. 1. Vojni ukaz: Za pomočnika poveljnika kurza za artilerijske častnike je imenovan artilerijski polkovnik Tosič. Za začasnega sodnika moravskega diviz. okrožja imenovan konjeniški podpolkovnik Vasilije Stepovie, za začasnega sodnika bosanskega diviz. vojnega sodišča pešad. podpolkovnik Bogdan Romanič. Za poveljnika pomorske obrežne komande je imenovan kontra-admiral Marjan Polič. Za vršilca dolžnosti poveljnika pomorskega arzenala je imenovan Rihard Kabina. kapetan bojne ladje. Za poveljnika mornariškega [loveljslva je imenovan kapetan bojne ladje Katlanii'. Za šefa tehničnega pomorskega arzenala je imenovan inžeu. polkovnik Vid Rajnhold. Dosedanje dolžnosti so razrešeni: kontraadmiral Fr. 1,'črr, Rikard Salhor, kapetan korvete Ivan Kober, Josip Mcnlgn ter poročniki bojnih ladij I. razreda Henrik Klinor in Boris Pire.
Dunajika vremenska napoved. Jasno vreme. Ponekod jul.-anja megla. Ponoči hladno. Podnevi milo, vi emu.
Obsedno stanje na Madžarskem
traja dalje
Tiszove politične metode
Budimpešta, 9. okt. ž. Socialna stranka je imela včeraj popoldne svojo sejo. Ugotovilo ee je, dn se je akcija opozicije, ki je hotela takojšnje sklicanje, parlamenta končala z neuspehom, ker ni mogla dobili 30 podpisov, kolikor je potrebno za izredno sklicanje parlamenta. Zadnje volitve eo se pod grofom Bethlenom vršile tako, da splo.i ni dopuetil ."0 opozicijskih zastopnikov v parlament. Kljub temu jia socialna stranka energično zahteva takojšnje sklicanje parlamenta, ker je po vsej državi ukinjena vsaka politična svoboda vsled naredbo o obsednem rdnnju. Socialna stranka je sklenila, da se bo začela pogajati z ostalimi opozicijskimi strankami radi formiranja opozicijskega bloka. Ugotovljeno je, da vlada grofa Karolyija nima gospodarskega programa. čeprav se je gospodarsko stanje zelo |>oslah-šalo. kar zlasti občuti že itak revno delavstvo in krnel.
Budimpešta. 9. okl. is Predsednik vlade, grof
Karolyi je izjavil uredniku :Magyar Omaga«, da bo parlament sklican v najkrajšem času, in sk'er takoj, ko konča delo odbor šestih in triintridesetih. Radi tega če lahko pričakuje, dn bo parlament sklican koncem lega meseca.
/mirebifkti rn nuni s /, a nnporcrf. .lasno z visokimi oblaki. Stalno in loplo vreme. Noči hladne.
Seja vladne stranke
Budimpešta. 9. okl. ž. Enotna vladna stranka je iutela včeraj zvečer sejo pod predeodslvoni IV-elija. Pred dnevnim redom so nekateri zastopniki opozorili na pisanje tiska o nesoglasju, ki naj bi vladalo v vladni stranki. Zastopniki so demantirali te vesli in obsodili tako pisanje tiska. Predseduik vlade, grof Karolyi je imel velik govor, v katerem je poudarjal potrebo rnolne vladne slranke v teh težkih časih gospodarskega in političnega življenja. Zaelopuik tirdelj je v imenu neodvisne stranke zahteval od vladne stranke, da se čimjircje skliče |iarlamcnt ter razpusti odbor triintridesetih, ki fungira kot nekak zastopnik parlamenta. Nato je govoril pravosodni minister Zsigvay in notranji ! minister Fischer. Vsi vladni zastopniki so se od-; rekli svojim dnevnicam v iznosu 13%. V političnih krogih je izzvalo veliko senzacijo, ker se grof Rethlen ni udeležil te seje. Čeprav so to vsi pričakovali. Covorilo se je celo. da bo gror Belhlen izvolji n za predsednika slranke.
Budimpešta. 9. okt. ž. Danes so prišli semkaj člani komisije Zveze narodov in obiskali predsed-j nikn vlade, grofa Karolvija in državnega tajnika za finance Vargo, od katerih so prejeli podatke o finančni situaciji v MadjarskL
V Angliji bo volilna borba gospodarskega značaja
Strankine blagajne so prazne, zalo bo bolj skromna agitacija
London, 9. okt. AA. Prava volilna borba se prične najbrž v soboto. Ministrski predsednik MacDonald in konservativni voditelj B:ildwin sta sedaj ž.e opredelila svoji stališči. Sir llerberl Samuel bo objavil nocoj poziv liberalnim volilcem, naj podpirajo narodno vlado. Vodja opozicije Ilenderson objavi volilni manifest v soboto ali v nedeljo.
Delavska konferenca v Scaboroughu je bila včeraj zaključena. Kandidati delavske slranke so odšli že večinoma v svoje volilne okraje. Volilna borba bo najbrž gospodarskega značaja. V ospredju bodo gospodarska vprašanja. Pomanjkanje denarja v političnih fondih in zmanjšanje števila trojnih volitev bo brezdvomno jirecej omejilo volilne stro-
ške. Število kandidatov ni Se znano. Imenovani bodo najbrž šele prihodnji teden. Stranke, ki podpirajo vlado, bodo skušale, v kolikor bo to v njihovih močeh omejiti trojne volitve.
Ministrski predsednik MocDonald je bil snoii pri kralju v daljši avdijenci. V ponedeljek bo otvo-ril volilno borbo v Seahamu.
Brezžična družba bo omogočila voditeljem strank, da govorijo svojim volilcem. Ministrski predsednik jc že sloril tako. Sledili mu bodo Bald-\vin in Samuel za vlado in Ilenderson za opozicijo.
Llo.vd George bo obrazložil svoje stališče po mikrofonu.
Nemška vlada imenovana
Berlin, 9. okt. tg. Predsednik republiko Hin. denburg je nocoj potrdil dr. Brtlninga kot državnega kanclerja v novem kabinetu in sprejel njegovo ministrsko listo, kakor smo jo že javili. Pri tem je še dostaviti, da je minister z« prehrano Schiele svoj portfelj obdržal še nadalje. Kabinet se sestane k prvi seji v soboto, da pripravi vladno izjavo za otvoritev parlamenta, ki bo 1,4. oktobra. Poštni minister dr. Sehiltzl si je do jutri izgovoril čas, ali prevzame jioštno ministrstvo.
Berlin, 9. okt. tg. Drugi Briiningov kaliiuet ima samo osem ministrov. Izstopilo je več ministrov, dočim je pristopil samo en nov minister. Parlamentarna baza je s tem omajana, ker je zmerno krilo desnice radi pritisku skrajne desnice odpadlo od dr. Briiningu. Treba je torej bilo zopet pridobiti zmerno desnico, tako du bi vlada ue izgubila socialnih demokratov. To se je moglo zgoditi saino na tu način, du so iz kabinetu odpadle vse one osebe, ki bi dale vladi nekakšen levičarski značaj.
Zvišanje diskonta v Franciji
Pariz, 9. okt. tg. Francoska narodna banka jo danes svojo diskontno mero zvišala od 2% na '2% in pol. To zvišanje diskontne mere se je izvršilo zaradi enakih odredb, Federal Reserve Bank v Nevv Yorku.
Olimpijske tekme v Atenah
Atene, 9. okl. AA. Končuiplasniau pri olimpijskih tekmah v Atenah je tu-le: prva je Romunija s 25, druga Jugoslavija s 24. tretja Grčija г 18, četrta Bolgarija z 4, peta Turčija s 3 točkami.
Gheka pri kralju
nelgrad, 9. okt. 1. Nj. Vel. kralj Aleksander jo sprejel danes dopoldne v avdienco romunskega zunanjega ministra princa Ghico. Po avdienci je. Nj. Vel. kralj zadržal Ghico pri kosilu, kateremu na prisostvovali tudi predsednik vlado Peter Zivkovlč, naš zunanji minister dr. Marinkovič z obema jki-močnikoma Foličem in BatiČeni ler načelnikom |>o-litičnega oddelka Karoličem. Predsednik vlade Peter Živkovič jc priredil nocoj v Uardijskcm domu« v Topčideru večerjo na časi romunskemu zunanjemu ministru. Snoči je priredil romunski poslanik v našem dvoru g. Guranescu večerjo na čast zunanjega ministra Ghico. Po večerji se je vršil sprejem, katerega -o sc udeležili vsi inozemski poslaniki v Belgradu.
Pomoč proti živinski kugi
Belgrad. 9. okt. I. Pomoč proti živinski kugi. Z rešitvijo poljedelskega ministru in v soglasju s predsednikom min. sveta so bili danes izplačilni sledečim banovinam v poiljioro za omejitev živinske kuge naslednji zneski: vardarski banovini v :Sko|i-1 ju 100.000 Din, primorakl ban. v Splitu 100.000, zetski banovini v Cetlnju 30.0t*) Din, moravski banovini v Nišu 50.000 Din, savski banovini v Zagrebu 50.000 Din, drinski banovini v Sarajevu 150.000 Din, vrbaski banovini v Bnnjaluki 50.000 Din. Skupno 150.000 Din. Dravska banovina od lega ni dobila ničesar.
iz veterinarske službe
Belgrad, 9. okt. 1. Z ukazom Nj. V. kralja so postavljeni: za višjega veterinarskega svetnika veterinarske obmejne postaje na Rakeku v 4. skupini II. razreda Pravdoslav Rebck, za višjega veterinarskega svetniku v Mariboru v 4. skupini II. razreda Franc Pirnat, 7d obmejnega veterinarskega svetnika v Kotorihi v isti skupini Hinko Degen, , тл celjski okraj dr. Josip Stegu, v Sisku Rudolf Brusač, v obmejni veterinarski postaji na Jesenicah Josip Rihur, v obmeini veterinarski postaji na Sulaku Dragotin Štnid. za mariborski okraj, desni breg Peter MLklavčič, v ptujskem okraju dr. Bogomir Zavcdrik, v karlovškem okraju Josip Koch, v Bos. Brodu Josip Stopar, v okraju Pa-lanka (donavska banovina) Koloman Trntner.
Za višje veterinarske svetnike v 5. skupini: na kraljevi banski upravi dravske banovine v Ljubljani dr. Josip Ceh, za radovljiški okraj Alojzij Zarnik, v Brežicah Janko Bizjak, v Slovenj-gradcu Anton Peršuh, v Ljutomeru Alojz Skoi, v Ptuju dr. Viljem Jcdlička, v isti skupini v Novem mestu Ivan Nandot, v Litiji dr. Franc Veble, v Mariboru, levi breg Peter Školic, v Šmarju pri Jelšah Peter RiiUerič, v obmejni veterinarski postaji v Gor. Radgoni Franc Globnik.
Za veterinarskega svetnika 6. skupine: v Ki-čevu Miloš Slibar, v Krškem Leopold Varla. v ' Luškem okraju dr. Fedor Jernlfu, v Gor. gradu Franjo Samec, v Murski Soboti Josip Serbec, v Boh. Bistrici Filip Pahor, v Prevaljah Franjo Ko-lenc, v Črnomlju Rafael Ipavec, v Konjicah Filip Kuliercr, v Kranju Franjo Golar, v Logatcu Franjo Primic. V okraiu Vel. Kikinda v 7. skupini Jože Kraujc.
Šorši prede pred izredno sodišče
Proč od zlatega teleta!
Kardinal Hlond obsoja kapitalizem
Varšava. 9. okl. Poljski primas kardinal Avgust Hlond je izdal na svoje vernike proglas, v katerem razpravlja o sodobnih političnih in verskih vprašanjih. Kardinal Hlond analizira spočetka vprašanje brezposelnosti ter kritizira njene vzroke in j ogreške velekapilalizma. V svojem proglasu obsoja jioljski primas metode boljševlške vlade in vsako destruktivno jiropagando ter poziva na sodelovanje za politični in socialni mir na podlagi katoliških socialnih načel. Glede kapitalizmu, piše med drugim kardinal Hlond: »Nikdo drugi kakor krogi svetovnih bogatašev, ki iznašajo lažniva gesla o napredku in svobodi človeštva, ni vrgel okovov najslabšega kapitalizma okoli delavskih slojev: tako so nastale ločne množice proletarijata, ki jo izrofon na milost in nemilost apostolom osvobojenega človefanstva. Današnja gospodarska in socialna tragedija, kakršne zgodovina človeštva ne pozna. je njihovo delo. Socialni sistemi in teorije sc rušijo Tadl strašnih tresljajev in narodi čutijo, da so postali žrtve krivih idej. cpohalnih zablod in krivićnosti mamona.« Kardinal Hlond ostro obsoja »peklenski kult zlatega teleta; in grnja, da so je" »lakomnost in želja za dobičkom, ki se protivi Jezusovemu duhu, vrinila tudi v hiše Gospodove«. Poljski primas odločno vstaja proti mislim in načelom malerijaHgtične kulture in popolnemu zane-'■Nna|j££j« kulture ilulia. V Jej zvezi ob oja sovjet-
sko vlado, ki s pomočjo nezaslišane krutosti ustvarja malerijallslični delavski raj.
V drugi polovici svojega proglasa govori kardinal Avgust Hlond o socialni akciji v korist nezaposlenih in siromašnih. Proglas jč bil prečilan v vseh poljskih cerkvah.
Odločno stališče španskih katoličanov
Madrid, 9. okt. tg. Danes se je pričela z, veliko napetostjo pričakovana debata o novi ureditvi od-nošajev med Cerkvijo iu državo in o namenarava-nem izgonu verskih redov ter razlastitvi njihovega jiremoženja brez odškodnine. Pravosodni minister Fernando do los Rios je govoril za ločitev Cerkve od države. Eden Izmed katoliških poslancev je v svojem govoru navajal, da pomenijo gotovi členi ustave preganjanje Cerkve. Verni katoličani Španije tvorijo večino v deželi in le uslavc ne samo ne bodo priznali, temveč se bodo borili proti njej z. vsemi zakonitimi sredstvi tako dolgo, dokler ne bodo zmagali. Uradna statistika našteva število redovnikov v Španiji z 20.467, redovnic pa s 00.095, tako da znaša .skupno število članov verskih redov 81.10},
Trst, 9. okl. ž. Pred sodiščem v Gorici se jc te dni vršil proces proti duhovniku Petru Sorliju, ki je bil obtožen obenem s Štefanom Čelikom in Ivanom Agramom, češ, da je poškodoval fašistični grb. Leta 1929. so v vasi Buškovu, kjer je Sorli že dolgo let župnik, namestili v zvoniku nov zvon, ki je imel ulit tudi fašistični grb. Začetkom leta 1930. so fašisti opazili, da je ta grb poškodovan. Duhovnik Sorli je z obema soudeležencema obtožen, da je postavil v zvoniku zvon tako, da je nu grb, ki je bil ulit na zvonu, udarjalo neka železo, ki je poškodovalo fašističen grb. Na zahtevo državnega tožilca se je sodišče v Gorioi smatralo kol nepristojno, vsled če.sar bodo vsi kijs obtoženci izročtni izrednemu fašističnemu tri-bunalu.
Strašna hatastrola v Gdmji
Varšava, 9. oklobra. AA, Snoči okoli 19 se je v Gdinji pripetila strašna katastrofa. Zaradi eksplozije svetilnega plina se je porušila neka hiša, ki je bila šele pred kratkim zgrajena, Na kraju nesreče se je v hipu zbrala velika množica ljudi, ki jih je privabil strašni pok in veliki sleber ognja. Gasilci in mornarski strelci so takoj organizirali reševanje, vendar se še ne ve, koliko mrtvih in ranjenih je katastrofa zahtevala. V hiši je bilo demolirala.
Nohlova nagrada
Stockholm, 9. okt. A A. Letošnja Noblova nagrada za književnost je bila podeljena švedskemu , pesniku dr. Eriku Knrfcldu. Nagrajeni j>estiik jo umrl mtija meseca,
Dr. Fr. Sušnik:
„Der Gurnitzer"
Slovenska radio-postaja
Podkrnoški prošt Jam. Nep. Brabenec, po rodu Ceh.
Strmo leze 6teza v breg k podkrnoški proštiji. Pri vratih besni na dolgi verigi pes; ustrašil bi se ga in ee vrnil. Kako je mogoče mimo tega divjega psa do gospoda prošta?
Od nikoder nikogar. Okoli cerkvice nikogar, za obzidjem navzdol divje grmovje, po Satnici navzgor gošče in skale in gozd. Hladno je, čeprav je na sever vse širno polje eolnčno in veselo. Per diem sol non uret te Neque luna per noctem.
Tako je nad vrati zapisano. Menda res nikoli ni ■olnca Podkrnosom.
Pes laja in ee jezno reži.
»O, saj ne more ničle potolaži nenadoma go-epod prošt.
Gospod prošt podkrnoški: der Gurnitzer! Talar z rdečimi robi ni več nov, vijoličasti biret diši po stari častitljivosti: oči pa so bistre in mlade.
»Nič ee ne bojte!« zategne po češko.
Zares je veriga natančno odmerjena. Prav toliko — niti centimetra več! — da smukneš med beštijo in obzidjem do vrat.
>Ali ste tudi vi čitali «Gurnitzerja»?«
Seveda! cGurnitzer> je na Koroškem velika moda. Vigredi ga je tiskal K6sel & Pustet, zdaj že kroži po koroških župniščih in celo po kmečkih hišah. Roman o proštu laiku, Lenartu Javorčiču, pankertu, sinu slovenske matere in nemškega viteza Boštjana >von Schreltz«; o Alenki, prelepi hčerki Sama, nekronanega kralja slovenskega. Roman ljubezni in žrtve, bojev in zmag; roman človeka, ki se je z Bogom zaman boril, dokler ee mu ni vdal in našel v Njem evoj mir.
»Da, to je še isto poslopje! — Javorčič? — Ni ga zapisanega med prošti. V 15. stoletju je neki vacuum v zapisih. Prav v to dobo je postavila Do-loree svojega junaka; zato ji je imela fantazija popolno svobodo.«
Dolores. Kar po vrsti jo imenujejo tako. Priimek ji je preveč problematičen: Vieser. Kako ga treba izgovarjati? Nihče prav ne ve.
»Monsignor Zac.h, ravnatelj tiskarne cCartn-lhia>, je bil pri meni; izpisal je nekaj kronike za pisateljico.«
Iz sobe v sobo vodi gospod prošt. Koliko je teh sob!
>To je «Vogelzimmer»!« Po stenah je naslikanih nešteto raznih ptic. Baje je to najslavnejša soba podkrnoška.
»Tafelzimmer!« Stoli še stojijo krog mize; gospod prošt je imel sejo nekega karitatlvnega društva.
»Propetenzimmer!« Po stenah visijo slike davnih proštov; tik nad naslonjačem pa je skromna podoba pobožnega Pija X. in — koroškega škofa Gregorja v Ljubljani...
Najlepša je škofovska soba, »Furetenzimmer«. Okna gledajo na vzhod proti Zrelcu in Celovcu, na sever po polju proti Gospe sveti. Da, tod je jahal Lenart Javorčič, junak »Gurnitzerjac. Pol ure hoda je do Zrelca, kjer mu je gospodoval oče; eno uro še dalje »nach Celovec«, kjer je živela mati Javorja. Tod čez polje do Gospe svete tri ure hoda; tam mu je prezgodaj umrl vodnik Jakob Radhaupt. Na vzhod pet ur hoda nekje med Kamnom in Galicijo je »Zivomoos«. Tam je kraljeval kmet Samo z Alenko, prelepo nevesto in kraljično, ki je izgorela od ljubezni...
Dolge so sobane, enajst jih je; v vsaki čaka postelja na goeta. Toda puste eo, mrtve.
Kako pač je bilo v njih živo tedaj v 15. stoletju, ko je tod vihral mladi posvetnjak in prošt? Ko mu je pela Alenka otožne slovenske pesmi, prežela na oknih in čakala ljubega, da se ji vrne iz zapeljivega Vetrinja.
»Gurnitzer« je vzbudil duhove v samotni, prazni proštiji.
»To je oratorij!«
Tu se je boril Javorčič, neposvečeni prošt, z Bogom! Na to mrežo je pritiskal vročo glavo, buljil dol v hostijo na oltarju. Tam spodaj je klop; v njej je sedel tisto sveto noč, ko je prvič vetal od turških ran in našel mir božji.
Brezkončne stopnjice vodijo navzgor navzdol, ob strmi breg se naslanjajo kleti v dveh nadstropjih.
Prav iz spodnjo je prinesla kuharica steklenico ijutomerčana in prijetno domače je postalo v topli kuhinji. Gostoljubni prošt si je nažgal proštovsko sigaro, nalil kupice in veselo zapuhal.
»Na zdravje «Gurnitzerju»!«
Slaven je postal Podkrnoe, gospod Podkrnoški.
Hm, Čim več slave, tem manj bo ostalo steklenic, gospod Podkrnoški!
Očetovsko se je smehljal.
»Zadnjič je spet hodila« — Vieeer — >vsa trudna je prišla od gosposveške strani.«
Čudno! To nemško dekle, danes že slavna pisateljica, je zaslutila neizčrpne zaklade v slovenski koroški duši. Roma po teh skritih vaseh od Celovca do Dobrle vasi, ustavlja ženice, iz ust jim beleži pesmi, iz oči razbira skrivnosti; mi pa hodimo nemarno mimo vsega.
Gospod prošt je puhal cigaro, pozabil na »Gur-nitzerja«, se razgovori! o fari in ovcah, o potrebah siromakov, o cerkvi In pesmi, ki je slovenska ...
»Bog živi <Gurnitzerja»!«
*
Pel minut od proštije je v Satnici divja soteska; niti Vintgar nima kaj takeaa. Strašno razklan
Na četrtkovem občnem zboru Prosvetne zveze je bilo o radiu dano poleg že objavljenega sledeče poročilo:
Pri programu postaje sodeluje programni odsek in referenti za posamezne panoge, kateri so imeli v zadnjem poslovnem letu 46 konferenc. Radio Ljubljana posveča skoro 40 odstotkov programa prosveti in izobrazbi. Vsled tega je radio zrcalo našega sodobnega kulturnega življenja. Po radiu so je vršil pouk 8 evropskih jezikov in lo v 222 in pol urah, stanovski izobrazbi je bilo posvečenih 42 kmetijskih in 39 gospodinjskih predavanj, higijeni in zdravju je veljalo 38 predavanj, •513 predavanj pa je bilo poučne vsebine in 93 zabavne, skupno torej 725 predavanj. Od 1. oktobra 1930 do 1. oktobra 1931 je bilo potom eterskih valov oddanih 83 pevskih koncertov, 611 instrumentalnih, nastopilo je nad 100 solistov. Ostalih koncertov je bilo 23, skupno 819. Iz ljubljanskega gledališča je bilo 8 opernih prenosov, v studiu se je odigralo 41 veseloiger in dram. Iz inozemstva smo prenašali 53 koncertov in oper. Vseh prenosov iz tuzemstva pa je bilo 120. Postaja j« bila v obratu 2448 ur. Ob tej priliki pripomnim, da je bila postaja dolžna v tem času po pogodbi oddajiti le 912 ur.
Naj omenim nekatere svetovne dogodke iz področja radiofonije. 12. februarja 1931 je na ob-jetnico kronanja Pij XI. stopil pred mikrofon ter blagoslovil radio oddajno postajo v Vatikanu in sporočil vsem narodom svoj pozdrav, skoraj isti trenutek je zadonela Rusija, da bo zgradila največjo oddajno postajo. 13. avgusta letošnjega leta je do 200 oddajnih postaj prenašalo Waguerjevo opero Tristan in Isolda iz Beireutha. Med temi je bilo 100 amerikanskih postaj, ki so prenašale to
opero. Panevropa je projekt idealnih mož, panradio pa je postal od tega dneva dejstvo. Beiruth, ki slovi že od nekdaj kot sedež in cent rum glasbene umetnosti, se je ta dan dvignil kot stolp v svetovnem glasbenem svetu.
Najvišje umetnine, ki so bile do včeraj last malo izvoljencev, so postale po radiu splošna last. Radio Ljubljana ni zamudil nobene prilike, da ne bi posredoval svojim abonentom vseh važnih dogodkov tekom leta. Prenosi iz nnših letovišč Rog. Slatine, Laškega in Bleda so seznanjali ne samo naše državljane temveč tudi inozemce s temi letovišči. Kraljevi dnevi v Ljubljani so po radiu združili srca vseh Slovencev. Mogočni pevski prireditvi na Kongresnem trgu, kjer je nastopilo 2450 pevcev je prisluškovalo lahko rečemo na radiu nad 50.000 oseb. Kako je ta pevski koicert in slovenska pesem ob tej priliki odjeknila v srcih naših rojakov ob Soči, Žili in Dravi pričajo dopisi.
Levstikovi stoletnici, ki smo jo prenašali iz Vel. Lašč, je po radiu priosstvovala skoraj vsa Slovenija. PZ se ni ustrašila velikih izdatkov, ki so bili združeni z dnevnim poročilom o šahovskem turnirju z Bleda. Dobili smo dopise, iz katerih spoznamo, da so bila prav ta poročila evropsko zanimiva. Saj so sodržavljani šahovskih mojstrov vsak večer ob 8. napeto poslušali Radio Ljubljano. Poleg teh prenosov smo prenašali tudi večje prireditve in koncerte podeželskih društev, športne tekme in nekaj reportaž iz tovarn. V bodočnosti se bo program spopolnil s šolskim radijem, kateri začne z rednim poukom s početkom novembra. Pri JUU se je na pobudo Radio Ljubljane osnoval poseben odsek iz krogov učiteljstva in profesorjev, kateri bo poskrbel za šolski program. Prosvetni program se sicer ne bo pomnožil, pač pa spopolnil z načinom oddaje.
Pomagajmo Eelohraimi!
Ljubljana, 8. oklobra.
Beda v Belokrajini je letos prav posebno huda. Radi suše je letina letos tako slaba, da bo ljudstvo v Belokrajini pozimi moralo stradati, če mu ne priskočimo na pomoč. Belokranjci, živeči v Ljubljani, so smatrali za svojo sveto dolžnost, da slovensko javnost opozorijo na bedo, ki vlada v Belokrajini. Radi tega so se sestali v restavraciji »Zvezda« in določili program, kako hitro in izdatno pomagati naši Belokrajini. V debati se je sklenilo, da gre posebna deputacija takoj h g. banu, da ga naprosi za čim hitrejšo podporo Belokrajini
Hvalevredna akcija Rdečega križa, ki zbira denar in živila za pasivne kraje,, naj pride, vsaj kar se tukajšnjega oblastnega odbora Rdečega križa tiče, prvenstveno v prid naši Belokrajini, ki je pasivna. Radi tega je treba doseči, da merodajni faktorji tudi na zunaj priznajo Belokrajini karakter pasivnosti, da bo tudi ona deležna dobrot Rdečega križa. Prepričani smo tudi, da bo slovenska javnost, ko bo videla, da gre njen denar predvsem v korist njenim bednim belokranjskim rojakom, še bolj radodarno pošiljala darove Rdečemu križu. Vsi, ki hočejo olajšati bedo v Belokrajini, naj pošljejo krajevnim odborom Rdečega križa podpore z izrecno pripombo
»Za bedno Belokrajino.«
Istočasno je treba doseči tudi za Belokrajino odpis davkov, kakor se je to zgodilo za druge pasivne kraje v državi. Tu živeči Belokranjci bodo tudi s svoje strani nabirali pri svojih znancih pri-
spevke za rojake. To bo delo tukajšnjega belokranjskega društva, s katerim se takoj prične, kajti beda je res velika in se ne sme prav nič odlaš ' .
vi gesta..Vu se je razpravljalo polee vprašanja o takojšnji pomoči, tudi o splošnem gospodarskem povzdigu Belokrajine, zakar bo seveda treba dolgotrajnega in sistematičnega dela. Belokrajina je za sadjerejo jako primerna, treba je le, da Belokranjci sadje v večjem številu in bolj enotno gojijo; tudi zgodnja zelenjava bi prav dobro uspevala in se prodajala na ljubljanskem trgu. Nižja kmetijska šola je Belokrajini neobhodno potrebna, najbolj pereče pa je vprašanje oskrbe z vodo He-lokranjci bodo morali pričeti z intenzivnim gospodarstvom, kajti radi omejitve izseljevanja so prisiljeni, da ostanejo na domači grudi. Odbor bo tudi vršil propagando za belokranjske proizvode, zlasti vino, in bo v leni oziru delal na razvoju zadružništva.
Omeniti jo treba predvsem, da je društvo Be-lokranjcev zgolj gospodarska organizacija tu živečih Belokranjcev, ki nima s kakršnimikoli drugimi vprašanji, zlasti političnimi, nobene zveze. Gre le za to, du se gospodarsko pomaga Belokrajini in to je prva dolžnost tukaj živečih Belokranjcev. Z zadovoljstvom so navzoči vzeli na znanje, da se tukajšnji odbor v vprašanja, ki tičejo obeh okrajev, ne bo niti najmanj vmešaval, ampak zasledoval samo splošno dobrobit cele Belokrajine.
Odbor društva Belokranjcev je bil izbran bolj ad hoc in se bo še dopolnil z onimi belokranjskimi rojaki, ki se radi odsotnosti niso mogli udeležiti včerajšnjega sestanka.
Smrt pod avtomobilom
74 letna ženska do smrti povožena
Vojnik, 8. oktobra.
Snoči kmalu po šestih se je peljal neki luksuzni avto skozi vas Arclin pri Vojniku. Vozil je ravno proti VreČkovi kapeli. V tem trenutku pa gre čez cesto 74 letna Barbara Feldin, stanujoča v posebni i hiši pri posestniku Kosu. Ženica je bila malo gluha, pa gotovo ni slišala, da je že avto tako blizu in jo je najbrž tudi luč od avtomobila zmešala, zalo je šla v usodnem trenutku čez cesto. Šofer je videl, da se je lik pred avtomobilom pojavila človeška postava. Poskusil je avto ustaviti, pa je bilo že prepozno. Avto je treščil v ženico in jo podrl. Zenica je bila pri priči mrtva.
šofer je avto tako močno zavrl, da se je prekucnil in ima na avtomobilu nekaj škode. Takoj po nesreči se je šofer javil tukajšnjim orožnikom. Oči-vidno ga ne zadene nobena krivda, ker je vozil pravilno In imel tudi jako močno luč. Nesrečo je pripisovati zgolj nesrečnemu slučaju. Kmalu po nesreči se je na licu mesta sestala komisija, sesto-ječa iz župana g. Novaka, orožnika in zdravnika g. dr. Mikuža, katera je odredila prevoz trupla v mrtvašnico na vojniškem pokopališču.
Rajnica je bila članica dekliške Marijine družbe in tretjega reda v Vojniku. Preživljala se je s tem, da je od časa do časa pomagala pri poljskem
delu posestniku, pri katerem je stanovala, drugače pa je po raznih hišah krpala staro obleko. Na potu domov od takšnega dela jo je doletela tako žalostna smrt prav pred Vrečkovo kapelo. Naj počiva v miru!
Kočevski vtah povozil 68 letno starico
Ljubljana, 9. oktobra.
Ljubljanska reševalna postaja je dobila davi okoli 8 lelefonično obvestilo, da je na kočevski progi vlak povozil neko starico. ki jo bodo ob 11 pripeljali v Ljubljano. Reševalni avto je res prevzel na glavnem kolodvoru nezavestno starico, ki je bila močno poškodovana na glavi, katere zadnji del je bil ves razbit. Komaj je reševalni avto oddal starico v bolnišnico, je ta umrla za poškodbo.
Niti reševalna postaja niti bolnišnica nista vedeli imena ponesrečenke. Pozneje se je izkazalo, do je starica fi8 letna Marija Lovšin, posestnica iz vasi Otavice pri Ribnici. Blizu Orteneka je šla lik ob progi, ko je vanjo butnil vlak in jo podrl na tla. Takojšnjo pomoč so ji nudili že ljudje, ki so jo obvezali in jo nato dali prepeljati v Ljublano. Vendar pa je bila ta pomoč zaman, ker je starica prišla v Ljubljano le umret.
„Mama, zamašite, zaklan sem l"
Umorjen pred svojo rojstno hišo.
Šmarjeta, 8. oktobra.
Vsa okolica živi pod vtisom groznega, nečloveškega zločina, ki se je zgodil snoči v Gorenji vasi. 25 letni Grahut Ivan je okoli 10. zvečer slišal neko hojo okrog hiše. Šel je ven pogledat in opazil še ne 19 let starega Vovka Jožefa iz Zalovč. Komaj ga je vprašal: »Kaj se pa skrivaš tod?« je že dobil dva sunka z nožem v vrat in enega v prsi. Nesrečni Janez je pribežal ves okrvavljen v hišo in zaklical:
»Mama, zamašite, zaklan sem!«
Mati je sprejela sina v naročje, kjer je po 10 minutah izdihnil. Poklicani duhovnik ni mogel drugega opraviti kot: molimo za mrtvega Janeza.
Danes dopoldne so orožniki pripeljali zvezanega morilca na lice mesta. Izgovarjal se je, da ga je Janez nekaj oklofutal, kar pa sestra rajnega odločno zanika. Ves zločin se je zgodil v pnr trenutkih. Vovko pravi: »Ko sem ga, sem zbežal domov!« Kaj je bil vzrok umora, je uganka, ker je bil Janez miroljuben in prijazen mladenič.
je hrib, voda šumi, mraz je.
V soteski sloji šop celovške gospode, gledajo navzgor:
»Da oben ist er gclegen, der Gurnitzer, von den Ttlrken schwer vervvundet.t
Der Gurnitzer! Romajo po stopinjah tega koroškega pankerta, po stezah njegove Alenke. Mi pa smo tuici pred samim seboj.
Neznani mutec pred sodniki
Ljubljana, 9. oktobra.
Trije sodniki kazenskega senata pod predsedstvom s. o. s. g. Antona Mladiča so danes intenzivno opazovali neznanega mutca, starega nad 30 let, krepko razvitega človeka, kratkih črnih las in topega pogleda. Nihče ne ve, kdo je ta človek, kje je rojen, kaj ie njegov poklic in sploh kakšna je njegova preteklost. Predsednik senata je najprej omenil, da se pričenja razprava proti temu neznancu zaradi tatvine po § 110 kaz. postopka. Po tem paragrafu se vrše razprave proti zločincem, ki jih psi-hijatri za njih dejanja spoznajo kazensko neodgovorne, ker so dejanje storili v duševnem razkroju ali pa so duševno manj vredni.
Bilo je poleti, ko se je pojavil okoli Dobrove visok človek. Ljudje zatrjujejo, da je takrat govoril primorsko narečje; Ponoči 27. jun. je bilo vlomljeno v trgovino g. Franca Ambrožiča pri Dobrovi. Vlomilec je odnesel raznega blaga v vrednosti 2300 Din. Pozneje sta dva lovca zalotila v svojem lovskem revirju omenjenega neznanca z nahrbtnikom. Prijela sta ga. Toda njima la človek ni dal nikakega glasu. V nahrbtniku pa so našli stvari, ukradene pri Ambrožiču. Tudi na brezoviški orož-niški postaji je ta tatvine osumljeni mož bil popolnoma mutast. V preiskovalnem zaporu je nadaljeval svojo igro mutca. Napram paznikom se je obnašal prav čudno. Pačil se je, režal se kot avša, smejal se in včasih požvižgaval. Beračil pa je rad za cigarete. Sodišče ga je oddalo na opazovalni oddelek.
Psihijatra sta ga dolgo opazovala in pnouča-vala njegovo duševno stanje. Ugotovila sta psihično odrevenelost odnosno shizofrenijo ter sta izjavila,
Šport in kava
en pojem, kajti kava je najboljša, telo in duha osvežujoča pijača pri vseh športnih naporih.
Kava in Meinl — isto tako en pojem, kajti Meinlove kavne mešanice uživajo svetoven sloves.
da je dejanje izvršil v tem stadiju in da zato m odgovoren. Tudi učitelj iz gluhoneinnice je ž njim eksperimentiral. Z znaki gluhonemih je skušal iz njega dobiti kaka pojasnila. Zaman. Sploh ni reagiral na nobeno stvar. Ko sta ga psihijatra narkoli-zirala, je dajal nerazumljive glasove.
Predsednik senata je po kratkem poročilu o poteku preiskave nagovoril neznanca: -Ali boste danes kaj povedali?...« Nič odgovora, samo čudna gesta z rokami. Državni tožilec pa mu je zaklical: ■Boste pa v Lepoglavi kaj povedali!« Ugotovljeno je, da neznanec ni gluh. Sklep senata je bil, da se neznanec odda v očuvalni zavod v Lepoglavo in to na nedoločen čas. Po razpravi je nekdo pripomnil, da bi bilo dobro ga fotografirati in njegovo sliko objaviti pod rubriko »Kdo ve kaj?« Neki gospod mu je ponudil cigareto, ki jo ie sprejel z veliko hvaležnostjo in kavalirskim pok-lonom. Mnogi in tudi pazniki so mnenja, da neznanec simulira.
V varstvo naših
izseljencev
Ljubljana, 9. oktobra.
Občni zbor družbe sv. Rafaela za varstvo izseljencev se je vršil dne 8. I. m. v dvorani de-lovsko zbornice. Predsednik P. Kazimir Zakraj-šek je pozdravil i/.med navzočih posebno tudi zastopnike mestnegu magistrata, zastopnike Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, Kmetijske družbe in Jugoslovanske strokovne zveze.
P. Kazimir Zakrajšek je poročal nato o delovanju družbe v preteklem letu in razvijal program za bodoče. Družba je imela letos velik razmah in skrbela je zato, da so naši izseljenski izletniki odnesli iz naše domovine najboljše vtise. K temu je g. minister n. r. Gnstinrar pripomnil, da se je raznese] po Ameriki glas o naših dobro urejenih razmerah.
Program za bodoče delo je orisal gosp. P. Zakrajšek jako obsežno in bomo o tem posebe poročali. Cilj družbe je doseči boljšo in vstvarjati trajno zvezo med našimi izseljenci v tujini in njih svojci v domovini in med domovino sploh. To je potrebno posebno v slučajih smrti radi dosege zapuščine po upravičenih dedičih.
Da so se v vseh točkah jirograma družbe dosegli zelo ugodni uspehi, se je zahvaliti v prvi vrsti naši banski upravi. Zahvalil se je nato tudi prrvzvišenemu g. škofu dr. Rožinanu in prečastiti duhovščini, ki na Rafaelovi nedelji jmjasnuje potrebno delovanje družbe sv. Raiaela za naše izseljence.
Tajnik je poročal o živahnem delovanju družbe sv. Rafaela v preteklem letu. Razpravljalo se je stvarno na 6 odborovih sejah in na 3 izrednih sejah izseljenškega sosveta.
Podpirali smo izseljenške povratnike, ki so dospeli brez sredstev v Ljubljano, da se jim je preskrbela vožnja do doma. Družba je bila v dobrem stiku z našimi izseljenskimi duhovniki v Franciji, Holandiji in Nemčiji. Posebno mnogo dela je bilo ob sprejemu ameriških izletnikov in ob letovanju otrok slovenskih rudarjev iz Nemčjie.
Blagajnik g. kanonik Vole je poročal, da znaša bilanca družbene blagajne 39.456 Din aktiva. Zahvalil se je ministrstvu socijalne politike, Narodni odbrani, Šumarskemu industrijskemu j>od-jetju Drvar-Dobrljin, za naklonjene denarne |>od-pore in prečastitim župnijskim uradom za ob raznih prilikah nabrane denarne prispevke. Poročilo blagajnika je bilo posebno pohvalno sprejeto na znanje in je dobil družbeni odbor na predlog pregledavca računov, ministra n. r. g. Gostinčarja absolutorij.
Pri volitvah odbora so bili soglasno izvoljeni vsi dosedanji družbeni funkcijonarji in sicer: P. Kazimir Zakrajšek, dr. Vladislav Pegan. Josip Vole, Anton Marinček, Franc Miklaveič, Vinko Zor, Valentin Tome, Janez Kalan. Jakob Gašparič, za pregledovalce računov pa Josip Gostinčar In Valentin Sitar. Na novo je bila izvoljena gospodič-nn Vera Remčeva.
O potrebni skrbi za noše izseljence v verskem in narodnem oziru sta še govorila gg. duh. svetnika Kalan in Mrknn. Zastopnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo jo jiovdarjal potrebo ureditve izseljenškega adresnrja.
Občnega zbora sla se udeležila tudi bnnske svetnik dr. Karlin in izseljenski nadzornik Fink.
Tatovi na delu
Črna, 7. oktobra.
V nedeljo 4. oktobra ro v nočnih urah vdrli tatovi v podružnico v Koprivni, last trgovca Alojzija Pečeta v črni. Odnesli so raznega blaga v vrednosti 2000 Din. Tatvina pa se jim ni obnesla, ker se je ukradeno blago našlo že naslednji dan. Orož-ništvo dela r polno paro in so se izvršile številne aretacij*.
Iz Usiov
»Jugoslovan« od 0. t m. poroča iz Bptgrada 8. t. m. med drugim sledeče: »S potrditvijo kandidatne liste predsednika vlade g. Petra Živkoviča kot nosilca državne liste je zaključen prvi del predvolilne dobe. Sedaj je dana možnost vsem sreskim kandidatom, da zaprosijo od nosilca liste njegov pristanek, da kandidirajo na njegovi listi.«
»Jugoslovan« od 9. t. m. prinaša uvodnik »Pomen državne liste«, kjer med drugim pravi: »Uvedba državne kandidatne liste je torej nujnost, ki izvira iz državne politike same. Ce bo postavljena le ena državna kandidatna lista, potem je to dokaz, da je tudi samo ta mogočii, ker je samo v skladu s splošnimi smernicami jugoslovanske državne politike...«	, ,
»Jutro«, od 9. t. ni. prinaša iz Belgrada telefonski posnetek članka iz »Vremena«, v katerem je med drugim rečeno: »... . Kandidatura ministrskega predsednika Živkoviča se je razvila v manifestacijo volje vseli jugoslovanskih rodoljubov, da se delo na nacionalni obnovi nadaljuje v dosedanjem pravcu in poveri vodstvo g. Živkoviču ... Istočasno pa je kandidatura ministrskega predsednika Petra Živkoviča za nosilca državne liste tudi izraz velikega zaupanja, ki ga imajo narodne mase do moža, ki se je pokazal na najvišjem mestu kot izvrševa-telj velikega nacionalnega programa z dne 6. januarja in 3. oktobra ...«
V čast Krekovemu spominu
Delavski prosvetni večer
Ljubljana, 8. oktobra.
V četrtek 8. oktobra so je v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cest; vršil delavski prosvetni večer, posvečen spominu blagopokojnega dr. Janeza Evangelistu Kreka. Večer je priredila centrala Krekovih družin skupno z Jugoslovansko strokovno zvezo in s sodelovanjem šentpeterske družine. Za uvod je član Borcev Stane Raztresen deklamiral Pregljevo d aklamacijo Kreku-, ki je bila zložena za Krekovo 30 letnico.
Tov. France Te-r segla v je v lepi besedi orisal pokojnega dr. Kreka z besedami: Njegovo delo, ki je bilo neumorno od zore do mraka, je izviralo iz globoke vernosti, posvečeno ljudskemu blagru. Ob priliki bojev, ki so se vršili pred desetletji za splošno volivno pravico, sem ga vprašal nekoč. kaj misli on o ljudstvu. Na 1'rtovču mi je o tem vprašanju razvijal svoje krasne misli, katere sem pozneje zapisal, da jih tako ohranim pozabi. I recital je nekaj odstavkov, iz katerih se je odražala vsa veličina moža. ki je svoje življenje žrtvoval, da bi ustvaril novo življenje, ki bi temeljilo na skupnosti in ljubezni do bližnjega.
Tov. Jože Gostinčar je orisal in osvetlil spomine na borbo, ki jo je pokojni dr. Krek vodil in pripravljal pot naši novi domovini Jugoslaviji. P<ri tem trudapolnem delu ga je tudi dohitela smrt. Omenjal je. da je. moral pokojni dr. Janez piti grenki kelih razočaranja, kljub temu, <la je bilo vse njegovo dej o posvečeno dvigu in napredku slovenskega
ljudstva.	. . . v .
Delavci ga po vsej pravici imenujejo očeta krščanskega socializma. Za vse je imel odprto srce, seveda najbolj za delavstvo. Zato se ga posebno ono s hvaležnostjo spominja, ker ve. da mu mnogo dolguje. Vse krščansko soc. gibanje naj bo trajen spominek za moža. ki je umrl za narodno blaginjo in srečo delavskega stanu.
Nato ie sledil film: - V kraljestvu premoga :, lu je pokazal trpina rudarja pri pridobivanju črnega
diamanta.	,. . , .
Borci so pokazali taborno sceno, ki je zelo lepo uspela. Večerna molitev pri ognju je dala večeru krasen poudarek, da izpolnujemo oporoko pokojnega dr. Kreka in je naše delo uprto navzgor k
Stvarniku.	. . ,
Večer jp bil zelo dobro obiskan. Med starimi prijatelji in sodelavci dr. Kreka smo opazili prof. Dolenca, dr. Grafenauerja, č. g. p. ZakrajSka, dr. Fabijana in Številno ljubljansko delavstvo, ki se je posebno v zadnjem času začelo zbirati okrog Jugoslovanske strokovne zveze.
Bil je lep večer, ki nam je osvežil .spomin in otel nekaj važnih njegovih misli pozabe, iz katerih se zrcali vsa veličina in ljubezen pokojnega dr. Kreka do slovenskega ljudstva.
Prihodnji večer, ki se bo vršil 12. novembra, bo posvečen našim izseljenrem. ki so morali v 1u-jino za kruhom.
Fotoamaterj i!
Vse fotopotrebščine dobite v
Jugoslovanski knjigarni
v Ljubljani Zahtevajte cenik!
Ljubljana
Mitnina za avtomobile zopet uvedena!
Pozor avtomobilistom!
Avtomobilski klub obvešča: Glasom obvestila mestne občine je ministrstvo financ dovolilo zo-petno pobiranje mitnine od motornih vozil v prejšnji višini, radi česar stopijo v veljavo vse svoje-časne odredbe glede izdajanja mitniških potrdil s strani tukajšnjega Avtoklubn za ljubljanske avto-mobiliste in motocikliste. Pobiranje mitnine se začne že v soboto, t. j. dne 10. oktobra t. 1. Glede mitniških znakov je dosežen z ravnateljstvom mostnega dohodarstvenega urada sledeči sporazum: Vsi stari mitniški znaki, oziroma potrdilo za osvoboditev mitnine ostanejo še nadalje v veljavi. V kolikor pa so jih lastniki zavrgli ali izgubili, dobe v tajništvu Kluba, Kongresni trg 1.1. duplikate. Izkazati se je pa, da je mestni davek na motorna vozila vplačan pri mestni blagajni za tretje in četrto četrtletje 1031, oziroma je ta davek položili pri blagajni Avtokluba.
Ker jo po opazovanju večina ljubljanskih vo-začev motornih vozil uničila svojeeasno izdonn potrdila, je pričakovati, zlasti v prvih dneh velik naval radi izdaje novih potrdil, vsled česar se naprošajo prizadeti, da zaradi hitrejšega in lažjega poslovanja i>red!ože tudi spričevalo o pregledu vozila. Oni lastniki vozil pa, ki dosedaj niso uživali to ugodnosti in so podvrženi plačevanju mestnega davka tudi za razdobje od 1. januarja t. 1. dalje, naj predložijo potrdilo o plačanem mestnem davku tudi za prvo in drugo četrtletje 1031.
Kakor razvidno so s ponovno uvedbo milnino prizadeti predvsem izven Ljubljane bivajoči lastniki motornih vozil, dočim so ljubljanski in itak mestni davek na motorna vozila plačujoči avto-mobilistl oproščeni mitnine. Zdi se, da je bila ponovna uvedba mitnine dovoljena ua podlagi določila letošnjega finančnega zakona, ki dovoljuje občinam, da izjemoma določila zakona o državnih in samoupravnih cestah pobirajo še nadalje in sicer za dobo od največ enega leta, torej za svoje tekoče budžetiio leto mitnino v višini, ki jo določi ministrstvo financ. Glasom tega zakona, bi moralo biti torej ukinjeno pobiranje mitnine z dnem 31. decembra t. 1. Kakor doslej bo zasledoval Avto-klub tudi v bodoče lo vprašanje z največjo pazljivostjo, za enkrat pa priporoča prizadetim, da se ravnajo po gornjih navodilih.
Kaj bo datres
Drama: »Takšna jc prava«. Bed C.
Opera: Viktorija iu njen huzar«, opereta. Pre-mijera. Izven.
Jakopičev paviljon: Jakčeva razstava.
Kino Vlč-Glinco ob S burko: »3krat poročen .
Nočno službo imata lekarni: mr. Trnkoczv ded., Mestni trg 4 in mr. Kamor, Miklošičeva c. 20.
Zimske suknje, obleke en vsa druga ob'ačila za gospode in deco nudi v največji izbiri J. Maček, Ljubljana, Aleksandrova cesta 12
©Zcniljariiii, zgradarini, pridolmini, rentnini in družbenem davku zavezane osebe opozarja mestno načelstvo v Ljubljani na razglas davčne uprave za mesto, glasom katerega morajo plačevati davke za tekočo Telo po predpisu iz prejšnjega leta. Ker je četrti obrok že zapadel v plačilo, se vse osebo opozarjajo, da ga plačajo pravočasno, da se izognejo nepotrebnim stroškom. Več je razvidno iz razglasa, ki je nabit na mestni deski.
©Članstvu krajevnega odbora Rdečega kriza v Ljubljani. Ker je naš tajnik intenzivno zaposlen pri akciji za stradajoče radi suše, vljudno prosimo vse cenjene članice in člane, ki za leto 1931 še niso plačali letne članarine Din 30, da jo plačajo po čekovni položnici št. 11104 ali pa osebno v pisarili. \Voifova ulica, Oražnov dom. Ostanite nam zvesti, kakor doslej in podpirajte nas pri velikem človekoljubnem delu. V krog humanitarnih delavcev vse dobrosrčno ljubljansko prebivalstvo. Kraj. otlb R. kr. v Ljubljani.
©Nove stavbe. Kljub pozni sezoni so začeli fevdni kopati temelje za dve novi trinadstropni stanovanjski hiši ob že zgrajenih treh enakih že-lezničarskih stavbah poleg Dunajske ceste za Stadionom. Ce bo vreme ugodno, bosta stavbi že do zime pod streho. V obeh novih stavbah bo po 7 prostornih stanovanj, torej 14; vanje se bodo nastanili železniški uradniki. Skupaj bo v vseh 5 novih stanovanjskih hišah prostora za 35 železniških rodbin.
© Polaganje električnega kabla po Sv. Petra nasipu je prav zanimivo. V izkopani jarek polože
cementne cevi samo na takih krajih, kjer je na cesti vozni promet, ker je tain pritisk na kabel hujši. Na navadnih mestih pokladajo vrh kabla le zidno opeko. Včeraj popoldne so imeli številni radovedneži dovolj prilike, opazovati zanimivo pokladanje kabla na sv. Petra nasipu, kjer je 10—15 delavcev vleklo in potiskalo kabel skozi cementne cevi. Kabel je namreč zelo težak in je prav za prav umetnost in težko delo ž njim, preono je naravnan kot treba. Z velikega kolobarja, kjer je navito 300 metrov kabla v težini 6000 kilogramov, je treba kabel povleči v jarek in skozi ccvi. Ce vemo, da stane vsak meter kabla 300 Din, potem lahko zračunamo vrednost tega dragocenega blaga, ki je v tisočih metrih položen križem kražem nod zemljo po Ljubljani.
0 Svetovni popotnik, kakor je ze menda sto takih obiskalo naše mesto, se je spet pojavil v Ljubljani. Mož — P. Masche — po imenu menda Nemec, po zunanjosti izgleda da je ruske narodnosti, je prepotoval že vso srednjo Evropo in skandinavske države, zdaj pa je na potu skozi Balkan. Popotnik je toliko zanimivejši od drugih enakih, ker nosi s seboj skoraj 2 in pol metra dolgo palico, ki je vsa obložena z malimi pločevinastimi znamenji raznih društev in dežel. S to palico izgleda mož kakor svetopisemski pastir.
0 Zmota. V ljubljanski Zvezdi pojo v toplih urah Šinkovci spomladansko svatovsko pesem, kar je za mesec oktober vsekakor precejšnja pomota. Krasni jesenski dnevi z blagodejno toploto so krilate pevce zmešali. Da bi jim čas še dolgo prizanese!.
0 Delavec padel s stavbnega odra. Pri gradnji nove carinarnice na Vilharjevi cesii se je včeraj okoli 2. pripetila huda nesreča. S približno 4 metre visokega stavbnega odra je padej 29-letni stavbni delavec Anton Seme, iislužben pri Stavbni dr""'~ ki gradi carinarnico. Tovariši pravijo, oa ie oe-inetu med delom prišlo slabo ali pa je izgubil ravnotežje. Pri padcu si je Seme pretresel možgane in obležal na tleh nezavesten. Reševalni avto je tudi njega prepeljal v bolnišnico.
©Kolesar podrl otroka. V Orlovi ulici, blizu dolenjske stražnice se je včeraj okoli pol 1. popoldne pripetila resna nesreča. Neki kolesar iz soseščine je podrl 6-letnega Romana Cerniča, sina pasar-skega pomočnika. Otrok si je pri padcu zlomil desno nogo pod kolenom. Kolesar trdi, da nesreče ni zakrivil on. temveč, da se mu je otrok zaletel pod kolo. Otroka je reševalni avto prepeljal v bolnišnico.
© Nagrobne spomenike v najmodernejših oblikah V am nudi najceneje kamnoseško kiparsko podjetje Fraujo Kuuovar. pokopališče Sveti Križ, Ljubljana. - Telefon št 27-87
© Iz policijske torbe. Proti zimi gremo in seveda so se pričeli zopet pojavljati v večjem številu berači. Včeraj, ko je bil dan beračev, jih je policija prijela šest. Eden med njimi je bil posebno nasilen. Pijan je beračil po Mostah in ko ga je stražnik aretiral, se je vrgel na tla, tako, da je moral priti še en stražnik, nakar sta ga oba odvedlo. Dalje je bil prijet neki delavec, ki se je zelo nasilno obnašal, ko je iskal dela pri podiranju Luckmannove hiše. Hotel je polirja kar napasti s kamnom in s polenom. Policija je nekomu zaplenila zlat prstan z briljantom. Mož trdi, da ga je našel v Ljubljanici. Pravi lastnik naj se zglasi na policiji. Čevljarskemu vajencu Antonu Vebru jo nekdo ukradel v Florijanski ulici 700 Din vredno kolo. Trgovcu Mirku Beliharju pa je nekdo zamenjal njegovo, 1000 Din vredno kolo za svoje ničvredno. Ta tatvina se je izvršila v Kavškovi ulici.
Ljubljansko »sJcdaliŠM
DRAMA
Začetek ob 20. Sobota, 10. oktobra: TAKŠNA JE PRAVA. Red C. Nedelja, 11. oktobra: KRALJ NA BETAJNOVI. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
OPERA
Začetek ob 20. Sobota, 10. oktobra: VIKTORIJA IN NJEN HUZAR, opereta Prcmijcra. Izven. Nedelja, 11. oktobra: VIJOLICA Z MONTMAR-TRA, opereta. Ljudska predstava po znižanih ceuah. Izven. Ponedeljek, 12. oktobra: Simfonični koncert opernega orkestra v Unionski dvorani. Izven.
Gost ilna in ктшш
pri „ZgoDGii" („pod kMom") a Ш dolini
toči pod novim vodstvom iz.borna dolenjska, štajerska in dalmatinska vina od 10 Din liter in dalje. Sladki vinski mošt 10 Din liter. Kavarna odprta do 2. ure zjutraj. Priporoča se
Karol Kos.
Razmere v Domžalah
Pismo Domžalčanov Urastničanom.
Domžale.
Vaše večkratne pritožbe nad slabim občinskim gospodarstvom nam dajejo tolažbo, da ne trpimo
samo mi.
Da se tudi Vi o tem prepričate, kako je pri nas, Vam navajamo uekaj stvari, ker je v celoti nemogoče popisali. Dne 13. IV. 1028. se je na predlog obč. odbora ustanovil pripravljalni odbor za ustanovitev meščanske šole v Domžalah. Ta odbor je bil sestavljen iz občinskih odbornikov iu delavnih uglednih tržanov. Bil je polnomoJuo pooblaščen od celokupnega občinskega odbora, d;i ima pravico zastopati občino v vseh ozirih, kar zadeva za ustanovitev mešč. šole. Ta odbor je to delo v polni meri izvršil, ter pritegnil vse zainteresirane okoliške občine in gledal na to, da so je v Domžalah dne 30. V. 28. vršil pod vodstvom bivšega prosvetnega šefa g. dr. Capudra uradni sestanek. Na ta Sestanek so bila povabljene vse občine okraja Kamnik. Nad dvetretini vseh teh občin se je izjavilo za meščansko šolo v Domžalah, ker ima trg Domžale edini pogoje radi obiluega delavstva, ima močno razvito obrtništvo in je največji centrum okoliškega kfcietljstv*. Ima tudi najugodnejšo lego. Zato je nujno potrebna meščanska šola v Domžalah. Bilo je vse pripravljeno, da se prvi razred odpre 1929. leta. Naknadno pa naj bi se zgradila v to potrebna stavba. Našel se ja mecen, kateri bi za to prepotrebno zgradbo brezplačno odstopil svet za stavbišče. Takratna dobra volja okoliškega ljudstva in Domžalčanov je bila taka, da bi bili iz prostovoljnih prispevkov zgradbo močno p »peš j i.
Sedaj pa čujte! — kaj zmorejo nekateri, ker niso bili pritegnjeni k tej akciji. Radi tega so se vozili brez sklepa obč. odbora na razne oblasti protestirat proti mešč. šoli, ako tudi je bil uradno nabit razglas pod štev. 581 z dne 10. IV. 1929., proti kateremu ni bilo nobenega ugovora. Pač pa so se na oblast vili izgovarjali, češ da sedaj ni denarja. In tako so svoj uspeh proti ustanovitvi take šole tudi dosegli. Ko eo pa nekateri drugi obč. odborniki uvideli, da ni mogoče sodelovati e takimi, so prosili za razrešitev. To se jim jo ugodilo.
Strmite sedaj! Isti gospodje, ki eo prej delali proti šoli, so naenkrat pričeli iznova hoditi prosit in moledovat za mešč. šolo. V to svrho so kupili že drago zemljišče, katero je že danes veo ko polovico tedanje vrednosti zgubilo. Da pa se jo svet še podražil, so visoko honorirali nekega gospoda za napravo kupne pogodbe, kar bi mogel naš izvežbani obč. tajnik igraje napraviti.
Enak naoin gospodarstva so pokazali tudi pri nabavi škropilnega avtomobila. Vsi se zavedamo, da je treba naše ceste, ker je na njih res veliko prometa, škropiti ob času suhega vremena. Vendar bi se to dalo nadomestiti za dolgo vrsto let za 4 km cest s sodom in konjem. Posebno čudno je pa to, da prej ni bilo nobenega denarja za škropljenje cest, ako ravno bi to le malo stalo, ker je bil brezplačno na razpolago sod in voda. Potem je bil pa naenkrat denar za škropilni avto. Pripomniti moramo, da je ta nesrečni avto staro predvojno popolnoma izrabljeno vozilo, katero spada v današnjem času le v staro šaro, ker porabi toliko goriva in vodnega popravila, da ni misliti z njim na zadostno škropljenje. Zato je daues kljub škropilnemu avtomobilu več jirahu ko prej, ko so lastniki hiš sami pred svojimi hišami na lastne stroške škropili. Najbolj čudno je pa, da se niti občinski sklepi ne izvršujejo ter se izdajajo večji ali manjši zneski kakor tudi najemajo tudi posojila brez vednosti občinskega odbora, proti naknadni odobritvi. Ne bi se spuščali v javnost ko bi danes ne bili tako težki časi za splošen obstoj iu ko bi ne imeli veliko skrbi, kako se bode tako zavoženo gospodarstvo popravilo.
Če pri nas tako gospodarstvo upravičeno grajamo, se zgodi, da takega, ki graja, tirajo pred drž. pravdnika. Tako je gospodarsko oškodovan, kljub temu, da mora nositi že itak težka bremena v obliki obč. doklad. To škode ne popravi nihče, četudi je sodnijsko izkazano, da je pritožba upravičena, in so pritožniki dobili zadoščenje, občinski zastopniki pa primeren pouk.
Želeti bi bilo, da se po vseh takih občinah, kakor pri nas in pri Vas vendar enkrat že uaredi konec takemu gospodarstvu.
Domžalčani.
Jezica
Prosvetno društvo vabi vse člane in prija« telje društva na občni zbor v soboto zvečer ob 8 v malo dvorano.
»Rokovnjače« so igrali v nedeljo popoldne in zvečer igralci Prosvetnega društva v društvenem domu, obakrat prav dobro in ob zadostno obiskani dvorani.
Naši akrobati so prirajžali nazaj s svojega prvega pota v svet. Nastopali eo v Mariboru, v Celju ter v Trbovljah, povsod v zadovoljstvo gledalcev. Tudi sicer se jim je baje dobro obneslo...
Po slovenski koroški zemlji
(Iz potnih zapiskov oktobra 1930)
Peca se je bleščala v temni modrini nad Pod-Junsko dolino, ki jo je zlatilo jutranje jesensko solnce. 10. oktober 1930 je prišel, deseta obletnica onega žalostnega dne, ko je eden največjih svetovnih narodov, nemški narod, ogoljufal enega najmanjših za kos njegove zemlje, za slovensko Koroško. Bežal sem tedaj iz Pliberka, zadaj za hišami, ne po sredi mesta, da mi ne bi nihče mogel brati na obrazu, kako Slovenec trpi. ko se spomni te krivice njegovemu ljudstvu. Iz šole grmi trda nemška beseda učitelja, najbrž Tirolca. O Karavankah govori, ki da jih je Bog dal nemškemu narodu. naj mu čuvajo njegovo zemljo... Deset let je od te<-'a, kar je v tej šoli utihnil glas slovenskega učitelja, ki je slovensko mladino učil, da je vez med brati tako močna, da je ne morejo pretrgali niti tako visoke gore, kakor so Karavanke. Danes Imajo v šoli slovesnost, slovenski otroci morajo danps zopet poslušali, kako velika je nemška domovina, h kateri spadajo tudi oni, in kako se je nemškim Korošcem posrečilo, da so leta 1920 odbili Slovence od te zemlje. Slovenski otroci morajo poslušati eramoto lastnega rodu. Ne v njihovi besedi, v tuji. ki je ne slišijo ne doma in ki je ne govore, kadar so sami med seboj in je učitelj daleč.
Pri Božjem grobu zvoni. Nekdo je prav pred kratkim umrl. Nekdo od onih, ki so zvesti ostali svojemu ljudstvu in jeziku. Naši ljudje so stari in umirajo. Mladino nam pa jemlje koroška potujce-valnica. Kdo ve. kako dolgo se bo po teh poljih in tratah, po teh lepili vaseh podjunske dolino še glasila slovenska govorica in ee še razlegala nasa lena koroška pesem? V šoli je učilelj Tirolec, _ iz južne Tirolske je pribežal. V njegovi domovini jemlje drug učitelj drugega jezika njegovemu Ijud-tjvii jezik in narodnost, lu v Pliberku jo jemlje on naši mladini. Pomaga mu učiteljica s Kočevskega,
ki se najbrž tolaži, da slovenski učitelj tudi jemlje kočevskim otrokom jezik očetov. Kdo naj ji dopove, da smo Slovenci ponosni, ker nismo nikdar jemali ne jezika in narodnosti drugim. Vedno smo spoštovali tuje, le ko bi sosedje vedno spoštovali to, kar je naše.
Grem po cesti in srečujem ljudi. Mladi fantje glasno pozdravljajo in odzdravljajo: s-Dobro jutro!« To je še tisti rod, ki je izšel iz šol leta 1919 in 1920. Njim ne bo nikdar noben Tirolec dopovedoval, da niso Slovenci, ampak Nemci ali kvečjemu Korošci. Ljubezen do svojega naroda, enkrat v srcih vzbujena, ne ugasne več. Srečal sem pa po Koroškem še druge fante naše krvi, za katere morem misliti le z Bezručem:
»Iz nemških potujčenih šol
vlačuge rasto in capini...«
Ne samo jezika, ne samo narodnosti ne jemlje polujčevalnica naši mladini, tudi čast in ponos ji jemlje. Kaj je bilo s slovensko mladino lam v Glo-busnici, ki sem jo videl leta 1919'? Kako svetle zaupljive oči je imel vsak teh malčkov, ko je smel v svoji govorici pozdraviti, ko je smel v svojem jeziku moliti, govoriti, pisati, peti. lil danes, kako plašno zro te otroške oči v tla. ko pozdravljajo mestno oblečenega tujca: Griiss Gottu Kjo je sedaj prisrčna zaupljivost slovenske mladine? Kakor Bezručevih sedemdeset tisočev pred Tešinom, tako mora slovenski rod pred Celovcem gledati sramoto svoje mladine. In kakor je tujec jired Tešinom zapisal Cehe k počasni in sramotni smrti, tako je zapisal tudi naš rod pred Celovcem. V žepu imam „'•Karni-ner Tagblalt« in v njem je natisnjen slavnostni govor dr. Lemiseha. deželnega glavarja Koroške in potomca slovenskih Lemežev: Koroška je nemška dežela in kar Je v njej Se tujerodnega elementa, se bo počasi asimiliral . To je vse, kar jo vedel pred-.-rtiivnik koroškega Nemška povedati koroškim Slovencem, ki so že 1300 lel na tej zemlji in so sem prišli pred Nemci. Tujerodci jim je dejal in jim zagrozil, da se bodo že asimilirali. To 'se pravi, <la se bodo tudi oni morali spremenili v Nemce.
Še jasneje je govoril v Velikovcu voditelj Iiaken-krajclarjev Herzog. »Nemški narod je z nami in z naših zemelj bomo izgnali vse tujce, iz Koroške morajo vsi, ki nočejo biti Nemci! Čehi so rešili svojih sedemdeset tisoč pred Tešinom v uri, ko so že umirali njihovi klici na pomoč, kdaj, kdaj pride ura, ko bomo mogli mi rešiti naših sedemdeset tisoč pred Celovcem?
Grem po cesti. Veter mi odnaša plašč in klobuk. da se mi brhko smeje skupina podjunskih deklet, ki ml pride nasproti. Zdravje ua licih, zidana volja v smehu. Da, Korošice slove po vsem Slovenskem za lepotice. »Čemu se smejite tako veselo?« Dekleta ostrine: Tujec jih je nagovoril v njihovem jeziku! Že so v zadregi: »O, nič nič, saj se ne smejimo vam. Same smo nekaj uganile!« In se odsmeje naprej.
šmihel. Pozdravljena slovenska beseda na hiši slovenske hranilnice. Še stoje tu naši, še se branijo in ne popuste. Na dveh vaških gostilnah slovenski napis. A že je tu dvojezičen napis. Tam se zbirajo »die DeutechfreundlicheTa tretja gostilna je baje zelo slabo obiskovana, le malo je v lej zadevni vasi nemškutarjev. Hočem v kmečko hišo. Kmetica že zapira vrata. »Dober dan!« A, tako, to je pa drugače, kmetica je mislila, da sem kakšen trgovski potnik iz Celovca in je hotela zapreti vrata pred menoj. Kako zgovorno ji leče sedaj beseda o letini, ki da je slaba, da les ne vrže nič več, da je hudo, ker je tako malo domačega za brati, naj bi mi iz Jugoslavije kaj preskrbeli. Doma tako radi bero ...
Pot me vodi skozi gozd k postaji. Drva vozijo ljudje iz gozda, gobarji z zvrhanimi koši orjaških gobanov, zaoslai berač, mati z otrokom ... Vsem zveni slovenska beseda v tem čudovitem koroškem narečju. Vse je lod okoli slovensko, kljub šoli in kljub žganjarjem po vaseii in kljub zatrjevanju dr. Lemisclia, ponemŠunca Vinka šumija, nekdanjega avstrijskega podkanclerja iu sina slovenskega očeta ter nemške matere, kljub Herzogu in nakljub vsemu umetnemu celovškemu velenemšlvu. Le_ dva srečam, ki mi nočeta odgovoriti na slovenski pozdrav. Na hrbtih sta jima krošnji in znan'a obraza se mi zdiln. Ah, da. to sta vendar Hočevarja, ki
sta lia Koroškem pozabila slovenščino.
V gostilnici ob postaji naročim malico. Deklo mi na slovensko besedo odgovarja z nemško. V sosednji sobi sedi več fantov. Petek je in prejeli so dnino pri lesni tvrdki za drvareuje. Sedaj pij« in pojo. Dekle jih postreže v slovenščini. Najbrže misli, da je slovenščina le za drvarja, za meuc, mestnega človeka ni in prav tako ne za gospoda gozdarja, ki mi sedi nasproti in me motri z divjimi pogledi iznad svoje po Francu Joželu pristrižene brade. Fantje pojo: »Sijaj, sijaj sončice«, »Je na Dravcl meglica;: in ker eo Korošci zapojo tudi »Ninav črez jezero*. V očeh čutim vlago, pa vendar ne bom jokal, že dolgo je, odkar sem zadnjič...
Napisi v vlaku nemški, sprevodnik Nemec, ljudje Slovenci in njih govorica slovenska. Kljub vsemu. V Celovcu izstopimo.
Bridke so bile ure za Slovence, ki so dne U. oktobra 1930 gledali v Celovcu parado slovenskih otrok iz slovenskega glasovalnega ozemlja. Iz vseh krajev so jih prignali, da so šli napihnjenemu celovškemu neništvu ua veselje v sprevodu. Kakor plen, kakor sužnji, ki jih je zmagoviti tri-unifator zaplenil, tako je šla eiovenska mladina po celovških ulicah. Bedno oblečena, z rajliov.sk im i monarhističniini in koroškimi zastavicami v rokah, premrlih od mraza. Kakor čredo eo jih prignali in kakor plenu se je veselilo ugrabljene slovensko mladine celovško meščanstvo. Slovenci smo povešali oči. Oj, kako radi bi pomagali tej naši krvi, da ne bi več lujec pasel svojih oči ua njej! Tako globoko se jo spozabilo koroško nemštvo, da je morala mladina premaganega naroda slaviti 10 letnico njegovo zmago. Tako lnido, kakor nam, je bilo nekoč Poljakom, ki so morali gledali svojo mladino v nemških sprevodih, loko hudo je bilo nekoč šlezijskim Čehom, tako hudo je bilo alzaškim Francozom in vendar je sedaj bridkosti vseh teli narodov konec. Kdaj bo konec slovenske bridkosti na Koroškem? še stoje po Koroškem slovenski domovi in zvesto čuvajo zemljo za čas, ki mora priti, ker se mora vsaka krivica maščevati in se bo tudi ta, ki jo je Nemštvo zagrešilo nad Slovenstvom na Koroškem. Pride čas!	C. K,
Dnevna kronika
Določitev cen kruhu
Bnii dravske banovine je dne S. oktobra določil sledeče cene krulili v obrtni maloprodaji i miši banovini: beli kruli (i/, pšeuifne moke št. (t) 4.40, polheli (iz pšenifne moke št. I s :MI% primesi pse-nlfne moke št. ti ali riene moko) 3.80, frni kruh (iz pšenifne ninkc »t. (i s :W% primesi fnie moke)
.10 Min.
Požsgalka?
Dolenji Logatec. 8. oktobra.
Danes zjutraj oh 1.30 je pričela goreti hiša St. 9 v Hlekovi vtisi. Zgoreli so stropi in vse ostrešje, v podstrešju pn tudi kakih sedem voz sena in otave, nekaj slame ter orodja. Gospodinja Marija Frank -e je radi prasketanja saniii zbudila. Ko je opazila v strehi ogenj, je spravila i/, hiše otroke ter poklicala nato sosede, ki so do prihoda obeli logaških požarnih hramb znosili iz hiše, kar so pač mogli, in rešili ludi živino. K sreči je bila noč mirna.
Edino temu in pa gasilcem se je zahvalili, da ho požar ni razširil tudi na sosednja poslopja. Poslopje je bilo zavarovano za 40.009 Din, škoda pa jo znatno večja. Kako je požar nastal, nihče ne ve, toda okolnosti kažejo, da je bil ogenj podtaknjen. V tej suiiiuji so aretirali neko žensko.
Drzni vlomi prt belem dneva
Novo mesto, 9, oktobra.
Ni šc dolgo odkar sino poročali, da ie bil izvršen drzen vlom pri belem dnevu v Grobljah, kjer je vlomilec pobral precej denarja, obleke in drugih stvari. Že je zopet neznan moški vlomil po dnevi, nekako med 2 in 3 popoldne, v hišo posestnika Novaka Franca v Žabji vasi pri Novem mestu, ki stoji precej na amoti Mali S letni Metodek je bil edini varuh hise, pa šc tega je predrzni vlomilec prepodil. Ko se je čutil povsem varnega, je poiskal sekiro in z njo odprl hišno okno, se splazil v notranjščino in pobral, kar mu je prišlo pod roke. Iz omare, katere vrata ie razbil, je pobral celo balo domače hčerke Marije, ki je tislužbena v Povhovi tovarni perila \ Novem mestu, dalje dve stenski uri in precej ženskega perila. Razbijal je po pohištvu in vdiral v razne predale ler (ako zasledil tudi nekaj denarja v znesku Din 500 in hranilno knjižico, glasečo se na 1309 Din. Na vsak način je hotel raz-šekati tudi v zid vdelano omarico, pa so mu menda postala tla prevroča, zato je to namero opustil, se pokrepčal še s par globokimi požirki domače sb-vovke. zbral \se nakradene predmete, jih zavil v posteljno pregrinjalo, skočil skozi okno ter jo hotel pobrisati po državni cesti v gozd.
Pa je imel smolo. Zagledal ga je namreč pomožni cestar Hren iz Cikavc, ki je imel delo na cesti. Možakar s tovorom sc mu ie zazdel sumljiv, zato je udri za njim, toda ujeti ga le ni mogel. Vendar pa vlomilcu njegovo dejanje ui nič koristilo, zakaj s težkim plenom ni mogel bežati in v strahu, da ga cestar ne i>i vjel, je vrgel vse skupaj od sebe iu izginil v gozdu. Ker je cest.ir videl, da ga ni mogoče dohiteti, je preganjanje opustil iu pobral le tovor ter ga vrnil lastniku. Vendar jc pa kljub temu odnesel gotovino in hranilno knjižico, ker jc oboje že preje vtaknil v žep.
Naslednji dan so opazili v Sinoleiiji vasi sumljivo osebo, in ni izključeno, da je bil to ravno tisti vlomilec, zlasti ker sta bila naslednji dan v sredo popoldne v Smolenji vasi izvršena dva vloma in sicer pri pos. Nagelnu, kjer jc vlomilec z lopato poizkušal odpreti vrata, pa sc mu ni posrečilo. Zato je v sobo skočil skozi okno. v njej vse premetal ler iobral obleko, perilo, srebrno /epuo uro, nov klo-mk in nekaj drugih drobnarij v vrednosti približno S00 Din.	, ,
Drugi vlom je bil izvršen pri pos. Sladeku Jožetu, kjer je vlomilec priplezal tudi skozi okno ter poskušal s kladivom iu šc nekim drugim orodjem odpreti predale omare, kar tc mu jc deloma tudi posrečilo, vendar pa vseeno ni napravil posebne škode. Vzel je le en moški suknjič in telovnik.
Pri obeh posestnikih je vlomilec stikal seveda tudi za denarjem, a mu sreča ni bila mila, zakaj ikjs. Nagelj je tislo popoldne ves denar, ki ga jc dobil za živino v znesku Din 3000, spravil drugam, pri Sladko pa tudi ni našel ničesar.
Kmetje pravijo, da so tc dni videli hodili po vasi nekega moškega. Bil je oblečen v sivo pono-šeno obleko, s sivo kapo na glavi, v starosti 30 do 35 let. Pri nekaterih hišah so mu celo dali niti. Oglasil se je tudi pri pos. Šeničarju Antonu, kjer je bila doma samo posestnikova hčerka, ki trdi, da se je neznanec kaj sumljivo ogledoval okrog hiše, sedel nekaj časa na klopi pred hišo, nato pa odšel naprej po vasi- — Orožništvo je pričelo takoj z energičnim zasledovanjem.
Koledar
Sobota, 10. oktobra: Frančišek Borgia. spo-tnavavec.
Osebne vesii
, Poroka. V cerkvi sv. Petra v Ljubljani sta se v četrtek poročila gosp. štimarski ing. Vlauislav Beltram in gospodična Lada Dorčič, hčerka pokoj, viš. finančnega svetnika dr. Dorčiča.
Ccskoslovnški kouzul v Ljubljani g. ing. Josei Sevčik se je vrnil z dopusta in prevzel posle.
Novi grobovi
"t" V ljubljanski bolnišnici je včeraj unirhi gospa Marija Pot t, žena uradnika drž. železnic. Pogreb bo v nedeljo ob pol 3 popoldne. N. p. v m.! Žalujočim ostalim naše sožalje!
Ostale vesti
—	Šolske ure v radiu. Šolska ura tega tedna bo nadaljevanje započetega cikla o izgovarjavi slovenščine. Predavanje vodi znani naš najavtoritativ-nejši fonetik g. prof. Jakob Šolar (Št. Vid nad Ljubljano). Ta predavanja obetajo biti zares neprecenljiva pridobitev za naš pouk slovenščine. Ura se bo vršila v petek ob 11.30.
—	»Ilustracija« št. 10 je pravkar izšla. Prinaša mnogo slik in zanimivo čtivo. Priporočamo jo vsem najtopleje. Posamezne, številke po 10 Din se dobe v vseh trafikah in knjigarnah. Za slučaj, da lisln še ne poznate, zahtevajte od upravo številko na ogled. Uprava revije Ilustracija', Ljubljana, Kopitarjeva ul. (i, 1. nadslr.
—	Cerkveni koncert na Črnučah. Ljubljančani ob nedeljah radi obiskujejo okolico. Za nedeljo 11. oktobra sp povabljeni na Črnuče, kjer bo ob pol 4. cerkven koncert. Poleg domačega pevskega zbora nastopijo priznani glasbeniki kanonik dr. Kimovec, insgr. Premrl in prof. Tome. Jesenski sprehod na Črnuče je najlepši, na razpolago so tudi vlaki in i avtobusi.
—	Novice iz Sv. Križa pri Litiji. Trgatev je končana. Hodi so polni, samo bolj kislo bo, ker vsled jesenskega deževja grozdje ni moglo popol-
VABIMO VAS, oblecite se pri nas!
l'o svojem okusu si izberite oblačilnih potrebščin
ZA MAL DENAR.
Treurbeoate, suknje, obleke perilo i. lir.
A. Presker
L ubfjana, Sv. Petra cesta 14
e;
Dr. Opckove
ШШ Dostave
imi naslednjo vsebino:
SfHtn lii deveta v i Mivcd: 1. C.lilost - ncfislosl nli: Kal Scsin ni <le etn zupovutl pivpovctlujtlu l Božje sodbe In nečistosti f)r«jli lil. Po Icdlcr
ueMst stl iV.Smnoskriinilev - prešuštvo — preplete H"jc RpoCilij. V. AH moiein zdrion biti? Vlsokn ptsein Cisto ti. VI. Kaj do cilja vedi.
Sedma Iti de»cte/.uiioved: 1.0 zasebni lastnini. II G elil zoiicr tt'jt' In ininn III. Placuj kur »I i'olJnn'. IV. Kdo? Komu? Ka|? Koliko? Kdn|? I! V Last mora služIli v-em.
ОЧ1.1« npo ved I I. LainlU u "lipov flrcli - lii-tmv č na. II. Orehi Castlkrajc. ill Sc grehi ćistl-kraje. IV. Ka| osma boijn zupived ziuoveduje. Cena »In 22Ч it ', «••: |I0 poSlI »In Г5в več. NaroČil sc v
Prodajalna И Natananovs
LjuMJaiin, Kopitarjeva ul. 4
noina dozoreli. Trgovci pridite) če vas ne bo, bomo mi lire-/, kruhu. — Letina je bolj srednja, ker je, ajdo skoro povsod slana vzela. Kjer je še prvo žito toča pobila, lam bodo imeli samo ob praznikih kruh na mizi. — Na Brezovem sta v enem tednu umrla mož in žena. Najprej je odšla v večnost Jožefa Podlognr, stara 05 let. Par dni nato pa je šel zn njo še mož Anton. slnr 72 let. Pokopana -ta drug poleg drugega. Njenim sinovom in hčeram. ki so po svetu raztreseni, naše sožalje.
—	>Jutrovo< poročanje o novih inašati. 1/ Zagorja. Resnici na ljubo nam bo dovoljeno z oziroin na nepravilno poročanje zagorskega do-jiisnika v 230 št. »Jutra , navesti sledeče: Zaunja nova sv. maša se je darovala v Zagorju dne L jul. 1923, torej pred osmimi leti — ne pa kakor irdi dopisnik pred 30 leti. Čudimo se le. da se spominja nove inašc Cerinove, od katere jc že 30 let. Gotovo je /adnjo Rottovo prespal — ali pa — mu je namenoma ušla iz spomina. Vsekakor mu pa svetujemo, da v bodoče kot dopisnik malo bolj resnično poroča.
Razprave pruti mesarjem in vinskim trgovcem. Kakor «mo že poročali, je ljubljanska policija pričela s strogo kontrolo mesarjev, če se drže od 11/.nega nadzorstva za meso določenih cen. Policija je sodišču ovadila že več mesarjev. Tako se bodo pred okrajnim sodnikom vršile prihodnje dni prve razprave proti treni mesarjem, ker so meso prodajali po |iretirauih cenah in ludi ne po cenah, kakor so meso prodajali ostali mesarji. — Še zanimivejše pn bodo razprave proti vinskim trgovcem oziroma nekaterim gostilničarjem. Dngnuni se ■ lučaji, da je neki vinski trgovec prodajal šmarnim za haložana. Smu rnico je vozil kar ua »agtiiie v/. Banata na Štajersko v svoje kleti, a od tam je dobavljal šmarnim pod označbo haložan . Drugi so ovadeni, ker so prodajali pokvarjeno in cikuslo vino. Neka razprava bo pač. pojasnila marsikatere manipulacije s šmarnim.
—	Reven iu pomori potreben akaileuiik bi prevzel instrukrijo iz reahioginiiiazijskili predmetov zn vse razrede. Naslove sprejema uredništvo
Slovencu '. Toplo priporočamo!
—	Darovi za stradajoče radi suse. Po 100 Din jo darovali: gg. dr. Ivan Vrčon, Ivan Hribar, Marija Hribar, Zlatica Hribar. Iskrena hvala plemenitim darovalcem. Kraj. odb. R. kr. v Ljubljani.
—	Zdravstvo na Kitajcem. Zdravnike v našem smislu najdete ini Kitajskimi le v velikih mestih. kakor so tudi le lam morejo dobili moderna farmacevtska zdravilu kot Panflavin za obrambo pred okuženjetn, prehlnjenjeni ali boleznimi vratu, in Aspirin-lablete. ki jih rubinio pri prehlajenju in revmatičnih bolečinah. V malih mestih in vaseh pa je še vodno trgovec z raznimi mazili, domačimi zdravili ljudski zdravnik, ki ga pn nekod leni bolj cenijo, čim več bolnikov je za vedno rešil zemskega trpljenja.
—	P. n. občinstvu se vljudno naznanja otvoritev nove trafiko v Siivljah v trgovini Tercelj.
—	Tovarna Josip Keich sprejema mehko in Skrobljeno jierilo v najlepšo izdelavo.
TrbovVe
Odlikovanje. Z redom sv. Save sla bila odlikovala upravitelj os.iovnc šole v Trbovljah, g. Plavšak Robert, ki službuje že 35. leto na šoli in upraviteljica tuk dekl. šole gdč. Ana Lapor-nik. Odlikovanja jima je izročil okr. glavar zadnji ponedeljek ob priliki učiteljskega zborovanja v Laškem. V šolah v Trbovljah pa so častitali šolarji in učiteljstvo svojima upraviteljema v torek in sredo, k visokemu odlikovanju.
Z drevesa je padel. Pri spravljanju kostanja je v sredo pop. padel z drevesa delavec H'amšek Ivan v Globošaku — tako nesrečno, da jc obležal nezavesten. Pri padcu si jc močno prebil obe čeljusti in izbil en zob, tudi po rokah se jo močno pobil in ima hude bolečine. Zaenkrat je ostal v domači oskrbi, gotovo pa bo še moral iskati zdravniške pomoči.
Iz drušfopMpcio živlienie
Izredni občni zbor krajevne organizacije vnj-nili invalidov se vrši v Ljubljani, v nedeljo 11. okt. t. 1. ob 9 v dvorani Mestnega doma. Glavna točka dnevnegn redu je volitev novega odbora.
Moste pri Ljubljani. Fantovski krožek v Salcz. nilail. dom« na Kothijovein priredi jutri izlet na Kadno pri Sevnici. Iz Ljubljane se odpeljemo z vliikiuii ob 5.20. Predpoldne odigra SK Mladika prijateljske tekmo s SK Slogo v Sevnici, po ko-, šilu pu gremo na trgatev v vinske gorice. V Ljub-I Ijano ge vrnemo ob 22,03.
Prvi prosvetni večer
Prosvetne zveie v Ljubljani.
Novo sezono svojega prosvetnega dela ji' znrelu Prosvetna zveza z intimno domorodsko proslavitvijo stoletnice rojstvu velikega sinu našima naroda Franca Levstika. Verando hotela t'nionii je napolnilo zavedno občinstvo do roba. S pobožno zbranostjo je soobčutiio priprosto nežnost in neteu trn lično dramatiko Levstikovih pesmi, katere ju diskretno u me va joče prednašul u. M. Satre. Napelo je sle- 1 dilo zanimivi m izvajanjem g. dr. T. Slodnjuka, ki je v široko zasnovanih potezah razširi pred njimi lik Levstika — človeka in Levstika — knjižnega borca. Domačnost večera iu plastičnost spoznavanja so krepile izredno verne in značilne slike predvsem pokrajine iz katere je mogel edino vzrasti tako silni in enoviti človek, da jo omejil iu izklesal norme, i/, katerih raste še dnes slovensko slovstvo. Verujem, da bodo sledeča predavanja istotako sočna kot je bilo prvo, iu Prosvetna zveza bo s tem vršila uno nalogo, ki jo je začrtal oni, čigar spomin je danes počastila.
Sklepi magistr. gremija
Ljubljana. 9. okt.
Danes se je vršila seja magistralnega gremijn iz katere posnemamo sledeče sklepe:
Na jioročilo mestnega obrtnega oddelka se ugodi prošnji Franceta Kolinami za podelitev koncesije za izkitli na Celovški cesti št. 56. — Vožnja z avtobusi se vrši za vse Svete na isti način, kakor peejšnjn leta. Podjetniki bodo plačevali mestni oh-čini po 200 od voza. Najvišja tarifa za turo znaša 5 Din.
Iz poročila mestnega ekonomata posnemamo: Zavrne se pritožba ljubljanskih vrtnarjev proti reorganizaciji mestnega vrtnarstva na trgovski podlagi. Obratovanje ostane na dosedanji način, vendar mestna vrtnarija tega ne bo vršila obrtomn. Iz mestne vrtnarije se prodajajo samo cvetlice in lepo-lično drevje, odnosno urmovje, kar ga preostaja preko lastne uporabe. Na podoben način sn urejene mestne vrnarije tudi v Celju in Mariboru. V Ljubljani ni nobenega trgovskega vrtnarja, kateri l>i sc pečal z oddajo lepoličnega grmičevja. — Ugodi se prošnji Josipine Markovič, branjevke na Dunajski cesti, nasproti sv. Krištofa, ter se ji dovoli obdržati dosedanjo prodajno barako. — Zveza bojevnikov je prosila mestno občino za ureditev vojaških grobov. Mestna občina vsako leto stavi v proračun gotov znesek ter ima tudi za letos pripravljenih 30.000 dinarjev. Od bnnske uprave bi se lahko dobil znesek 50.000 Din ter bi se na ta način z zneskom 80 lisoč dinarjev grobovi dali urediti vsaj za letošnjo leto. Mestna občina pu bi izvršila ureditev grobov v lastni režiji, kar bi jo prišlo mnogo cenejše, zlasti. ker bi iz svoje vrtnarije dala lepotično drevje, in režijsko delo. Obenem pn se je naprosil profesor mojster Plečnik, da napravi načrt za ureditev grobov. Zakon o vojaških grobovih nalaga tudi občinam, da morajo v gotovi meri prispevati in skrbeti za grobove.
Tehnična sekcija za regulacijo Ljubljanice in Uradaščice je naprosila mestno občino, da ji prepusti proti vrnitvi ca. 5000 kubičnih metrov prsti za nasutje bregov ob Grudaščici. Prošnji se ugodi.
—	Mestni rastlinjak je že domala gotov, шајкајо še samo cevi iu trije vrelci. Dobava teh se odda najcenejšemu ponudniku tvrdki Pičman za Din 34.000.
Podelijo se sledeča stavbna dovoljenja: inže-njerju Ivo Medvedu zn vrtni paviljon na njegovem vrtu v Nunski ulici. — Josipu tlukovru za gradnjo visokopritlične hiše in mizarske delavnice na Opekarski cesti. — Matiji Bončnrju za gradnjo parne peči z« peknrijo in adaptacijo trgovskega lokala na Sv. Petra cesti. — Emilu in Mariji Dobriču za gradnjo eiioiiadstropne hiše na vogalu Groharjeve ulice in Marmontove ceste. — Ivanu Breskvarju, posestniku in mesarju na cesti v Mestni log št. 1 gradnjo gospodarskega poslopja po<l pogojeni, da isto umakne od meje vsakega soseda vsaj po Oni. — Antonu Mavriču za gradnjo garaže in drvarnice pri novi hiši ob Mariborski ulici. — Josipu in Itajku Sajovicu za gradnjo enoiiailstrnpne hiše in prizidka ročne mizarske delavnice v Bolgarski ulici. — Ljudviku Gerkmumi. posestniku na Cankarjevem nabrežju št. i! za udnpiucijo izložbenih poitnlov. — Vladnemu svetniku v pok. dr. Spiellerju Muysu za gradnjo eiioiiadstropne hiše un vogalu Gorupove ulice iu Dobrilove ceste. — Marinu Barbiču za gradnjo dvonadstropne hiše na vogalu Masurykove ceste in Maistrove ulice — Kini Kovan za gradnjo enoimdslropne hiše v Jarnikovi ulici. — Ailolfu Stresenu za gradnjo visokoprillične hiše ob Mencingerjevi ulici. — Antonu Koviču, posestniku v Suvoborski ulici za prizidek stopnjiškegu nadstrešja.
—	Aloziju Notarju zn postavitev zasilne provizo-rirne stanovanjske barake v Perkovi jami v Spodnji Šiški. — Hotelirju Francetu Mikliču se dovoli sprememba fasade pri novemu hotelu na Musurvkovi cesti. — Dovoli se. kanalizacija sledečim hišnim po-seslnikoih: Andreju Štrublju, Mariji Ojstriž, Jakobu lllebšu, Aniti Klarman in Trgovskemu bolniškemu in podpornemu društvu.
Podelijo se sledeča uporabna dovoljenja: Francetu Sojerju, za visokopritlično hišo v Soški ulici.
—	Splošni maloželezniški družbi za transformatorsko postajo na Bleivveisovi cesti. — Ing. Viktorju Turnšku in sojirogi za dvonadstropno hišo nn vogaiu Langusove in Marmontove ulice. — Maksu llrovn-tinu za dvonatlslropni prizidek na Rimski cesti 22.
—	Karlu Valentinčiču za pritlično hišo ub poli na Itakovo jelšo. — Antonu Kovačiču za pritlično hišo, istotain — Mariji Pinterič za enonndstropiio hišo n Staničevi ulici. — Otlboru zn lista navija nje in vzdrževanje delavskih ustanov (Delavska zbornica) za izvršene adaptacije pri njeni nieuzi v podpritličju ua Miklošičevi cesti 22. — Tvrdki Sever & Ko. nu Gosposvetski cesti 5 za trinadstropni prizidek skladišča poti pogojeni, da ostane sedanja fasada proli Knezovi ulici samo kot provizorij. — Katici Subotič za enonadstropno hišo v Hajdriliovi ulici. — Franji Kuštrin za enonndstropiio hišo na Karlovski cesti 13. — Kalinki Košišn za enonndstropiio hišo v Hotimirjevi ulici. — Ivanu Ogrincu za enonadstropno hišo v Alešovičevi ulici. — Janku Rozmanu za enonadstropno hišo, Lovru šušterju za enonadstropno hišo v Kobaritski ulici. — Domu trctjerednic za dvonadstropno hišo v Černetovi ulici. — Josipu Oražniu zn enonadstropno hišo v Groharjevi ulici. — Mariji Škerjanc za enonadstropno v Riharievi ulici. — Fraur.etu Jerku za enonadstropno jiišo na Dunajski cesti. — Savezu grafičkih radnika zn štirindastropno hišo na vogalu Mnsary-kove in Miklošičeve ceste. •
Na predlog mestnega ekononiala se sklene, tla se nabavi za mestni fizika! avlo boljše znamke, ki bo slal ca. 70.000 Din._
— Hudo zaprtje, katar debelega črevesa, napenjanje, motenja v želodcu, odvajanje krvi, lenivost jeter, zlato žilo, bolečine v kolku, odstrani naravna Vravz-.lo&cJ- grenčica — zjutraj in /.večer majhen kozarec. Zdravniki strokovnjaki izpričujejo, tla Fram-.loseJ voda učinkuje lire/, bolečin celo pri draž.ljivosli črevesa. Franz-Josef grenčica so dobiva \ lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Milil oni
in milijoni l.iudi uporabljajo
le nad trideset let
po spodaj iiincdenili navodilih
Levšo-^ешо! »roMfeiiiho
m №o£os!eviifl sejen neprcccnliiv tudcžiit utincH
Pri rcvniatiiuiiii trgunjii iSi-asu: boleča mesta vdrguiti.
1'ri zobobolu: dlesne vdr^iW! in ustno duplino izpirati
Pri glavobolu, uervuzuu-'ti. pomanjkanju spanja: čelo in celi. telo vdrgniti, ler vzeti zvečei pred počitkom mlačno kopel i dodatkom Levjo Mentol- Priu-djenke.
Pri utrujenosti: masirati celotno lelo.
Pri želodčnih boleznih: 10 kapljic nu košček sladkorja.
Pri izpadanju las iu prhajo: masaža glave. Kot zobna voda itd. Pri potenju podpazduho, nogi rok a i celotnega, telesa naj se poteči deli zjutraj in zvečer iz-uiivaijo.
Levja-Mentol Droždjenko
je prava samo v tu odtisnjeni in plombirani ORIGINALNI STEKLBKICI
Zahtevajte izrecno
Levjo-Menlol Droždjenko
ter odločno zavrnite vsako nadomestilo. tevja-Mentol-Droždjenka
se dobi v vsaki tlrogeriji, lekarni in boljši trgovini po 10'—, 26'— in 52"— Din. Pazite se preti pu-naredbami.
Centralni biro: LAVLJA MENTOL- DR0ŽDJENKA Za,greh, Maruliecv trg б. — Telefou: "3-52
Zvrhana mera Mohorko-
vih zločinov
IZ
DODATNE OBTOŽNIC:!': MOIIOKKU.
IlUDOLFU
Maribor, i), oktobra.
_ S tiponi, kakršen jo Mohorko, mariborsko so-tlišče še gotovo ni imelo opravka. Ketlaj bo jiolna mera njegovih zločinov? Preiskovalni sodnik ima še vedno 7. njim jhisIu. neprestano prihajajo nu dan novi zločini, z veliko muko in naporom izvlečeni i', njega. Dolgo en-a bo molčal iu se trdovratno upiral vsakemu poskusu udreti v njegovo zagonetno m -tranjost. poleni pa ho zopet kar naenkrat prizn.'l kak težek zločin z vsemi podrobnostmi ter se nnl > znova pogreznil v molk. Zanimiv lip kriminalista in psihologa, zločinec, ki je kopičil najtežje in krvave zločine na malenkostne tatvine; kdo ve. kake zločinske rekorde bi še bil ptuslavil, dn ga uu sreč i pravica ni zagrabila s trdnim objemom.
Rezultat mučnih in dolgotrajnih zasliševanj predstavlja dodatna obtožnica, ki jo bila končana te dni in ki očita Mohorku ml njega že priznane sledeče zločine in prestopke: Mohorko si je lela 1928 izbral hišo Edvarda Srnca na Smolniku ; i objekt svojih zločinskih obiskov. Napravil je In Iri zaporedne vlome ter oškodoval pri tem najbolj hlapca Ostroveršnika. Mohorku ho bile razmere pri Srncu dobro znane, ker je rdužil In za hlapca. Vlomil je na podstrešje ter odprl kovček Ostroveršnika dvakrat zaporedoma in mu odnesel skoro vso oblek i in nekaj gotovine. Nekoč pn je bil zaposlen pri SI. Bistrici kot drvar in ker ni imel svojega orodju, jo je enost avno ubral na Pohorjt> k Srncu ler nt n izmaknil dve sekiri in žago. Ko je nekoč m sil ukradeno stvari od Srnca, ga je srečal Andrej Kaučič, ki jo radovedno vprašal, kaj nosi. Njegovo radovednost je pa Mohorko odpravil s streli i/, samokresa. ki k sreči Kaučiča niso zadeli. Mohorko je svoječasno radi teli vlomov že hil preti sodiščem, kjer m ii pa niso mogli ničesar konkretnega dokazati ter je bil oproščen. Ko se je Mohorko skrival pri Šuinantllu v Limbušu, je bil v dobrih odnošujih .s Kovačevimi, kar ga pu nikakor ni oviralo, du ne bi omenjenih svojih prijateljev ukradel. V začetku decembra 1929 je po noči se splazil v hlev, kjer jc spal Anton Kovač. Odnesel mu je uro, denarni o in nekaj obleke. Da ui sledil svojih prijateljev, dokazuje I nt! i slučaj, ko je okrndel nu Šohrii |iose.-;-nika Kohibergerja, na čigar domu se je zadrževal ćeslo pri Kohlbcrgcrjevi rejenki Kovačevi. Cr ' i ne je Mohorko klatil po Avstriji. Pola čez mejo o mu bila dobro znana ler je neprestano zahiral preko, kjer se je jiotepal poleni daleč gori pi- Ii Dunaju. Da so ga tudi v Avslriji srbeli prsi!, j.-razumljivo. Dne S. decembra 193o jt> \ llinlerbci u pri Leobuu ukradel kolo. V Avstriji s,- ji, posluževal izkaznice, glaseče se mi ime Rupcrt Gradišnik.
Dne 25. avgustu 1925. je izvršil drzen roparski napad s Francetom Zobec nu cesli 'le/.no—Sv. Mi-kluvž. Omenjenega dne sin se peljali iz Marib м s sejma Ana Kricdauer in Ivana Dervenšek dmiiev proli Ptuju. V šiniklavškem gozdu pa sta p-kočih pred voz nenadoma dva neznanca, prvi (Zebi.) je zgrabil konja za uzdi ler ga ustavil, Mohorko pa se je zagnal z odprtim nožem proli vozu ler i. h seda m i »Babe. denar sem, ali pn je vajina smr' srnil Dervenškovo v ramo ler ji zadal le/.jo rur.o. Kop pa ne ni posrečil, ker je Friedauerjeva ešvi',-nila konju ■/. bičem, obe ženski -Ia pn poleg (:■ ..i vpili, kakor bi ju drli. lako, tla sla se roparja uslrarišu ter nislu voza zasledovala. Tudi radi le^a dejanja so je Mohorko že zagovarjal, pa mojslrii v zagovorih se je takrat posrečilo odvrniti sum od sebe.
Eden najtežjih zločinov Mohorkovih je vsekakor razbojniški napad iu umor -peharja Fran?a Fingušla, kuierenu je bil izvršil dne 9. iiuveinhra. Državni pravilnik zahteva tudi za Iu zločin smrtno obsodbo, tako, dn preti Mohorku sedaj vrv že rndi treh slučajev. Ni pa Še izključeno, da bode Iz lega brezdno zločinov prišla na tlim 'e nova grozodejstva in novi prestopki.
i Maratonci nastopijo iu sicer v soboto dne 17. I. ni. ob 20 v dvorani Prosvcfne zveze na Aleksandrovi cesti fi. Težkoatleli!
□ Za duhovščino so priporoča udlka izbira Črnega in teninosivega blaga za obleke in površnike v novi stavbi Irgovca Macuua. Maribor, Gosposka 10.
Španska Vendeja
Dežela Baskov in njeno zagonetno ljudstvo
Španska vlada je v treh baskiškili pro-vincijah na robu Pirenejev in v Navarri koncentrirala močne vojaške čete, da bi držale v šahu strogo katoliško prebivalstvo. Malo znano prebivalstvo teh krajev, Baske, ki niso z nobenim sedaj v Evropi živečim narodom v sorodu, opisuje neki poznavalec te dežele sledeče:
Z Baski se je evropska javnost doslej bavila samo tedaj, če se je kje vršil kak kongres jezikoslovcev ali narodcslovcev in so pri tem lioteli rešiti zagonetko, odkod izvira to skrivnostno ljudstvo, ki stanuje severno in južno zapadnih Pirenej. 200.000 Baskov živi pod francoskim gospodstvom, pol milijona pa v Španiji; skupno biva tedaj še ckrog 700.000 Baskov v svoji stari domovini. Baski tvorijo enega najmanjših narodov Evrope in niso niti po jeziku niti po rasti sorodni drugim Evropejcem. Gre tu za posebno pleme, najbrž : л ostanek naroda, ki je svoj čas prebival po večjih delili Evrope, pa so ga polagoma potisnili v severošpanske gorske kraje.
O Baskih so se že mnogo prepirali — na kongresih, na vseučiliščih in v znanstvenih spisih. Sedaj se je spor prenesel iz profesorskih sob neposredno v baskiške provin-cije. Ne gre več za preteklost, marveč za sedanjost in bodočnost. Baski si žele samostojnosti, tako iz narodnih vzrokov kakor tudi zaradi nasprotstva proti španski republiki. Boj za cerkev igra tu veliko vlogo. Dežela Baskov je španska Vendeja.
Že Rimljani so omenjali narod, ki je gotovo identičen z Baski; poročali so, da ga ni mogoče podjarmiti. Kljubovalno so Vztrajali Baski na svoji posebnosti in se niso dali s španskim polotokom romanizirati. Zagozdeni med romaniziranimi Španci in Francozi so tvorili otok ljudstva, ki se je proti vsem drugim narodom zaprlo. Tudi v arabski dobi Pirenejskega polotoka je to ljudstvo obranilo svojo neodvisnost in je v naslednjih stoletjih z orožjem v roki branilo svojo posebnost. Še pred polstoletjem so ob priliki gibanja Kar-listov Baski skušali razširiti svoje posebne pravice. Ko so bili premagani, so razveljavili zadnje njihove predpravice, in sedaj se je začel boj proti njihovemu staremu jeziku.
Baskiški jezik
ni enoten, marveč obstoji iz mnogih narečij. Lastne pisave ni ustvaril. Iz tega pa ne smemo sklepati, da Baski niso gojili svojega jezika. Knjig ne oero nobenih; v srednje velikem mestu boš morda v kaki trgovini našel par molitvenikov, knjigarno boš pa zastonj iskal. Zato pa ima vsaka vas ljudske pevce, poljske delavce ali pastirje, ki so sposobni svoja občutenja, svoje doživljaje, svoje želje brez priprave izraziti v verzih. Ta umetnost se med ljudstvom zelo goji in razvija do velike popolnosti. Pri pijači se neredko zgodi, da se dvigne Bask in izrazi svoje navdušenje ali žalost v pravkar iznajdenih epičnih verzih: nato se dvigne tovariš, pastir iz sosednje vasi in odgovarja v prav tako lepih verzih.
Na progi Orleans—Montargis na Franco* skem se je pripetila tragična nesreča. Malo pred prihodom rednega večernega vlaka je železniški čuvaj Marcel Alexandre pogrešil svojo 6 letno hčerko. Ko se je, kakor je zahtevala služba, podal pred čuvajnico, je zapazil, da se hčerka igra na progi s svojo punčko. Oče je ves prestrašen .skočil na železniški tir, da bi rešil otroka pred bližajočim se vlakom, pa je njega samega z,grabila lokomotiva in ga z otrokom vred razmesarila do smrti.
Konservativno ljudstvo.
Od nekdaj so vse tri baskiške provincije in Navarra konservativne in katoliške. Delj časa kakor drugi narodi so ohranili svoje stare pesmi, oblačili se celo v staromodno obleko, ki je medtem poslala deloma visoko moderna. Temnovišnjeva čepica, ki jo navadno nosi Bask, je postala športna čepica po vsem svetu. Če Bask žaluje, nosi črno volneno čepico; policisti nosijo rdeče čepice. Moški se oblačijo v kratek jopič in pas iz pisane svile, ženske pa nosijo čez srajco in opleček pisano ruto in rdeč ali višnjev jopič z živimi trakovi. Posebnost so tudi preprosta suknena obuvala s podplati iz konoplje.
Konservativno so se Baski držali te noše, konservativni so tudi v gradbi hiš. Povsod vidiš nepravilna poslopja, ki s svojimi balkoni in zunanjimi stopnicami spominjajo na švicarske hišice.
Cerkvi so bili Baski vedno zvesti; sedaj pa prihajajo v deželo novotarji, zapirajo sa-
Effipian Nosseir je pri tekmovanju v Luksemburgu dosegel nov svetovni rekord s 395 kg v dviganju, suvanju in pritiskanju.
Jugosfoit. knjigarna v Ljubljani
priporoča:
Lokomotiva razmesarila očeta in hčerko
Letalo parnika »Bremen* padlo v morje. Letalo »New Yorkt, ki je e parnika >Brenien< nosilo pošto več sto kilomelrov naprej, je v megli padlo v morje blizu obrežja Nove Škotske in se potopilo. Na letalu sta bila pilota Simon (levo) in Wagenknecht (desno), katera kljub vsemu iskanju še niso našli.
>Tri naočnike imale, gospod profesor. Ali ni
to preveč«
»Nikakor ne! Prve nosim doma, druge zunaj, tretje pa potrebujem, ko iščem prve in druge. Te namreč vedno izgubim.«
100 lel vnesla naolitikov< Uathenmr. Sto let je minulo, odkar jo optična industrija povzdignila malo vasico Ra'henovv na Brandenburškem v svetovno znano mesto. Okrog leta 1800. je Henrik Avgust Duncker iz Rathenovva iznašel skrivnost moderne izdelave naočnikov: vrelenasti brusilni stroj, s katerim brusijo stekla za naočnike, in je s tem ustanovil optično industrijo. Dve tretjini prebivalstva Ralhenowa živita danes od — naočnikov.
Dunajski sociolog in etilc Rudolf Goldscheid, ki je te dni umrl v starosti 61 lel. Goldscheid je lela 1917. spisal znano knjigo »Državni socializem ali državni kapitalizem«.
ljen in da si bo zato vzel življenje. Označil je tudi, kje bodo našli njegovo truplo. Orožniki so ga z njegovimi sorodniki šli iskat. Celo noč so preiskavali bližnji gozd, dokler niso v nekem grmovju našli Bojarja. Zaklical je, da bo vsakega, ki bi se mu približal, ustrelil in nato še samega sebe. Zastonj so mu prigovarjali, naj se uda; končno se je podal neki uradnik okrajnega glavarstva v skrivališče in pregovoril Bojarja, da se pustil aretirati. V samomorilnem poskusu si je prerezal žile na roki, pa se je lahko ranil. Zanimiva je zgodovina posojila, na katero so popolnoma pozabili. Šele na zadnji seji okrajnega zastopstva so se spomnili na to.
Letalo razbito avtomobil
Iz New Yorka poročajo: V Columbus City (Indiana) je padlo letalo na neki avtomobil in ga popolnoma razbilo. Trije potniki avtomobila so bili ubiti, pilot letala pa je bil težko ranjen-
Rorghofer: Dr. A. F. Edelmensch und Goltsucher. liin Weg zu innerer llannonie und zu Golt 292 strani, vezano 95 Din.
Bopp L. Wir sivd die Zeit. Zur kaUiolischen Zeit-, Menschen- und Lebenskunde. 198 strani, nevezano 67 Din.
Grober Dr. C. Christus Pastor. Ein Rildnis des gu-ten Hirlen. 149 strani, vezano 54 Din, nevezano 38.50 Din.
Linharti t R. Uiuier Glaube. - ELnfilhrung in die Geistesvvelt des katholischen Dogmae fiir bildete Laien. 3-19 strani, vezano 92 Din, nevezano 77.50 Din.
Minichthaler J. Handbuch der Volksliturgie. 214 strani, nevezano 67.50 Din.
Oberhammer Dr. K. Jlei.ipiele aus dem Leben. Ftir Kanzel und Schule. 410 strani, vez. 132 Din.
Oppenheim P. Dr. P. /Jrcs Koniglum Chrisli in der Liturgie. 77 strani, nevezano 28 Din.
Parsch P. Lilurgische 1'rediglen. I. Teil: Weih-naelilekreis, 107 strani; ' II. Teil: Fastenzeit, 174 strani; III. Teil: Ostern bis Nachpfingst-zeit, 191 s! rani, po 23.50 Din.
Ročk Dr. A. Heiliges Silen. Kurzprediglen fiir alle Srnin- umi Feettage des Kirchenjahres. 154 strani, nevezano 51.50 Din, vezano 65 Din.
Spirago F. Prof. Neuc I'redigten. I. Teil: 159 strani, nevezano 50 Din; II. Teil: 232 strani, nevezano 50 Din.
Zeitgcmdsse Aiifgaben der PJameehorae. 64 s!rani, nevezano 23 Dia.
mostane in izdajajo zakone proti duhovščini. Tudi proti tem novotarjeni ne zatajujejo Baski, ki so so s svojo konservativnostjo in svojo odporno silo ubranili spojitve z okoli biva-jočimi narodi, svoje tisočletne posebnosti.
Mislili so, da bo industrializacija dežele izsilila spremembo ljudskega značaja. Ozemlje okrog mesta Bilbao je špansko Porurje. V gorali so dobivali rudo, železo in baker. Ni še dolgo temu, ko so vse to dobivali v dnevnem kopu. Sedaj kopljejo globoke rove v zemljo in ko je ruda naložena, ima le kratko pot do plavžev.
Med gorovjem in morjem se razprostira široka ravnina, pokrita z gozdovi visokih dimnikov. In za tovarnami se že prično pristaniške naprave, kjer čakajo tovorni parniki, da prepeljejo izdelke tega španskega Porurja v tuje dežele.
ki stoje na gričih, s štirioglatimi zvoniki, z romanskimi in zgodnjegotskimi okni, z lepimi križevimi poti, ampak to ne ustvari baskiške mu ljudstvu nobene zveze z zunanjim svetom.
Španska Vendeja je kmečka dežela. Ima drugačne skrbi kakor glavno mesto. Španska vlada je letos vojaške vaje, ki bi se imele vršiti v srednji Španiji, preložila v deželo Baskov, da £>i se čete privadile >gorski vojni«.
na dan, da manjka potrdil za 829.000 Kč, ki so bile izkazane kot izdatki za komunikacije. Bojarja, v čigar resor je spadala ta zadeva, so pozvali na odgovor v pisarno okrajnega glavarja. On pa je telefoniral, da je bolan. Sedaj je okrajni glavar izročil zadevo orožnikom, ki so ugotovili, da je Bojar zapustil svojo hišo. Pozneje so našli listek, na katerem je Bojar svoji družini sporočil, da je težko osum-
Nazaj k poljedelstvu.
Ampak parniki danes ne čakajo več. V Španiji ni drugače kakor po vsem svetu. Veliki deli pristaniških naprav so neuporabljeni, iz dimnilcov se že dolgo časa ne vali dim, rudniki počivajo. Tudi ta del dežele Baskov je prisiljen zopet dobil podeželski značaj in industrijsko delavstvo se je povrnilo v svoje vasi.
Bask je po naravi zaprt, proti tujcu in vsemu tujemu nezaupljiv, skoraj sovražen. Industrija bi ga mogla prisiliti, da se poravna s svetom. Sedaj sedi zopet v daljnih, globokih vaseh, dela na bujnih koruznih poljih in prideluje jabolka in smokve.
Tujci drve v elegantnih avtomobilih po lepi cesti med mestoma Bilbao in San Se-bastian. Ogledajo si, zavijejo v deželo, cerkve.
Angleika narodna vlada (//'c na mlitve. Angleški parlament v Londonu. V krogih od leve na desno: Lloyd George, voditelj liberalcev, ministrski predsednik MacDonald, Baldvvin, voditelj konservativcev.
Politični uradnik poneveril 1,200.000 Din
Redek slučaj, da so višjega političnega uradnika ponoči v gozdu zasledovali orožniki, ker je v njegovem resoru zmanjkala velika vsota denarja, se je dogodil 7. t. 111. na Češkoslovaškem. Svetnik političnega urada Robert Bojar je poneveril od posojila, ki ga je najela okr. upravna komisija, 1,200.000 Din. Po dramatičnem zasledovanju so ga orožniki aretirali.
Okrajni glavar je na predlog okrajnega odbora odredil revizijo knjig, ki je prinesla
Jetnik skočil s tretjega nadstropUa
Padel jo nepoškodovan v mrežo
Iz Olomuca poročajo: V četrtek dopoldne se je ob času, ko se 11a dvorišču olomuške jetnišnice sprehajajo jetniki, pripetil razburljiv dogodek. Skozi okno svoje celice v tretjem nadstropju je nenadoma skočil neki kaznjenec. Bil je to preiskovanec Albert Peluha, proti kateremu bi se v kratkem imela vršiti razprava. Obdolžen je, da je umoril svojo 17-letno ženo, da bi na ta način prišel v posest dedščine v višini 250.000 Kč. Peluha pa kljub skoku s tretjega nadstropja ni bil prav nič ranjen, ker so na okrožnem sodišču v Olo-mucu za take slučaje pripravljeni. Že delj časa imajo namreč pod okni razpeto gosto mrežo. V to je Peluha padel in ostal neko-škodovan.
Zaplenjeno neužitno meso
Dne 13. septembra smo na tem mestu poročali O tihotapljenju neužitnega mesa o<l strani nekega mesarja, ki ga nismo imenovali.
Sedaj smo prejeli sledeče v objavo: »Ni ros, da je g. nadzornik Fortič našel v stojnici vitkega mesarja Zajca tudi dve stegni govedine, ki sla bili že rumenkaste barve in izvirata očividno od poginule ali pa vsuj od v skrajni sili zaklane živine, nadalje ni res, da jc na klavnici g. dr. Kune meso ogledni in ugotovil, da izvira moso najbrž od živine, ki jo bila zaklana v skrajni eilt, in da je neužitno, in o katerem je pristojni veterinar izjavil, da jo neužituo.
Nasprotno jo res, da je bilo govejo meso obeh stegen, hi ga je našel g. nadzornik v stojnici viške-ga mesarja Zajca, nepokvarjeno in popolnoma užitno, ter da ni bilo niti rumeno, niti rii izviralo od v skrajni sili zaklane ali pogiuole živine.
V resnici j« namreč g. živinozdravnik dr. Kune v mestni klavnici, ko jc pregledal od g. nadzornika FortlSa zaplenjeno meso, ugotovil, du je na prvi pogled povsem zdravo in užitno, kar jo dr. Kune napram raznim osebam in napram drugim občinskim funkcionarjem izjavil. Kes je nadalje, da je mestna klavnica lo meso na zahtevo mesarja Zajca izročila še v bukterijološko preiskavo Državnemu Veterinarskemu bakteriološkemu zavodu, ki je izvršil preiskavo mesa in z rešitvijo z due 17. sep-
tembra 1981 br. 125-1 ugotovil, da so nI našlo v
mesu ne za živali ne za Človeka patogenih kali — da ja torej zadevno meso poveent zdravo in užitno.
Nadalje ui res, da je mesar Zaje vtihotapil kritičnega jutra 30 kg prašičevega mesa In «5 kg govejega mesa in tako oškodoval občino za vso takse. Res pa je, da je uvozil tega dno samo 30 leg prašičevega mesa, da pa tega ni vtihotapil, ker jo peljal z vprežeiiiin vozoui po Tržaški cesti korakoma mimo glavne mitnice, toda tamkaj ni bilo nobenega užltnlnskega paznika na spregled, in torej ni krivda mesarja Zajca, če na mitnici nI bilo nikogar, da bi pobral užltltfuo.
Nadalje ni res, da bi bilo cetalili 65 kg vliho-tapljenega govejega inesa absolutno neužitno. Res pa je, da teh 65 kg mesa ni bilo ne vtihotapljeno, ne absolutno neužitno, ker je preiskava dognala populilo užilnost mesa.
Končno ni res, da Je ugotovljeno dejstvo, da je viški mesar kupil meso, o katerem jo bila žo dana prepoved uživanja in za naravnost ničnostno ceuo in pod pretvezo, da meso ne bo služilo zn prehranjevalno svrhe. Res pa je. da viški mesar ni kupil nobenega meea, o katerem je bila žo izdana prepoved uživanju in tudi ne za ničnostno ceno uli pod pretvezo, da ne bo služIlo za prehrano.
Zaje Anton, posestnik in mesar na Viču."
Po zmagi
(Od našega posebnega dopisnika.)
Atene, 5. oktobra.
Silni utisi, ki smo jih odnesli z včerajšnjih borb v stadionu, so bili predmet pogovorom pozno v noč. Atleti, ki niso tekmovali in so grandiozno borbe gledali s tribune, ne bodo pozabib dogodkov med borbami. Nuvdušonje gledalcev je bilo tako, da ui mogočo popisati. Temperamentni Grki so metali klobuke, palice, dežnike — čeprav je pršilo — v stadion in tako dali duška veselju nad zmagami, ki so jifi dosegli njihovi atleti. Uspehe so priznali tudi drugim, vendar je bilo opaziti razliko ined zmago našega ali pa domačega atleta. Po končanih tekmah, ko smo se vrnili v hotel, so nas zopet oblegali kolegi od raznih atenskih časopisov. Vso so hoteli ponovno vedeti. Velik nupredek naših atletov od lani do letos je vse presenetil. Povedali smo jim. da smo res napredovali, toda glavni napredek našega moštva Jo pred vsem tu, da smo letos deloma zastopani z najmočnejšimi močmi. Vendar je čas, ko so Grki dobili več točk kakor vsi ostali minul!
Svečano razpoloženjo so malo pokvarili Turki. Zahtevah so drugega sturterju, ker ko pa bili vsi ostali zadovoljni z Nikolaidesom, niso prodrli s svojo zahtevo. Radi tega niso hoteli nastopiti s najboljšimi tekalci. Torej tih bojkot! Najbrze no bo uspel, ker bo intorvlnirnl sam Izmet paša. Hoteli so se že odpeljati domov. Ker se pa vršo ravno sedaj ludi politična pogajanju, gotovo ne bodo smeli domov. Šport jo na Turškem precej mililariziran. Torej so pravi ubogati!
Po dobro prespani noči smo komaj čakali časopisov. Brali nismo znali, toda na slike se pa spoznumo. In teh jo največ. Vsi važnejši trenutki včerajšnjega d po so objavljeni. Tudi v tem so Grki daleč pred nami. Če je Se tako važna športna prireditev, zadostuje za nas ena bora slika! Tu pa cole strani sumih slik. To smo gledali, kaj pa piše smo ugibali tako dolgo, da smo prišli do tolmačev. Zopet za nekatere. Iz grščine v nemščino, iz nemščine pa v naš jezik. Pa je minul prvi prosti dan. Oni pa, ki niso tako firbčiik, kaj pišejo v Atenah, so pa zopet pogledali malo po mestu. Danes je za nas prost dan. Šele jutri nastopijo zopet atleti. Pokazali bodo r. težki :, kuj znajo. Bojimo se malo. Dr. Naruučiču boli roka. prof. Anibrobzy jo pa »stal doma. Bo že šlo. Zlepa sc sedaj ne bomo iidali.
Popoldne pa zopet pred stari Jupitrov tempelj, kjer se udarijo v finalu naši igralci tenisa. Točno ob treh so jo pričolo. V finalni tekmi rne-
Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje na dan 16. oktobra 1931 ob 11 nabavo:
15.000 kg pšenične moke, 1.000 kg terpentinovega mila, 1.000 kg surove kave, Santos Ia, 10.000 kg koruze.
Pogoji se dobe pri podpisani. — Iz pisarne Direkcije državnega rudnika, Velenje.
■ ^Ш',
Brezalkoholni
grozdni sok
v vsaki množini dobavlja
Os rbništvo kneza Ufindiichgratz Konjice.
šanih parov se srečata oba naša para. Po ležerni igri, šlo je samo za točko, je dobil pur Gostiša-Kukuljevič prvo mesto, zn drugo se bosta morula še boriti Schruger-Scbafer. Skoro gotovo bo tudi drugo mesto naše. Tudi v doublu dani sta odpravili naši igralki Gostiša-Schrager Romuuko Zigo-vič-Golescu. V vseb teh borbah nam ni bilo treba pomagati z našimi glasovi. Šlo je brez idrukanja«', v čemer so pn Zagrebčani mojstri. Igra naših je bila tako sigurna in tudi toliko boljša, da je bila zinagu od vsega počelka zasigurana. Istočasno kot dume, sta se pa borila na drugem igrišču v moškem doublu Schiifer in Kukuljevič proti Romunoniu Mishu in Puljov. Tudi tu je bila zmaga naših od vsega početka zasigurana. Skratka naši tenis igralci so le boljši, kot pa lubkoatleti. Priborili so nam kar 15 točk. Ako seštejemo vso dobljeno točke, imamo sedaj 41 točk, proti Grkom, ki jili imajo samo 34. Na vsak način uspeh, ki ga ni nihče pričakoval.
(Po telefonu smo prejeli vest, da jo v metanju diska zasedel dr. Nurutičič z metom 30.28 drugo mesto. Prvi jo bil pa Romun, ki je vrgel 30.76. To majhno razliko bi dr. Narančič gotovo dosegel, nko bi imel zdravo roko. Pozna se, da ul našega rekorderja prof. Ambrozija v Atenah. Imeli bi sigurno prvo in vsaj tretje mesto. Razlika med nami in Grki bi se Se bolj povečala. Naša reprezentanca si je do sedaj priborila 45 točk, grška pa 39. Naši težki bodo pa dosegli še eno zmago med tednom in sicer v metanju kladiva, kjer je Gojič siuurcn 1'uvorit in ni izključeno, du bo dosegel celo nov evropski rekord. Op. ured.)
Radio
Umetna gnojila in kmetijska kriza
Ali naj opnstimo uiuetuo guojeuje г oziram na kriio nt-.epu kmetijskega gospodarstva.
Oujejo so glasovi, ki včasih izzvenijo v pretnje, da bi so nuj opustilo pri nas umetno gnojenje, češ, <la pospešuje nadprodukcijo kmetijskih pridelkov, ki zaradi tega nimajo cene. Kdor tako govori, ne pomisli. da je cena kmetijskih produktov odvisna od svetovnega trga, na katerega nimamo vpliva. No pomisli nadalje pa ludi, da je naša ožja domovina pasivna glede žitne produkcij.- iu da bilo zaradi lega prav koristno za našo žepe, če bi so mogli z umetnim gnojenjem povzpeli do žilne p reprodukcije, kor bi na ta nuč'n prihranili inuogo denarja, ki ga moramo se.laj pošiljati za nclostat-no žito v naš« južno-vzhodno kraje. Zraven ne uva-žuje, da bi imela Opustitev umetnega guojenja sila kvarno posledico za celokupno naše kmetijstvo. Opustitev umetnega gnojenja bi namreč pomenila nazadovanje v našem kmetijstvu, ki Iti se polagoma prevrgla v prvotne, oduosno primitivnejše svoje obliko. Tako bi prišli zopet do poljedelstva, pri katerem so naši pradedje gladovali, ne da bi bili imeli od svojih kmetijskih produktov sploh knj postaviti za prodajo na trg. Beda bi zavladala med našim knietskim ljudstvom in ponavljale bi so lakote, kor bi no imeli sredstev za nabavo kruha iz naprednejših kmetijskih krajev.
Je |>ač res, da sta racionalizacija in mehanizacija kmetijskega obratovanja v veliki meri krivi neznosne sedanje gospodarsko krizo v kmetijstvu. Prav tako jo res, da so z umetnini gnojenjem neizmerno pospešuje recionaluo kmetijsko gospodarstvo. Vendar nc sme bili lo za povod, da bi opustili
umetno gnojenje, brez katerega nI danes obstojrt naprednemu kmetijstvu, šo celo v krajih, kol n. pn, v Kanadi, Združenih državah Severne Aiucrike, Argentini. Avstraliji itd., kjer »o na višku r. racionalizacijo iu mehanizacijo v kmetijstvu ter s leni tudi med prvimi (Hivzročitelji kmetijske nadprodukcijo in svetovne agrarne krize, ne mislijo na odpravo umetnega gnojenja, temveč ga šo jiospešu« jejo, pa se naj uda jamo tej ideji mi kmetijski pri-tlikovci, ki stivo'z racionalizacijo svojega bornopa kmetijstva jedva v povojih. Naj bi rajPi imnrišlje-vali, kako bi se dalo s pomočjo umetnih gnojil spraviti naše beraško kmetijstvo v ravnovesje, da bi gai ne pretresla žo najmanjša suša, ki more povzročiti, da nimamo kaj jesti in nimamo kuj dali v jasli lačni svoji živini.
Dn, i udi k reševanju agrarne krize bomo morali pristopiti. Toda rešili je ne bomo z odprava umetnega gnojenja, temveč podvzeti bomo moraJi v te.ni pogledu čisto drugačno mero. Pre I vsem |>n se nam bo združiti v tesne zveze, da uslvariino večje gosi>odarske enote, sposobnejšo za nujoppol-nejso racionalizacijo našega kmetijstva in za težki gospodarski boj.
Ugovarjati se pa ne da tistim, ki terjajo pocenitev umetnih gnojil, katerih cene se morajo nn vsak način spravili v sklad s cenami kmetijskih proizvodov. Tudi na to so že misli in dela ler j« pričakovali pri nas v tem (»ogledu v bližnji bodočnosti korenitega preokrela na trgu umetnih gnojilJ Direktor ing. ,1. Turk
Programi Kadio-LluhUana t
Sobolu, dne 10. oktobra: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesli. — 13.00 Čas, plošče. — 17.30 Salonski kvintet. — 18.30 B. Ilrovat: Poslanstvo kulturnega filma. — 19.00 Ga. Orthaber: Angleščina. — 19.30 Bogo Pleničar: Šah. — 20.00 Spoznavanje blagu v špecerijski ш manufukturm stroki, — 20.30 Sušaški večer — Prenos s Sušaka s sodelovanjem pevskega društva >.Ieka (govora mest. župana in župnika). — 22.00 Poročila. -- 22.15 Solon, kvintet.
Nedelja, II. oktobra. 9.30 Prenos cerkveno glasbe. 10.00 Versko predavanje: p. dr. Guido Rant. 10.30 Prof. Pengov: O reji rakuna (\Vasch-bur). 11.00 Salonski kvintet. 12.00 Poročila, plošče. 15.00 Dekliška ura: Praznične ure, gdč. l.ebarjova. 15.30 Ribničan—Urban. 16.00 Slovenske narodno s s sulonskiin kvintetom pojejo: gdč. št. Korenčati in gg. Likoviu in Gostič. 16.45 Thonia Lokalna železnica«, veseloigra (Šentjakobski gledal, oder) 16.45 Fr. Bevk: Materin greh<\ ljudska drama (Ljudski oder). 20.00 Koncert pevskega kvinteta. 20.45 Flavta solo s spreiuljevniijeiii klavirju. 21.80 Harmonika solo, izvaja g. K. Kovač. 22.00 Časovna napoved in poročila. 22.15 Salonski kvintet.
Drugi program 11
Nedelja, II. uktobra.
Belgrad: 11.00 Narodno melodije. 12.30 Opoldanski koncert. 17.30 Jazz. 20.00 Cerkveni koncert. 20.45 Pestor program. 21.15 Violinski koncert. 22.20 Radio orkester. 23.10 Jazz. — Zagreb: 9.30 Prenos blagoslovitve stopnic na Trsutr. 11.30 Plošče: odlomki iz Parsivalu. 17.00 Jugoslovanske narodne melodije. 20.30 Koncert. — Budapest: 12.00 Opoldanski koncert. 14.00 Radio orkester. 15.30 Popoldanski koncert. 19.45 Planinski koncert. 22.20 Ciganska glasbo. — Dunaj: 10.00 Orgelski koncert. 11.00 Zabavni koncert. 18.05 /fraviata::, opora (plošče). 20.10 Nova -/.borovim glasba, 22.25 Večerni koncert. — Milan: 10.15 Religiozna glasba. 12.30 Pestra glasba. 16.00 Bajadera, opereta. 20.45 Mali Marat, oporo. — Pragu: 20.05 Postni. 22.20 Lahka glasba. — Luiigciihcrg: 20.00 Operete. 23.00 Koncert. — Rim: 13.00 Pestra glasba. 17.00 Vokalni in instrumentalni koncert. 21.00 Simfonični koncert. — Berlin: 20.00 tiusparoue;;, opereta. 22.00 Plesna glasba. 23.00 Koncert (prenos iz Amerike). 0.30 Plesna glasba. — Kutovicc: 17.45 Koncert vojaške godbe. 20.15 Poljudni koncert. 22.10 Solislovski večer — Touhiiii-o: 12.30 Religiozna glasba. 13.00 Pester koncert. 13.15 Popevke. 20.00 Vočernl koncert. 20.15 Oopcrnn galsba. 20.45 Violinski koncert. 23.30 Koncert klasično simfonične glasbe. — Stiittgart: 10.15 Zborovni koncert. 13.15 Pesmi. 19.20 Igru. 22.50 Plesna glasba. — Barcelona: 13.00 Radio sekslel. 191.0 Radio orkester. 19.40 Pesmi. 20.20 Radio orkester.
Rogaška slatina
Blagoduv spominskega kipa Matere božje na Hlatini umi Zdraviliščem v Stritarjevem domu. — Blagoslovitev bo izvršil kuezoškot dr. Andrej Ivnr-lin: na praznik Mar. božjega materinstva, dno 11. oktobru 1931. Spored: J. Ob 2 popoldne Ve-čornice v kapeli Sv. Ane. 2. Sprevod od kapelo do kipa v Stritarjevem domu. 3. Spominska beseda. 4. Pozdrav: v imenu mož in mater, niladeničov in mladenk, dečkov in deklic. 5. Posvelilnn pesem. Postavljen in blagoslovljen bo v spomin: trikrat petstoletni: odkar je Cerkev proglasila versko resnico, da je Marija Muli Bolju. Kip je umetniško delo nkadein. kiparja Iv. Soiča v Mariboru. K lepi Marijini proslavi se vabi ludi prebivalstvo sosednih župnij.
Poštna hranilnica v septembru
V mesecu septembru je znašal promet Poštne hranilnice na čekovnih računih 5426.8 miltj. Din, v primeri z avgustom jo bil manjši za nad 200 milijonov Din. Znatno pa jo zaostajal za prometom Septembra laui ju pa dosegel rekordno višino 0 milijard Din. Zmanjšanje prometa je v zvezi z uušo gospodarsko krizo in položajem na denarnem trgu. Število računov je v septembru naraslo za 100, v avgustu pa za 90. Znatno pa je padla višina viog na računih. Dosegla jc eno najnižjih sanj s zneskom 702.9 inilij. Din na koncu septembra. Tako nizke številko nismo zabeležili že od prve polovice leta 1929. sem. Položaj na denantem trgu ilustrirajo sledeči podatki po slanju 80. se.pl. (v oklepajih podatki za Itonci- avgusta): Belgrad 216.8 (235.2), Zagreb 213.5 (241.8), Ljubljana 118.8 (150.5), Sarajevo 111.9 (188.8) iu Skoplje 43.1 (45.3). Skupno torej 702.9 (800.6). Zanimivo je ludi, da so se v mesecu avgustu vloge povečale v Zagrebu, Ljubljani in Skoplju. dočim so padle v Belgradu in Sarajevu.
Hranilni promel je izkazal v septembru neznaten dvig višine vlog (od 290.5 na 298.5 milij.). število knjižic je narasllo v veliko znatnejši meri. Opaža se torej, da je dotok hranilnikov nekoliko ponehal, suj smo imeli že v.*e prejšnje mesece stalno več milijonov prirastka.
Sadna razstava v Ptuja
Bonska sadna razstava r Vlnju se otvori ločno v nedeljo ob 10 po pokrovitelju gospodu banu.
Poleg razstave je razstavni odbor prirodil okrepčcvahiico. — Vstopnice 1; razstavi »o dobijo v razstavnem prostoru in znašajo za o. ebo 5 Din, vstopnico pa stanejo 10 Din za osebo. Dno 14. oktobra ie prost dan za tole, do obiščejo razstavo.
Kdor so vozi po železnici, sc lahko posluži četrtinskega popusta in sicer na Iu način, da si kupi celi vozni listek pri vstopni postaji do Ptuja, vozni listek si dn žigosati pri vstopni in izstopni postaji. Ko sc vrača, si kupi samo polovični vozni listek, katerega da žigosati pri vstopni postaji v Ptuju, enako legitimacijo, da jo razstavo polotil. Ta legitimacija se dobi pri razstavnem odboru v Ptuju pri blagajni v Društvenem domu, kjer se naj zahteva.
Priprave za razstavo so v polnem teku in se bližajo koncu. Sadje bo iz vseh okrajev dravske banovino in Iz našega sadnega izboru. Poleg tega je ludi sadje razstavljeno, ki še ni v sadnem izboru. Če pride v sadni izbor, bo sklepal o tem izredni občni zbor Sad jurskega društva, ki so vrši v nedeljo dno 11. oktobra ob 15 v gor. dvorani v Narodnem domu v 1'luju, kamor so vabljeni vsi člani Sadjarskega društva.
Na razstavi se bo prodajalo sadje iu grozdje v zabojih in košaricah in lo v prostorih nad dvorano, kjer bodo razstavljeni še drugi k' razstavi spadajoči predmeti.
Kdor lina zanimanje za našo sadno trgovino, za sadni izbor dravske banovino ter za lepo sadje, vloženo po zahtevah sodobne sadne trgovine, ta naj ne zamudi obiskati lo razstavo s sadnim sejmom. Pričakovati jo več sadnih kupcev, in je dobro, da so naši izvozničarji sadja kakor sadjarji z njimi seznanijo.
*
Privilegirana agrarna banka. Iz pravkar objavljenih poročil je razvidno, da je znašal 30. sept. saldo vseh posojil 7-17.2 milij. Din. Banka jc izplačala posojil 985.3, vrnjenih pa jo bilo 188.1 milij. Din. Največ je bilo hlpotekarnili posojil, katerih saldo je znašal '180 milij., nadalje zadružnih v znesku 205.8 inilij. Din.
Indeks tečajev delnic na naših borzah. Odsek za gospodarske študije pri Narodni banki objavlja indeks tečajev delnic na naših borzah. Indeks je bil naslednji (v oklepajih podatki za avgust): bančno delnico 117.8 (118.4), agrarna industrija 53.8 (56.8), prometna in trgovska podjetja 122.2 (126.1), kovinska 81.1 (73.2), lesna 35.4 (57.4), razne industrije 91.9 (90.0), skupno 93.5 (93.9). I/, teh podatkov je razvidno, da je indeks ie malo nazadoval, dočim je znano, da je bila za državne papirjo sla-bejša tendenca.
lionkurz je razglašen o imovini zapuščine po pok. Blatniku Vinku, posestniku v Ješencih 33: roki: 22., 81. okt. in 8. dec.
Potrjene prisilna poravnava r konkurzu. Vo-dlak Lizika, trgovka lia Polzeli za 22% v 60 dneh.
Konce poravnave. Wcisz Žiga v Dolnji Lendavi.
Borza
I)nc 9. oklobra 1931.
Denar
V današnjem deviznem prometu je učvrstil edino Trst, d oči ni .-la Proga in Curih ostala ucizpre-menjoua, druge devize so pa popustile. Vso zaključene devize je dala Narodna banka.
Ljubljana. Amsterdam 2250.65—22(i8.49, Bruselj 782.04 —785, Curih 1098.45-1101.75, London 211.86—219,86, Nevvvork kabel ,">000.68- 5017.68, ček oo89.68- 5606.63, Pariz 220.08-221.31, Praga 165.80—100.86, Trst 284.07—290.07.
Zagreb. Amsterdam 2257.28—'2264.12. Bruselj 782.04—785, London 211.80—212.68, Milan 284.67— 285.57, Nevvvork kabel 5600.63 5617.68, ček 5589.63 —5600.68, Pari/. 220.68-221.34, Proga 105.80--106.86, Curih 1098.45—1101.75. Skupni nromel brez kompenzacij 5.8 milij. Din.
Belgrad. Amsterdam 22o7.28- 2264.12, Berlin 1316.50-18-18.50, Bruselj 782.01-785, Curih 1098.45 —1101.75, Dunaj 700—724, 1л>ш1ои 211.86—219.30, Newyork 5589.63—5606.55, Pariz 220.68—'«21 31, Praga 165.86—166.86, Trs-t 284.67—290.67.
Curih. Belgrad ne no lir a. Parim 20.09, lxxmloa 19.70, Nevvvork 510, Bruselj 71.20, Milan 26.20, Madrid 46, Amsterdam 205.50, Berlin 118.25, Nlock-liolin 110, (Ho 111, Kopenhageii 111, Sofija 3.7D, Praga 15.10. Varšava 57.20, Budimpešta 90.025. Bukarešta 8.05, Atene, Carigrad in Helaiuglors ne uu-I i rajo.
Dunaj, 9. okl. tg. Jugoslovanska vulula 12.('tf.
Vrednostni papirji
Tendenca za državne papirjo je bila danes čvrelejša. Tečaji so osfali v glavnem na včerajšnU višini. Prometa na zagrebški borzi v domačih papirjih ni bilo. zaključeno je bilo 8000 dol. 8*. Bler P09- i" 1000 dol. 1% Bler. pos. Nekaj prometa je bilo na belgrnjski borzi v domačih papirjih. Tako jo bilo promptne vojno škode zaključeno 200 kom. /a oktoberski termin pa 800 kom. Nadalje je bilo begi. obveznic zaključeno 30.000 nem., 7'Dleru 5000 dol. in 7'!,', pu.s. Drž. hip. banke 200O dol.
Na ljubljanski borzi je bila zaključena Ljubi j. kred. banko po neizpreinojijeneni tečaju 115. Na zagrebški borzi je promet v bančnih papirjih i)if običajen. Tečaji »o ostali nespremenjeni. Edino Uiiionbanka jo popustila na 120 blago. Živahnejšo je bilo tržišče industrijskih papirjev. V Ljubljani so bile Vevče izredno čvrete iu zaključene po 125, dočim so v Zagrebu oslalc na včerajšnji višini in bilo zaključene po 110. Neizpremenjena sla ostala tečaja Slaveksa in OsjeSke Hečerauo, v katerih so bili zaključki. Prav živahen jo bil pomet v delnicah Trboveljske. Dunajska borzo ne dela. v pro-slem prometu pa je bil javljen tečaj 25. V Zagrebu so bili zaključki po 190, kasneje je i>opusli!a na 187. nato pa se je zopel učvrstila na 192.
Ljubljana. H",i Bler. pos. 60 bi«, 7% Hler. |*н.
56	bi., Celjska 150 dcn., Lj. kred. zaklj. 115. Kred. zavod 195 den., Vevče zaklj. 125, Sla\ hna 10 deu. Rušo 125 den.
Zagreb. Drž. pap.: 79.' inv. po.s. (iS—65, agrarjl 80—35, vojna škoda ar. '299 bi., ка.-а 299 bf. 12 306—309, 8% Bler. pos. ar. 00—62 (61. 62). kasii 59 den., 7% Bler pos. ar. 55—57 (5-1. 55, 57), kasa
57	bi.. 7% ]>o*. Drž. hip. banke (»2—70, 6"h be.d. obv. 44—15. Bančne delnice: Hrvatska 50 den., l'o-ljo 47—18 (17), Kreditna 121 den., CnUnli 120 b!., Jugo 67-68 (67), Lj. kred. 115-118 (i 15). Medju-narodna 68 den., Obrtna 36 den., Praštediorna 957 50 —965 (957.50), Srbska 187—188 (187), Zonmljska 110—114. Industrijske delnice: Slaveks 20—25 (20). Slavonija 200 bi., Nošice oko hI.. Danica 65 bi., Pivura Sar. 190 bi., Drava 185 deu., šočeranu Osjek 160-170 (100), Brod. vug. 55 bi., Vevče 11'» —115 (110). Rn-.'iiMea 300 bi.. Oceania 190 hI., Jadr. plov. 4)0 bi., Trboveljska 192.50—195 (190 1S7. 190, 192).	'
Belgrud. 7'/r inv. pos. 66.50 den., agrarjl 39 H, vojna ško.la 298—300 (301. 299), 10. zaklj. 30" 12. zaklj. 301, (i% begi. obv. zaklj. -10, 8% Bler. p .
58	den.. 7'/t Bler. pos. zaklj. 55—55.50, 7'!!, po... Drž. hip. banke zaklj. 03, 63.50.
Dunaj, 9. okl. tg. Avstrijsko narodna banka objavlja, .la do nadaljnjega devizni trg ne bo posloval. Določevanje k ur/, o v za devize iu vabile -e bo vršilo odslej v avstrijski unrodfti banki vsak delovali dan razen soboto ob 2 popoldne,
Žitni trs
Novi Sad. Pšenica dbač. 79 kg 2r, 225 zakli, fižol hoč., sr. beli 2% 190—195. Ostalo ne nolira. Tendenca neizpremenjena. Promet: -H vagonov
Sombor. Koruza bač., nova dec in jun. 01 — 66, marec, in april 79—81. sušena, železu. 79—81, sušena okt. in dec. 77.50—80, fižol bač. uzunčni 1,v. —195. Vse ostalo neizpremeujeno. Tendenca neizpremenjena. Promet: skupno 32 vagonov.
lludimpeUa. Tendenca slabil. Promel živahnejši. Pšenica dec. 9.62 —9.97, zaklj. 9.60—9.02. marec 10.73—11.15, zaklj. 10.80—10.82, rž marce 10.75 —11.16, zaklj. 10.83-10.85, koruza maj 12.75-13, zaklj. 12.75—12.80.
Živina
Na. svinjski sejem v Mariboru 9. oktobra lo bilo prignanih 309 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5- 0 tednov stari 40—75 Din. 7-9 tednov 80—100, 8—4 mesece 130—250, 5—7 mesecev ;!<*> — 400, 8—10 mesecev 450—500 Din, 1 le!o 550 70<> Din. I kg žive teže 7—8 Din, mrtve 9 -12 Din. Prodanih jc bilo 131 komadov.
Hmelj
Položaj je v splošnem nespremenjen. Povpraševanje je slabo in ceno ne zadovoljavajo producen-tov. Kupuje se le nekaj zn nemški račun in plačuje povprečno po 8—10 Din, Izjemoma za res dobro in brezhibno blago tudi do II Din za kg. Letošnji pridelek je bil prvotno cenjen prenizko in bo znašal v celoli 901 jO do 10.0»K) stolov. Računa se. da je f-5".'/ pridelka iz prve roke že prodanega. Znamkovanega je bilo do sedaj že nad 3200 stoto v savinjskega hmelja pridelka 1981,. liiozein<ki kupci večinoma še niso odpotovali, ker pričakujejo, da poslane kupčija zopel. živahnejša.
Niirnbrrg, 9. okl. Ig. Danes ie bilo pripeljanih 90 bal. prodanih po 40, in sicer |>o večini hallerlau-skoga hmelja po -10 do 70 mark. Prvič se je Irgo-valo ludi za srednjedobri spaltcr«kl hmelj po 05 mark. Za izvozno svrho so je kupČevalo tudi zopet za večje postavke Jonsko leltne i»r» 10 <lo 12 mark. Razpoloženje ie inirm*.
MALI OGLASI
Vi>ha drobna vrstrcn 1'SO Din ali vsaka beseda SO par. Na|man|£l oglas t- . S I)In. Oglasi nad devet vrstic se ra£una[o vlit, Za odgovor znamlio' Na vpru&anja brea znamfcr ne odgovar|»raol
riTil
Dolgoletna retušerka
išče za domače delo re-tuširanje negativov. Vera Marinkovič, Štepanja vas št. 86, Kodeljevo.
Pletilje
za tovarno nogavic sprejema Josip Vidmar, Pred škofijo 19._
Vajenca
sprejme pekarna Jelen, Pobrežje pri Mariboru v Nasipni ulici št. 7.
Trgovskega učenca
sprejme večja delikatesna in specerijska trgovina v Ljubljani. Vsa oskrba pri starših. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 11.973.
Zastopnike
sprejmemo za celo dravsko banovino v vseh sre-zih za prodajo šivalnih strojev in koles, proti visoki proviziji. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Zanesljivo« 11.972.
Pianino
dobro ohranjen, kupimo. Ponudbe na Sokol, Murska Sobota.
Čainernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36
(Jugo-avto). Prva oblast, koncesionirana. Prospekt št. 16 zastonj. Pišite ponjl
Gojko Pipenbacher
koncesijon. šoferska šola. Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 12. • Zahtevajte informacije.
Šoferska šola
oblastveno koncesijonira-na, 1. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Dunaiska cesta 31.
15.000 Din posojila
išče gospa posestnica za dobo 6 mesecev proti visokim obrestim in sigurni varnosti. Cenj. ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Vknjižba« št. 11.891.
20.C00 Din posojila
išče domača firma na 6 mesecev. Denar osiguran. Visoke obresti ali popolna oskrba v hiši. Sprejmem tudi družabnika s kapitalom 50.000—60.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Siguren« it. 11.923.
Zračno sobo
novo opremljeno spalnico z 2 posteljama oddam takoj ali s 15. oktobrom v centru mesta. - Naslov v upravi SI. pod št. 11.964.
Stanovanje
j mirno, obstoječe iz sobe, predsobe, kuhinje in pri-tiklin, se odda s 1. novembrom eni ali dvema osebama za 500 Din mesečno. Naslov v upravi »Slovenca« pod 11.965.
Enosobno stanovanje
iščeta dve osebi za november ali pozneje. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11.933.
Prost, javna dražba
1 dobrega glasovirja, žim-nice, kuhinjske posode, ženske obleke in perila ter nekaj steklene posode in porcelana — bo v ponedeljek, dne 12. oktobra ob 9 dopoldne na Gosposvetski cesti št. 2 v III. nadstropju, desno.
l" • • "" M
Klavir
naprodaj po nizki ceni. -Poizve se: Rudnik št. 72.
Stanovanje
sobo in kuhinjo, išče mlad zakonski par — v sredi novembra. Naslov v upravi »Slovenca« pod 11.981.
Blizu Tabora
oddam opremljeno sobo finemu, solidnemu gospodu ali gospodični z ali brez hrane. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11.970.
Posestva
Lepe stavbne parcele
pod Rožnikom po ugodni ceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11.790.
Kdo proda
parcelo ali majhno hišo v Ljubljani na mesečno odplačevanje Ponudbe pod »Večno hvaležen« št, 11.891 na upravo »Slovenca«.
Proda se hiša
z vrtom v bližini cerkve, najbolj pripravna za obrtnike, upokojence itd., za zelo ugodno ceno. Več na Vranskem štev. 123.
Enonadstropna hiša
novo zidana, s tremi stanovanji, vodovod, elektrika in 3500 m3 zemljišča, v neposredni bližini mesta, radi družinskih razmer naprodaj. Plačilni pogoji jako ugodni. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11.925.
Osebni avto
v najboljšem stanju zamenjam za vinski mošt ali zidno opeko. Pačnik — Laško.
Uradnica
radi bolezni že leto dni brezposelna, prosi dobra srca za kakršnokoli ma-terijalno pomoč za olajšanje težkega položaja. Sprejema uprava »Slovenca«.
Podpore in posmrtnine
izplačuje pod najugodnejšimi pogoji samo svojim članom! Nameščence in upokojence (javne in zasebne), trgovce, potnike, obrtnike, poljedelce, delavce itd., vabimo k takojšnjemu pristopu. Iščemo vešče in zanesljive zastopnike in potnike v vseh večjih krajih, ki morajo brezpogojno postati člani zadruge. Delež 20 Din, pristopnina Din I 10 (jamstvo petkratno), ! za odgovor znamka za 3 Din. Uradne ure sredo in soboto od 15 do 19. Osrednja gospodarska za-druita, r. z. z o. z., v Ljubljani, Mestni trg št.
19 III.
Poslovni lokali
na Dunajski cesti št. 29T se takoj oddajo. Poizve se stotam.
Lepa skladišča
prostorna, in vinske kleti z vležno posodo se oddajo v najem. Poizve se: Celovška cesta 50.
Trgovino in gostilno
z vso opravo in stanovanjem dam v najem pod zelo ugodnimi pogoji. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod značko »Križovljanska 115«.
Pršute
(prekajene surove šunke) pravi domači dalmatinski proizvod odlične kakovosti — razpošiljamo po 40 Din za kilogram fran-ko-franko. A Mitrovič i sinovi Split.
?r:ma grozdje
I Din 3.75, prima žlahtna jabolka Din 2.75 franko vsaka postaja Slovenije, razpošilja že od 15 kg dalje po povzetju. Prešna jabolka najceneje • Po-stržin. Krško.
Pisalni struj naprodaj
Tehna. Ljubljana, Mestni trg 25/1.
Med
Razpošiljam cvetlič. med v pločevinastih škatljah po 5 kg za ceno 72 Din. po povzetju. - V večjih množinah franco kupčeva žel. postaja po 11 Din za kg. Ant. Milfajt, župnik, Brodjanci, p. Bizo-vac, Slavonija.
Moško kolo
»Ajglon«, skoraj novo — poceni naprodaj pri »Fi-govcu« v garderobi.
Čebele
z Znideršičevimi panji — poceni prodam radi premestitve. Poizve se pri: Ivan Pirnat na Viču.
Zajce
srebrece, razne velikosti, prodam za vsako ceno. Ižanska cesta 70, Virant.
Prodam
pisalno mizo z.. 380 Din, šivalni stroj, Pirot preprogo za 800 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11.983.
Sode
za namakanje sadja, za mošt in vino kislo zelje in repo, kakor druge pridelke. iz trdega lesa. ca. 200 I vsebine, kupite v vsaki množini in najugodneje pri tvrdki Juliji Zupan, Ljubljana. Sv. Petra cesta 35.
Po 30 Din
predeluje žimnicc tapet-nik Mohar, Lepodvorska ulica 3, Ljubljana.
Pokrivala za konje
in vozove izdeluje najceneje in iz najboljšega blaga Alojz Grilc, izdelovanje nepremočljivih pokrival za vozove in konje, Novo mesto.
Oglejte si
zalogo damskih klobukov že od 50 Din naprej. Vedno zadnje novosti. — Salon »La Femme Chic«, Selenburgova 6/1.
Ure-budilke
najboljše in nnj ceneje snmo pri
L. VILHAR
Ljubljena, St. Pelta c. 36.
Srečke, delnice,
obligacije
kupuje Uprava »Merkur«, Ljubljana — Selenburgova ulica 6, II. nadstr.
Bukova suha drva
vagonske množine, ponuditi na upravo »Slovenca« pod značko »Italija« št. 11.971.
Ia ČEŠNJEVE HLODE
nove sečnje, zdrave, brez grč, ravne, brez napake, v debelini nad 50 cm in dolžini od 2 metrov dalje,
Ia ČRNE OREH. HLODE
od 35 cm debeline dalje in nad 2 metra dolge, zdrave, odbrane za izvoz, kupi proti gotoven..* plačilu
R. SCHENK, SUSAK.
Modroce
močno blago in Ia afrik 215 Din, otomane, fot<,'<? ter vsa tn^r.U'lr•»« T.r-r
. и . , • * i
najceneje lapeinik Mohar v Ljubljani, Šiška, Lepodvorska ulica 3, postaja elektr železn. »Keršič«.
Mreže za postelje
izdeluie naiceneje in najbolje samo tvrdka Simen Sablatnik. Jesenice-Fuži-ne Sprejema tudi popravila
Za jugoslovanski patent št. 5107 od 1. maja 192i na-„Elastičen obšiv sna obiačiJa" („Elaslischer Kle derbesaS®")
se iščejo kupci ali odjemalci licenc. Cenj. ponudbe na: ing. MILAN ŠUKLJE, LJUBLJANA, Beethovnova ulica štev 2.
Proda se
dobro uvedeno kamnosešivo
v Zagrebu
radi smrtnega slučaja. Ista je najmodertieje urejena ter ima naj nove/še stroje, vsled česar brez konkurence v Zagrebu.
Pob/ižie:
K les arija V. Brezak, Zagreb I lica broj 159
Sveže in suhe gobe
kupujem stalno vsako množino Zahtevajte po-iasnila
Namizna
iabolha
prvovrstna razpošiljam po najnižji ceni. — Peter Setina. Radeče — Zidani most.
Mrla očesa
Najboljše sredstvo proti kurjim očesom CLAVEN ie masi
Širile »Slovenca«!
Dobite v lekarnah, dro-gerijah ali naravn osi iz tvornice in glavnega skladišč«
M. 1Ш1ШН
lekarnar - tISAH
Varujte se potvorb
Sigurna naložba denarja Izredna prilika
Kmetija, ležeča v bregovitem kraju, pa zelo dobičkanosna, tričetrt ure hoda oddaljena od državne ceste pri Dravogradu, v izmeri 28 ha, 42 a, 46 m ', od tega 16 ha, 73 a, 60 ms dobro zaraščenega gozda, s stanovanjem in gospodar, poslopji, naprodaj za ceno 150.000 dinarjev. Kupnino sprejme lahko za solven. kupca kak denarni zavod — Ponudbe pod »Takojšnja odločitev« 11.909 na upravo lista.
гавшагш
Ki proso, ajdo In tefmen kupite najceneje pri
A. VOLK. LJUBLJANA
Hesl jeva cesta It Veletrgovina iita in moke
Čitajte in širite »Slovenca«!
Pohištvo
priprosto in najmodernejše Vam nudi tvrdka po izredno nizki ceni
HREGAR INI SINOVA
Št.Vid nad Ljutdjaun — nasproti kolodvora
ШШМ

t V globoki, neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je moja iskreno ljubljena soproga, naša zlata mamica, stara mama, teta in svakinja, gospa
POTT MARIJA
soproga uradnika državnih železnic
v petek 9. okt. po dolgi in mučni bolezni, večkrat previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage bo v nedeljo 11. oktobra ob pol 3 pop. iz mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 10. oktobra 1931.
£2TL£ARL> s°Pro*! VILK0- MILAN in MARJAN, sinovi; DRAGICA poroč. BREGANT, hči; BREGANT ALOJZ, zet: VANJOS, vnuk.
Zahvala
Za vse izraze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ustmeno in pismeno ob smrti našega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, preskrbnega zlatega papana, gospoda
Edvarda Pirnata
kakor tudi za vse poklonjene vence in cvetje naša topla zahvala. Posebneo zahvalo smo pa dolžni šefu pokojnikovemu gosp. Fel. Urbancu za njegov soc. čut za časa bolezni in ob smrti za njegovo velikodušno naklonjenost.
Zahvaljujemo se gg. profesorjem drž. moškega učiteljišča in dijakom 4. letnika, gdč. razrednici Slapšakovi in njenim go-jenkam, gg. pevcem za žalostinke in vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nepozabnega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi poslednji poti.
Bog plačaj vsem!
Ljubljana, dne 10. oktobra 1931.
Globoko žalujoča soproga z otrocL
.ммг?:^ c
l^oSc S — г* -c
g? Ž^O N
^ jfj
g««-- &53 ■2. S — a — S ~ z«
ЗбЗЈј;« ►3šS?ž1 o
m . J ,
® —
»N'
I ST'
~C 1
• ■ _ cm ^
Dr. Joža Lovrenčič:
finali izinpiega ттћ 4
Roman iz drugega stoletja pr. Kr.
Množica se je preganila, vzpenjala se je, dvigala glave in radovedno gledala v gaj, (la bi videla, kako bo z ognjem na žrtvenikih boga kupčije in boga krvavega klanja.
Pronova plamenica se je v dračju ugasila, Epu-lova je pa pri priči vse užgala in vzplapolal je plamen na Hesovem žrtveniku in se je kosal z onim na Be-Jenovem. Ženske so zaihtele, možem in mladcem so pa vzžarele oči, ko da je šinil žar Hesovega ognja vanje ...
Žrec je spregovoril: O bog Tevtat, ki si po morju vodil k nam tujce iz daljnih krajev in iz notranjih in severnih dežel kupčevalce, da so naši rodovi ž njimi tržili in bili v obilni meri leto za letom deležni tvoje dobrote, glej, najlepšo lisico, ki so jo izsledili lovci v deželi Karnov, smo ti, o Tevtat, hvaležni prinesli in jo položili na tvoj žrtvenik! Sprejmi jo in bodi nam tudi ti dober!«
»Bodi. dober, bodi dober!« so tiho prosile ženske, ki so se bale Hesa in njegovega ognja in bi rade, da bi ga plamen mirnega boga Tevtata premagal. Ob Sekovi prošnji jim je rastlo upanje in nestrpno so čakale, kaj bo žrec še storil.
»Bok so se vzveselile, zakaj žrec je užgal drugo plamenico in jo dal Pronu. Gledale so kralja, kako jo je vzel, gledale so, kako jo je držal, in trepetale, ko je stopil k žrtveniku, iznad katerega se je dvigal steber dima.
»Bo, bo! Zdaj bo!« je postajal šepet že glasen,
ker niso se mogle premagati, da bi zamolčale svojo gorečo željo.
Dim se je polegel, ognja ni bilo.
;>Joj, joj!« so zavzdihnile ženske, žrec je pa užgal še tretjo plamenico za Tevtata, a ugasnila mu je, ko jo je dajal kralju.
»Joj, sprejo j! Tevtat nam ni več dober, zli dnevi pridejo!« je šlo med ženskami in so ihtele, ker vedele so, da kralj ne sme več poskusiti, da bi zanetil dračje pod Tevtatovo žrtvo. Res, kralj Prono se je umaknil in na njegovo mesto pred Tevtatov žrtvenik je stopil žrec Seko in vzdihnil:
»O bog Tevtat, slabo znamenje si nam dal. Hvala ti tudi zanj! Po njem vemo, da pridejo v deželo težki časi.«
Potem se je obrnil in šel pred Hesov žrtvenik. Premišljen in kakor utrujen je bil njegov korak in glas, ki je bil odločen, je le za spoznanje trepetal, ko je molil:
»Heso, bog moči in sile, ki si nas naučil po naših očetih in dedih kovati orožje, da branimo z njim pred sovražnikom rod in zemljo, bodi z nami in nas vodi!«
»Bodi z nami in nas vodi, Heso, bož moči in sile!« je odmelo krepko in viharno od jezera, v gaju med ženstvom pa je bilo tiho, tiho ...
Ko je povžival ogenj žrtvi na Belenovem in Hesovem žrtveniku, je šel žrec iz svetega gaja k deveterim vrelcem Timavovim in nad vsakim je nastavil uho in prisluškoval bobnenju in šnmenju v globini. Ko se mu je zdelo, da je dovol j slišal, je vstal in temno gledal tok treh levih in desnih treh vrelcev in ko se je nagledal znamenj, se je vrnil v gaj in je obrazložil narodu, kaj je slišal in videl:
»Poslušal sem, o narod, preroško govorico Ti-mavove vode v podzemlju in sem slišal kakor zavi-
janje krvoločnih volkov in krok gavranov in vmes je bilo slišati kri, kri, kri... kakor gostolijo lastovice, ko pade med nje jastreb. Tudi sem videl: tok levih treh vrelcev in tok desnih treh se je v srednjih tako združil, da so vzrastli valovi v cvetoč živ grm, in ko se je osipal, so bili cvetovi kapelj v solncu rdeče-krvavi.
Hesov čas, o narod, je blizu!...«
Temno in zamolklo je govoril žrec o tem, kar je videl in slišal, a zadnji stavek, svojo prerokbo, je samo še dahnil, kot bi hotel označiti grozo, ki pride in bi jo rad odvrnil.
Skozi ženske vrste ob gaju je šel šepet, ki je širil strah in je bila v njem bridkost, moški so ob žrečevi napovedi oživeli, med mladci ob jezeru pa je zaorilo:
»Hvala ti, Heso, za znamenje tvojega prihoda! Heso in Epulo in mi ž njim! Nismo zastonj brusili mečev in pripravljali lokov in puščic in kopij. Tudi sekire so ostre, oj! Živel naš mladi kralj Epulo! Glej, pripravljeni smo, da nas povedeš sebi v slavo in nam v ponos!«
Epulo je potegnil meč in zamahnil ž njim proti večeru:
»Mladci, nestrpni ste. Počakajte, da pride sovražnik. Od večera pride in Rimljan mu je ime. Ni mu še dovolj zemlje. Naj le poskusi: hrbet imamo varen. Bratje Liburni in Japidi in Letovici nas stražijo in Panonci in Skordijski tja dol do Makedoncev. Prvi smo mi Istri in Karni, da se postavimo in otmemo se Venete, ki so zapadli v suženjstvo in jim senat iz Rome ukazuje. O, udarili bomo, mladci in velmožje, udarili... Kralj Prono, pokažem ti, da sem vreden Hesov borec, in vesel boš privolil, da odpeljem tvojo hčer Eno s tvojega dvorca nad Silikonskim jezerom na svoje gradišče v Tergeste!«
Za Jugoslovanska tiskarno v Ljubljani: Karel Ce*
Izdaiateli: Ivan Rakoveo
Urednik: Franc Kremžar,