Urbani izziv, strokovna izdaja, 2018 4129. Sedlarjevo srečanje – Povzetek končnih ugotovitev 29. Sedlarjevega srečanja Pavel GANTAR Liljana JANKOVIČ GROBELŠEK Povzetek končnih ugotovitev 29. Sedlarjevega srečanja urbanistov in prostorskih planerjev z naslovom Od prostorskega načrtovanja do upravljanja prostora, ki je potekalo 1. junija 2018 v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani Tradicionalno že 29. Sedlarjevo srečanje Društva urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije je potekalo 1. junija 2018, prav na dan, ko so se začeli izvajati novi prostorski zakoni. Od njih v strokovnih krogih pričakujemo, da bodo utrli pot pre- mišljenemu, strokovno podprtemu in družbeno odgovornemu prostorskemu načrtovanju in upravljanju prostora na sploh. Tako imenovani »prostorski trojček«, torej zakon o urejanju prostora, gradbeni zakon ter zakon o arhitekturni in inženir- ski dejavnosti, pokrivajo in normativno urejajo tako rekoč vse poglavitne razsežnosti upravljanja prostora, od načrtovalskih do tehničnih, upravnih, strokovnih, zemljiških in nadzornih vi- dikov poseganja v prostor. Če bomo v državi v prihodnosti tem zakonom uspeli dodati še zakon o obdavčenju nepremičnin, ki bo v funkciji racionalne rabe grajenega prostora in racionalne pozidave še nepozidanega, posebej pa že degradiranega pros- tora, bomo torej po več kot dvajsetletnem prizadevanju dobili v roke ustrezne instrumente, ki obetajo razumno in trajnostno ravnanje s prostorom. Sicer pa je bilo na 29. Sedlarjevem srečanju predstavljenih več kot 20 prispevkov več kot 30 avtorjev. Pregled prispevkov na- kazuje izjemno raznovrstnost tem – od obravnave bolj splošnih vprašanj, razprave o novosprejeti zakonodaji do zakonodajnih pobud in predstavitev konkretnih mikro- in makrourbanistič- nih oz. prostorskih projektov. Rdeča nit 29. Sedlarjevega srečanja je bila ideja, zapisana v naslovu. Da namreč za današnje razmere le ena razsežnost, to je prostorsko načrtovanje, pa čeprav se vse začenja pri njem, še ne zadošča za usmerjanje in oblikovanje prostorskega razvoja, ki hkrati omogoča razvoj dejavnosti v prostoru, obenem pa razvija tudi varstveno funkcijo v njem. Poudarek na celovitem upravljanju prostora, ki zajema različne ravni in številne akterje in je sposobno usklajevati interese v prostoru ter urbanizmu podeljuje javno razsežnost, je zato toliko pomembnejši. Udeleženke in udeleženci srečanja so v razpravi ob oblikovanju sklepov poudarili: • Novosprejeti prostorski zakonodaji, ki je pravkar začela veljati, je treba posvetiti posebno pozornost. Čim prej je treba sprejeti podzakonske predpise, predvsem pa je treba podrobno spremljati implementacijo zakona v prak- si. Tematika, ki jo obravnavajo zakoni, je kompleksna. Ni mogoče predvideli vseh mogočih situacij in zapletov pri uporabi zakona, zakoni se bodo začeli pisati šele s konkretno uporabo v praksi. Pristojno ministrstvo mora pozorno spremljati implementacijo, predvsem pa zagoto- viti načine poročanja in odzivanja na težave, ki so bodo pojavljale. Zato predlagamo: – ustanovitev neke vrste »strokovne skupine« (task for- ce), ki bi bila zadolžena za sprotno odzivanje na pro- bleme – DUPPS je pri tem pripravljeno sodelovati; – nadaljevanje izobraževanja in informiranja za vse ti- ste, ki so dejavni pri urejanju prostora; če bomo uso- do zakonov prepustili samo iznajdljivosti prostorskih načrtovalcev ter lokalnih in državnih uradnikov smo lahko (ponovno) na poti neuspeha. • V razpravi je bilo večkrat poudarjeno, naj se DUPPS dejavneje vključi v razprave glede pridobivanja in upo- rabe sredstev iz kohezijskih skladov EU. Naša ocena je, da prihaja do velike razdrobljenosti dodeljevanja sredstev, zato tudi do manj racionalne porabe. Od političnih odlo- čevalcev na nacionalni ravni pričakujemo, da bodo uspe- li jasneje in nedvoumneje vzpostaviti prioritete, ki bodo omogočile realizacijo tistih projektov, ki prinašajo večje koristi za večje število državljanov in državljank. • Opažamo da je dejavnost prostorskega načrtovanja izgu- bila velik delež nekdanjega vpliva in status, ki ga je imela v sistemih dolgoročnega usmerjanja družbenega in prostor- Urbani izziv, strokovna izdaja, 2018 42 29. Sedlarjevo srečanje – P. GANTAR, L. JANKOVIČ GROBELŠEK skega razvoja. Zato bo DUPPS več pozornosti posvetilo negovanju družbenega vpliva in dviga samozavesti urba- nistov in prostorskih načrtovalcev, predvsem z nastopi v javnosti in organizacijo dogodkov, ki bodo opozarjali na pomen urbanizma, razvoja mest in prostorskega na- črtovanja, ter tudi z oglašanjem ob konfliktnih projektih v prostoru. • DUPPS opaža, da se ob številnih prenovah, predvsem stanovanjih objektov in v novih lastniškopravnih razmer- jih, zapostavlja in zanemarja vloga arhitektov in avtorske zasnove projektov, včasih do neprepoznavnosti prvotne arhitekturne zasnove. Predlagamo, da je v postopkih do- voljevanja prenov treba pravice zasebnih lastnikov objek- tov soočiti s pravicami snovalcev teh objektov, kar zadeva njihovo oblikovno zasnovo. • Razpravljavci so večkrat poudarili, da je večina proble- mov, s katerimi se srečujemo v  prostoru, rešljivih le na nadlokalni ravni načrtovanja. Sicer obstajajo pravne os- nove za povezovanje občin in načrtovanje na regionalnih ravneh, vendar so taki primeri redki, zato predlagamo, da se, dokler ne bodo ustanovljene pokrajine, tudi finančno in drugače spodbuja nadlokalno oziroma regionalno na- črtovanje. Pozdravljamo regionalne prostorske plane, ki jih je uvedel novi zakon o prostorskem načrtovanju, in pričakujemo, da se bodo v duhu zapisanega začeli čim prej pripravljati in tudi izvajati skupaj z razvojnim načr- tovanjem, ki je v pristojnosti ministrstva za gospodarstvo. • DUPPS meni, da je končno treba pretrgati prakso do- puščanja nereda v prostoru, tudi zaradi slabo uveljavlje- ne in neustrezne politike nadzora in sankcioniranja ter vsakih 15–20  let z zakonskimi spremembami dopuščati legalizacijo nezakonito postavljenih objektov in ureditev v prostoru, kot se je ponovno zgodilo s sprejetjem zakona o urejanju prostora. Taka politika bo prostorske probleme samo zaostrovala in bo povečevala neracionalnosti v rabi prostora. • DUPPS od političnega in politično predstavniškega segmenta družbe pričakuje, da vprašanje urbanega in prostorskega razvoja ne bo potisnjeno na rob političnih vprašanj ter da prostor in tudi okolje v političnem jeziku ne bosta nastopala samo kot »birokratska ovira«, ki se ji je treba izogniti, ne glede na to, kako s tem poslabša- mo razmere v prostoru in pogoje za kakovost življenja. Pričakujemo, da bodo upravljanje prostora in urbanizem obravnavali kot zadevo v »javni domeni«, torej kot za- devo, ki je v korist vsem. Sklepne ugotovitve je pripravil dr.  Pavel Gantar, dopolnil in potrdil pa izvršni odbor Društva urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije. Ugotovitve so bile poslane gospe Ireni Majcen, ministrici za okolje in prostor, Skupnosti občin Slo- venije, Združenju mestnih občin Slovenije, Združenju občin Slovenije, poslanskim skupinam, povabljenim in udeležencem Sedlarjevega srečanja ter medijem. Dr. Pavel Gantar, prostorski sociolog, upokojen E-pošta: pavel.gantar@siol.net Dr. Liljana Jankovič Grobelšek Društvo urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije, Ljubljana, Slovenija E-pošta: drustvo.dupps@gmail.com