P. b. h s v e tovnih in domačih dogodkov Poštni urad Celovec 2 — VerlagvpusUum Klageulun 2 LETO XII. / ŠTEVILKA 50 CELOVEC, DNE 15. DECEMBRA 1960 Izhaja v Celovcu — Erscheinungsorl Klagenlurt CENA 2.- ŠILINGA BB Wozu Minderheirenf eststellung ? Der Versuch des Mcnschen ins Weltall zu greifen, Beriihrung zu finden mit unse-rem Mond und anderen Planeten unseres Sonnensystems hat der Technik einen un-geahnten Auftrieb gegeben und zu ganz bedeutenden Erfolgen in der Erforschung des VVeltraumes gefiihrt. Fast sieht es mo-mentan so aus, da C wir auf das Reale um uns vergessen, um ins Weltweite zu blik-ken. Und dennoch sind die Realitaten um uns vielfath auch in unserer nachsten Um-gebung so ernst und brutal, daB wir Ge-fahr laufen, uns an ihnen den Kopf ein-zurennen. Noch ist der Kongo im Aufruhr, schon brennt es gewaltig in Algier. Wir brauchen gar nicht so weit zu gehen, blei-ben wir zu Hause und sehen uns hier nach den Dingen um. Auch hier im Lande will man Tatsachen nicht sehen und versucht solehe Tatsachen erst nach den Mcthoden der Entnationa-lisicrungspolitik zu suchen und festzustel-len. Wir haben fast den Eindruck, daB man zuerst den Baum fiillen will, um dann den gefallten Baum unter Denkmalschutz zu stel len. Bisher war es wohl ublich, daB man denkwurdige Bautcn und auch Baume zuerst geschiitzt' hat, um sie vor der Vernichtung zu retten. \v n Karntner Slowenen sind seit dem Ende des sechsten Jahrhunderts im Lande. Auch wir haben diesem, auch unse-rem Lande ganz bedeutende Kbpfe ge-schenkt, die fiir die materielle und geistige Entwicklung des Landes Wesentliches ge-leistet liaben. Da man nun jetzt durch in-temationale Verpflichtungen gehalten ist, dieser Minderheit im Lande einen gesetz-lichen Schutz angedeihen zu lassen (iibri-gens zabite diese »Minderheit« vor nicht allzu langer Zeit ein Drittel der Landes-bevolkerung), will man diese Minderheit erst mit der politischcn »Landesbrille« suchen. Kaum haben wir die Vierzigjahrfeier der Volksabstimmung begangen und auch der Tatsache gedacht, daB allein in der Zone A mindestens 10.000 bis 15.000 Slo-wenen fiir Osterreich und rund 15.000 fiir Jugoslawien gestimmt haben, schon will man von diesen Slovvenen nichts mehr wissen, man will sie erst suchen in der offensichtlichen Absicht, sie nicht mehr zu finden. DaB es solehe Slovvenen in Karn-ten nie gegeben hatte, das vvagt man vvohl-vveislich nicht zu behaupten. Unser Osterreich hat nach schvveren Priifungen seine Unabhangigkeit vvieder erlangt und das dank des Einsatzes ande-rer Vdlker fiir die N iederringung des brutalen Nationalsozialismus. Wir alle haben zu friih vergessen, daB die Feinde des Staates iiber die dsterreichische Legion in Osterreich ihren Einzug gehalten haben. Wir haben auch vergessen, daB es einen 10. April 1938 gegeben hat, der unseren Staat von der europaischen Karte ausra-dierte. Wir halten es fiir zvveckmaBig, daB der Staat einmal eindcutig feststellt, ob sich diese Elemente tatsachlich in staatspoliti-scher Hinsicht gebessert und geandert haben, denn der Staat muB ja vvissen, vvie vveit er sich auf diese Letite verlassen kann. VVir brauchen gar nicht vom Neonazismus zu sprechen und zu schreiben, vvir haben im Lande und Staate noch sehr starke Wurzeln des alten Nationalsozialismus, die heute genau so vvie vor 1938 von »Heimat-treue« sprechen. DaB vvir Slovvenen uns jetzt nach kaum 15 Jahren des blutigen Krieges gerade von den Leuten registrieren lassen sollen, die fiir uns das Wort »Ausradieren« mit sehr groBen Buchstaben geschrieben ha- Združeni narodi in kongoška kriza Odstavljeni kongoški predsednik Lu-mumba je v rokah vojaškega gospodarja dežele polkovnika Mobutuja, kar povzroča veliko jezo pri vseh komunističnih državah z Rusijo na čelu in prav tako tudi pri »nevtralcih« z arabsko republiko na čelu. Že ves teden rohni zaradi tega sovjetski zastopnik Zorin v New Yorku in obtožuje ZN pristranskega ravnanja. Da se Sovjeti razburjajo, je razumljivo, saj so upali, da bo Lttmumba pomagal komunizmu v o-srednji Afriki ustvariti močno izhodiščno postojanko, kar pa jim je energični Mobu-tu preprečil. Vse bolj kočljivo pa je, da se je za Lu-mumbo zavzel tudi ves »nevtralni« blok, v katerem stojijo v ospredju Nasser, Tito in Nehru. Ta skupina držav pa ima močan vpliv tudi na mlade afriške države. Nas-serjevo in Titovo odločno nastopanje v prid Lumumbe more biti pomembnejše, kot bi na prvi pogled izgledalo. Nekatere afriške države so se že odločile odpoklicati svoje čete iz Konga. Isto napoveduje tudi Jugoslavija, ki pa tega še ni izvršila. Indija je sicer obsodila zadržanje ZN, a predsednik Nehru je izjavil, da bi pomenil umik čet ZN iz Konga izbruh državljanske vojne najslabše vrste. Nasser se je z zahtevo takojšnje osvoboditve Lumumbe postavil na čelo nevtralcev in močne skupine afriških držav. Tako se je popolnoma opredelil proti zapadne-mu konceptu in proti Ameriki, ki ga je pred leti ob sueškem sporu rešila propada. Zdi se, da hoče arabski diktator s to politično potezo postati voditelj tr bloka. Po zadnjih vesteh se je Lumumbov namestnik Gizenga' oklical za ministrskega predsednika vsega Konga s sedežem v provincialnem mestu Stanleyville. To daje možnost, da vzhodni blok prizna to vlado za zakonito kongoško vlado. Kulturni stiki med Avstrijo in Jugoslavijo Pri svoji zadnji tiskovni konferenci na Dunaju je prosvetni minister dr. H. Drim-mel govoril o raznih kmlturno-političnih vprašanjih v državi. Eno izmed vprašani novinarjev se je nanašalo tudi na avstrij-sko-jugoslovanskc kulturne stike. Nanje je minister odgovoril, kakor poroča stalni dunajski dopisnik (ljubljanskega «Dela« sledeče: Minister dr. Drimmel je dejal, da so razgovori med obiskom državnega sekretarja Koče Popoviča omogočili ojačenje kulturnih odnosov med obema državama. Ti odnosi so bili že doslej plodonosni, zdaj pa so se odprle nove perspektive. Dr. Drimmel je pri tem najavil ustanovitev avstrijskega kulturnega inštituta v Beogradu. Avstrijska čitalnica v Zagrebu dobro uspeva, je dejal minister. Začela se je že izmenjava vseučiliških profesorjev med dunajsko in graško univerzo ter jugoslovanskimi visokimi šolami. Kmalu se bo začela akcija štipendij za avstrijske študente, ki hočejo študirati v Jugoslaviji in obratno. V načrtu je gostovanje reprezentativnega avstrijskega gledališča v Jugoslaviji. Tudi na likovnem in glasbenem področju je pričakovati živahnejšo izmenjavo. Na avstrijski strani vlada zanimanje predvsem za jugoslovansko moderno umetnost in sistem spomeniškega varstva. Glede tako imenovanega arhivskega vprašanja (Avstrija je dolžna izročiti Jugoslaviji vse zgodovinske arhive in dokumente, ki se nanašajo na Spodnjo štajersko in druge nekdanje avstrijske pokrajine), je minister dejal, da bodo ustanovili posebne komisije strokovnjakov, ki bodo odločale o tem, katere arhive je Avstrija dolžna vrniti, katere ne. Predvidene so tudi nekatere arbitražne instance. ben, kann kein vemiinftiger Politiker von uns emarten oder gar verlangen. Zuerst einmal hat der Staat im Sinne des VVortlautes des Staatsvertrages dafiir zu sorgen, daB der Slowene im Lande auch die GesviBheit erlangt, ein gleichwertiger und gleichberechtigter Staatsburger zu sein. Dieses Gefiihl wird aber der Slowene nur haben konen, wcnn der Staat auch fiir die Belange der Slowenen ein reales Ver-standnis bekundet; mit Versicherungen allein ist es nicht getan. Schafft die gesetzlichen Vorbedingungen, wie sie der Staatsvertrag vorsieht; die Be-vdlkerung wird davon nach freiem Ermes-sen Gebrauch machen. Dazu brauchen wir keine Minderhciten-Feststellung! Avstrijska tiskovna agencija ipa o isti tiskovni konferenci avstrijskega prosvetnega ministra poroča, da je dr. Drimmel pou-dmjal, da so deležni podpor in štipendij vsi študentje avstrijskega državljanstva v enaki meri, pa naj pripadajo katerikoli narodnosti. Tudi na vprašanje o učnih knjigah na gimnaziji za Slovence v Celovcu je minister odločno poudarjal, da se na državni gimnaziji za Slovence uporabljajo samo učne knjige, ki so po prosvetnem ministrstvu prej pregledane in odobrene. Zato je prazen strah nekaterih, ki se boje, da bi se na tej gimnaziji gojilo kaj takega, kar bi bilo neskladno z avstrijsko državljansko miselnostjo in bi tako postalo celo nevarno za državno varnost. — O tej zadnji tiskovni konferenci, na kateri je prosvetni minister dr. Drimmel zavzel res pozitivno in za nas koroške Slovence razveseljivo stališče — zlasti glede gimnazije — nismo, žal, v celovški »Volkszeitung« zasledili nobenega poročila ... * Na Dunaj je prispel zagrebški vseučiliški profesor dr. Josip Hamm. Znani lingvist je prevzel stolico za jezikoslovje na slavističnem inštitutu dunajske univerze. To je prvič po skoraj 50 letih, da je eden izmed jugoslovanskih znanstvenikov postal profesor na nekdaj tako zelo znani in vodilni dunajski slavistiki. Dr. Hamma je te dni sprejel predsednik republike dr. Scharf. Deželni glavar Wedenig o ugotovitvi manjšine V Celovcu se v teh dneh zbirajo deželni poslanci in sklepajo o deželnem proračunu za prihodnje leto. Ob tej priliki je g. deželni glavar Wedenig na vprašanje o ugotavljanju slovenske manjšine na Koroškem izjavil, da je treba vzeti državno pogodbo resno, čeprav nalaga Avstriji težke obveznosti. Na vprašanje doseljevanja in pomnoži-tve Slovencev na Koroškem, je deželni glavar odgovoril, da je velik nesmisel, če hoče kdo primerjati ugotovitve ljudskega štetja iz leta 1910 z današnjim stanjem. — V po-mirjenje je dejal poslancem, da misli dr. Kreisky tajno ugotoviti stanje Slovencev. K temu pripominjamo, da zastopniki manjšine dosledno vztrajajo, da je to stanje že davno ugotovljeno. Vprašujemo se, kako spravi vlada to namero v sklad z zagotavljanjem, da bo manjšinsko vprašanje reševala v neposrednih dogovorih z zastopniki manjšine. -KRATKE VESTI- Londonska konferenca južno afriških voditeljev se je po nekaj dnevih razšla, ker voditelji Nyassa pokrajine, Severne in Južne Rodezije niso pristali na novo ustavo te federacije. Zagotoviti so si namreč hoteli pravico, da se morejo članice odtrgati od konfederacije, če bi jih bila volja. Temu so se pa protivili angleški zastopniki. Afriški nacionalni voditelji so se zato rajši predčasno vrnili na svoje domove. Nasprotniki kubanskega diktatorja Fi-del Castra plačujejo svoje politično prepričanje in delovanje s smrtjo. Zadnjo soboto je bilo zopet umorjenih 6 Kubancev zaradi »protirevolucionarne delavnosti«. Tako se je število justificiranih po Castrovem režimu zvišalo na 582. Ruska vsemirska ladja, ki so jo Sovjeti nedavno izstrelili, ni izpolnila pričakovanih nalog. Nekoliko je iztirila in v ozračju zgorela. — Da so imeli sovjetski izvedenci za medplanetarne polete tudi pred dobrim mesecem hudo nesrečo, sklepajo iz poročil o nenadni smrti večjega števila sodelavcev pri tovrstnih poizkusih. Torej tudi Rusom ne gre vse tako gladko. Skoraj istočasno so tudi Amerikanci izstrelili kar dva lažja satelita, ki pa tudi nista ubogala svojih gospodarjev z zemlje, da bi se. tudi pravilno vrnila. Večjo srečo pa so iinji: s satelitom »Discoverer 18«, katerega so izstrelili v vsemirje 7. decembra. 136 kg težko konico rakete, v kateri so bili različni merilni aparati in deli človeške kože in kosti, so vodili z zemlje in je 48-krat obkrožila zemljo; v ponedeljek pa jo je »ujelo« neko ameriško vojno letalo nad Havajskimi otoki kakor je bilo predvideno. Vsekakor velik uspehi Tudi Peron ne miruje. V Argentini je prejšnji teden zopet izbruhnil upor pero-n is tov, katerih je še palmo med nezanesljivim argentinskim vojaštvom. Uporniki so se sicer polastili neke vojašnice in so tudi v raznih mestih eksplodirale granate, toda vlada je upor že v teku istega dne zadušila. V nedeljo 11. decembra dopoldne so na hiši v XVIII. dunajskem okraju, kjer je pred petdesetimi leti umrl srbski pesnik in dramatik Laza Kostič, odkrili spominsko ploščo. Da Gaulle v Alžiru Zadnje, dni se je mudil v Alžiru francoski predsednik general De Gaulle z. namenom, da v tej francoski kolonialni pokrajini pripravi prebivalstvo na referendum ali glasovanje, katerega je napovedal za 8. januar. Pri tem naj bi Alžirci odločili, ali naj Alžir v bodoče ostane v sklopu Francije ali ne. Toda s temi De Gaullovimi načrti niso zadovoljni' niti Francozi, katerih je nad 1 milijon v Alžiru, niti alžirska osvobodilna fronta. To nezadovoljstvo se je pokazalo v teh dneh. Ob prihodu generala De Gaulla v Alžir so izbruhnili pravi poulični boji v glavnih alžirskih mestih. Francoski nacionalisti, ki jim pravijo »ultras«, so izpeljali splošne stavke in izzvali hude boje, pri katerih je za časa De Gaullovega obiska izgubilo 118 Alžircev življenje in nad 1000 jih je bilo ranjenih. To je De Gaulla le pretreslo in je zato tudi skrajšal svoje potovanje po deželi. Istočasno se vrši v Parizu pred vojaškim sodiščem razprava proti poslancu in voditelju »ultrasov« Lagaillarde-u, ki pa je s svojimi štirimi sodelavci pobegnil pravočasno v Španijo. — Tudi pri ZN zahtevajo takojšnjo ureditev alžirskih zadev z glasovanjem pod okriljem ZN. Politični teden Po svetu ... Ob vedno novih in vedno nevarnejših zapletljajih v mladi afriški republiki Kongo so skoro vsi drugi dogodki v svetovni politiki stopili v ozadje. Tako imenovana hladna vojna med Vzhodom in Zahodom se že mesece odigrava na kongoških tleh. V Moskvi so se razšli Vendar sta oba bloka tudi izven kongo-ške arene zelo delavna. V ta okvir spada zaključek komunističnega posvetovanja v Moskvi, katerega so se udeležili predstavniki komunističnih partij celega sveta. Čeprav so napovedovali, da bo prišlo na teh razpravljanjih do preloma med obema mogočnima kolosoma, Rusijo in Kitajsko, je bil tokrat še dosežen sporazum in izdano skupno poročilo, katero bi povzeli v sledeče: med komunizmom in kapitalizmom sicer ni nobenega kompromisa, vendar še to ne izključuje možnosti sožitja; v trenutnih razmerah je tako sožitje nujno potrebno. Obsojena je bila tudi vsaka napadalnost nasproti kapitalizmu; komunizmu je itak zagotovljena zmaga nad življenja nesposobnim kapitalizmom, katerega bo socializem v najbližnji bodočnosti premagal, in to brez vojne. Posebej se poudarja enotnost celega komunističnega sveta; to enotnost je treba vedno iznova izpričati z deli tesnega sodelovanja med partijami sveta. Posebej poudarja poročilo velike podvige kitajskega komunizma, z najostrejšimi izrazi pa obsoja jugoslovansko komunistično partijo, ki se je odcepila od skupne razlage komunističnega .evangelija’. Vse partije, ki jih je bilo 81 zbranih na tem sestanku za zaprtimi vrati, so očitale jugoslovanski partiji revizionizem komunističnih naukov, kar zelo škoduje skupni moči svetovnega komunizma. Hruščev še vedno vodja komunizma Tako se zdi, da je tudi na tej konferenci izšel kot zmagoslavec sovjetski premier Hruščev. Vendar pa se poudarja, da odslej Hruščev ni več popolen gospodar vzhodnega bloka in da tudi v okviru komunizma • vedno bolj stopa v veljavo fost-ksistenca med Kitajsko in Sovjetsko zvezo. K nad 20.000 besedam uradnega poročila je dodeljena še obširni »Poslanica ljudstvom širom sveta«, ki poziva vse narode sveta v splošno borbo za mir in k odporu proti atomskemu oboroževanju. Zmešnjava v Laosu Madžarska se pritožuje Madžarska vlada je poslala pismo Ham-marskjoeldu, v katerem ga obtožuje, da uporablja organe ZN za hladno vojno proti Madžarski. V pismu protestira proti poročilu o Madžarski, ki ga je pripravil predstavnik ZN za Madžarsko Munra. V pismu je med drugim rečeno, da je bil tajnik ZN že večkrat povabljen na Madžarsko in da tega vabila ni sprejel. To Munrovo poročilo — pravi madžarska vlada — je nov dokaz pomanjkanja dobre volje s strani ZN v zadevah Madžarske. tev tega vprašanja odvisna samo od dobre volje Italije. Zaradi govora dr. Kreiskega so postali v Rimu že kar nervozni in so po svojem poslaniku brzojavno zahtevali točno besedilo govora avstrijskega zunanjega ministra. Avstrija v Varnostni svet? Pri Varnostnem svetu ZN v New Vorku je izpraznjeno eno mesto in po predhodnem sklepu bi naj zasedla to mesto Portugalska. Toda afriški delegati so postavili kot protikandidata Nigerijo, ki pa ni dobila zadosti glasov. Končno so predlagale evropske države Avstrijo za to mesto in je verjetno, da bo to mesto Avstrija tudi zasedlai Avtomobilske ceste pri nas in pri nas v Avstriji V poslanski zbornici Nevihte in viharji Neprestan dež je v zadnjih dneh povzro- Gradnja avtomobilskih cest tudi v Avstriji kar dobro napreduje. Avtocesta Du-naj-Salzburg je dolga 220 km in kot je bilo pred kratkim napovedano, bo v teku prihodnjega leta povsem končana. — Pa tudi na Koroškem se obeta, da bodo s prihodnjim letom že začeli z gradnjo nove avtomobilske ceste, ki bo vodila mimo Beljaka in Celovca proti Gradcu. V območju Vrbskega jezera bodo potrebni veliki mostovi, katerih dolžina bo znašala do 1600 metrov. Za vsak kilometer te ceste bo treba šteti lepe denarce (okoli 35 milijonov šilingov), vsi stroški ceste na tem odseku pa bodo presegali 1,05 milijarde šilingov. Avstrijski poslanci se še vedno mudijo na Dunaju, kjer imajo vsakodnevno zasedanje v poslanski zbornici. Se vedno razpravljajo o problemih, ki težijo avstrijsko politično življenje. Med temi je predvsem koalicijsko delo vlade, katero je že kar kronično bolno. Vedno znova se tudi povra-čajo poslanci k reformi pokojnin, o katerih je bilo že sklenjeno, da se bodo izplačevale že s 1. januarjem. K vprašanju o varčevanju pri uporabi uradnih avtomobilov pa je štajerski poslanec dr. GeiBler izjavil, da si je s svojim predlogom v parlamentu, da naj se odpr&vi razvada, da nad 2.500 državnih uradnikov razpolaga z državnimi avtomobili po mili volji, nakopal 2.500 sovražnikov. Zadnje zasedanje državnih poslancev bo prihodhji petek. čil precejšnjo škodo po vsej srednji Evropi, pa tudi gorskim predelom Avstrije ni prizanesel. Posebno na Koroškem je bilo poškodovanih mnogo cest, na katerih so morali popolnoma ukiniti promet. Velike plasti zemlje so na mnogih krajih zdrknile v dolino, kjer so razdrle poti in povzročile poplave. Posebno v gornjem delu Koroške, v dolini v Lesach in na cesti, ki pelje na Sele, je bila škoda večja. Deževju se je pridružil še izredno močan vihar, ki je povzročil mnogo škode na strehah, po gozdovih in na električni napeljavi. O kakih mrtvih zaradi tega pa ni bilo slišati. Gospodarstvo med Avstrijo in Jugoslavijo Nedavno so se v Štatenbergu na Štajerskem sestali predstavniki Trgovinske zbornice v Gradcu s predstavniki Trgovinske .zbornice Slovenije. Sestanku so prisostvovali tudi zastopniki drugih avstrijskih gospodarskih krogov. Na dnevnem redu so bila razna tekoča vprašanja gospodarske narave kakor tudi vprašanje poživitve ju-goslovansko-avstrijskega obmejnega prometa ter sodelovanja na sejmih. Sestanek se je razvijal v toplem ozračju, ki je zavladalo po zadnjem zbližanju med obema država- ma. Kaj pa Južni Tirol? Tudi 6 južno-tirolskem vprašanju bi se naj kmalu začeli razgovori med Avstrijo in Italijo. Dogovorjeno je, da bi se naj o tem pogovorila minister Kreisky in minister Segni v Parizu, kamor se bosta podala ta teden. Na tem sestanku naj bi se točno dogovorila o času in o poteku sestanka, na katerem bi naj v duhu priporočil glavne skupščine ZN uredili južno-tirolsko vprašanje. Ker pa je italijanski zunanji minister pred kratkim obolel, je še mogoče, da bodo napoVedani sestanek odložili. Avstrijci poudarjajo v tej zvezi, da je uredi- Avstrijski kontingent v Kongo Avstrijski kontingent ZN za Kongo je bil že dalj časa pripravljen za odhod na določeno mesto Bukavu. Prejšnjo nedeljo zjutraj je končno odšel na svojo pot z 51 tonami materiala in z 49 člani posadke, ki se je odpeljala s štirimotornim letalom tipa C’-130-Herkules z dunajskega letališča. V torek je posadka dospela v Kongo, v mesto Goma, ki leži 600 km južno od Stan-leyvilla, nakar so se peljali z ladjo preko Kivu jezera do Bukavu. Poveljnik posadke je major-zdravnik dr. NuBbaumer. Sani-tetski oddelek avstrijskega ZN-kontigenta ima nalogo biti na razpolago vojakom ZN v tem delu Konga in nuditi zdravniško pomoč tudi domačemu prebivalstvu. Svojo bolniško postajo so uredili v nekdanjem hotelu ob obali Kivu jezera. Avstrijski sanitetni kontigent je opremljen z najmo-dernejšitni zdravniškimi aparati in z veliko zalogo zdravil. Deutsch und Slourenisch varno stega proti jugu nad Laos v Zadnji Indiji. V deželi je zopet vojno stanje. Že pred meseci je prišlo do formalnega premirja, vendar se je stanje občutno poslabšalo v zadnjih dneh. Osrednji vladi očitajo preveliko popustljivost do upornikov. Tudi Amerikanci so sporočili, da bodo ustavili dobavljanje orožja frakcijam kraljevske laoške vlade. Po zadnjih vesteh se zdi, da se polaščajo položajev prokomunistični uporniki, pri katerih ugotavljajo, da so oboroženi z orožjem sovjetskega izvora. Sicer se pa položaj pogosto menjava in si poročila med seboj nasprotujejo, kar še bolj povečuje zmešnjavo v deželi. Predsednik vlade je pobegnil v sosednjo Kambodžo, glavno mesto Vientiane pa je padlo v roke levičarskih oddelkov. V zadnji številki katoliške revije »Die Furche« je univ. prof. dr. Menninger-Ler-chenthal, po rodu iz Trsta, o vprašanju ner Dichter Josef Friedrich Perkonig beantworten: „Wie gerecht waren wir Kinder! Wir lernten zu der deutschen Sprache, wcnn nur sie ailcin und Komunistična roka iz Kitajske se zelo ne- chenthal, P° rodu iz Trsta, o vprašanju der deutschen Sprache, wcnn nur sie ailcin und rno stega proti jugu nad Laos v Zadnji dvojezičnosti na južnem Koroškem objavil wn dem vaterlichen Hause her gelaufig war, auch Jugoslovanski politiki potujejo Tudi jugoslovanski politiki ne mirujejo. Zunanji minister Koča Popovič je zopet v tujini. Tokrat je hitel v New York, da prevzame osebno vodstvo jugoslovanske delegacije ZN ob razpravah o Kongu. — Vladni podpredsednik Edvard Kardelj pa je odšel v Kairo k diktatorju arabskih dežel Naserju. S tem obiskom bi se naj še bolj poglobilo sodelovanje Jugoslavije z Z AR zlasti na industrijŠkem področju. — V teh dneh pa je predsednik Nasser poslal Titu posebno pismo, o katerega vsebini še ni ničesar znanega. Zasedanje ZN Pri zasedanjih ZN pa razpravljajo poleg številnih vprašanj zlasti o sovjetski zahtevi o takojšnji odpravi kolonializma. Ruski članek, iz katerega povzemamo deloma . izvlečku deloma dobesedno naslednje: Problem dvojezičnosti je življenjske važnosti. V bolnišnici leži na primer bolnik iz južnega Tirola, ki ne zna v italijanščini povedati, kako je njegova bolezen smrtno nevarna. In zdravnik, ki obvlada samo italijanščino, 'bolniku ne more v Zadostni meri pomagati, ker bolnika ne razume niti besedice. — Prav isto pa se more dogoditi tudi na južnem Koroškem. Nastane zato vprašanje, kdo se naj nauči jezika svojega sodeželana: ali zdravnik ali bolnik? Vsekakor torej važen problem! Rešitev problema vidi prof. Lerchenthal v vzgledu evangelista sv. Luka, ki je bil zdravnik iz Grčije, a je bil na praksi v Antiohiji in Mali Aziji, kjer so govorili sirski in hebrejski jezik. Da je mogel tod občevati s svojimi pacienti, se je seveda priučil sirskega in hebrejskega jezika. I ako je bilo tudi v Trstu že za časa očeta univ. prof. Lerchenthala, ki se je pred sto leti učil poleg nemščine tudi še italijanščino in slovenščino, poleg latinščine, grščine in francoščine. In tudi na Koroškem je bilo ves čas nešteto odličnih sode-želanov nemškega porekla, ki pa so dobro obvladali drugi deželni jezik, kot so bili polkovnik-zdravnik Hermann Schiffermul-ler ali univ. prof. kirurg dr. Gussenbauer in drugi. Nato pa nadaljuje: „Wenn die Arzte sich ein paar sIowcnischc Satze aneignen, warum sollten dies nicht auch andere Intellektuelle in Unterkarntcn tun? Es wird kei-nem Dcutschkarntner cine Pcrle aus der Krone fallen, wcnn er sich in dieser Hinsicht den noch die slowenische hinzu, wir schamten uns ihrer nicht, wir gebrauchten sie, gleich den cnvachsenen Leutcn, wic es der augenblickliche AnlaB eben gebot, und tvahrscheinlich wird auch in uns d as scheinbar Zufallige von irgcndcinem verborgenen, aber doch wirksamen Gesetz gelenkt svorden sein.” J J --------1 r ------1 lil Uicaci ■ IIIIAIC.II» ucn delegat Zorin je ponovno napadel ZDA in »deutschen Fiirstcn” Kaiser Franz Josef I. oder den Annr]iir\ Iz zvIrtM i o 11 /nrrt no - Anglijo, češ da podpirata kolonializem na vseh področjih, in zahteval takojšno proglasitev neodvisnosti za vse narode, ki so še pod kolonialnimi režimi. Pri tem je našteval vse grehe Zapada, medtem ko je čisto pozabil na one nesrečne milijone, ki ječijo pod modernim kolonializmom v plašču komunistične vlade. jesveihgen Bischof von Ktirnten, der bekanntlich auch die zweitc Landessprachc spricht, zum Vor-bild ninunt. SchlicUlich mu 11 man sich fragen, warum in Ortcn, wo Deutsche, \Vindische und Slo-wenen beisammen svohnen, nicht jeder neben sei-ner Muttersprache ctsvas von der zvvciten lini* gangssprache lernen solite. Wir lassen die Fragc von dem in diesem Jahr so sehr gefeierten Karnt- VVarum trete ich fiir die Ztveisprachigkeit ein? Wir gehen der VVeihnachtszeit entgegen. Alle Men-schen vvunschcn einander Frieden. Muli nicht auch jeder, der etwas fiir den Frieden der Menschcn auf Erden tun zu konnen glaubt, cs tun? Ich bin tlavon iiberzeugt, dali in Volkermischgcbieten nur die Hcimatidee und die Dop|>elsprachigkcit fried-liche VerhSltnisse im Landc schaffen und verbiir-gen konnen. Auf den besonderen Fali ubertragen hcillt das: die Kamtncr Hcimat iiber alles, daher auch kcine Herahsetzung und keinc Ablehnung der auBer den Deutschen in diesem Landc leben-den Slavvcn. Das wird am besten durclt Schiitzung ihrer Sprache zum Ausdruck kommen, vvobci die deutsche Muttersprachc nicht die geringste Beein-trachtigung erfahren soli. Welchcs aber ist die zvveitc Landessprachc? Betont nationale Karntncr fiihren immer ins Treffen, daB die Windischen kcine Slovvenen scicn und gar nicht Slovmtisch verstiinden. VVindisch, so erklarte mir ein sprachenkundigcr Mann, kcines-wogs ein Slavve, sondern ein vvaschcchtcr Tiroler, klinge ctwas ans Russischc an. Es esisticrc nur als Volsksprache, habc kcine Schriftsprache. Das diirf-te, so glaube ich, auch der Grund sein, warum in der Politik immer nur von der slowenischcn .Sprache die Rede ist. Wenn man einen VVindischcn fragen vviirde, vvelches seine Schriftsprache ist, wiir-de er gevviB nicht die deutsche, sondern die slowe-nische als solehe bezeichncn. Diese, so sagtc tnein Gevvahrsmann, sei einc sehr schonc Sprache und habc vielleicht die schdnstc Lyrik der ganzen Wclt. SLOVENCI dama in po sneta DR. SLODNJAK PREDAVA V TRSTU V soboto, 3. decembra je na povabilo Slovenskega akademskega kluba »Jadran” v Trstu predaval vseučiliški profesor dr. Anton Slodnjak o Prešernu. V Gregorčičevi dvorani se je k predavanju zbralo veliko tržaških Slovencev raznih političnih nazorov, da bi poslušali velikega strokovnjaka slovenskega leposlovja in dolgolet-nega profesorja na ljubljanski univerzi. Kakor je bilo pred časom slišati, je ta padel v nemilost pri kulturnih veljakih nove znanstvene smeri v Ljubljani. Na željo akademskega kluba je predavatelj osvetlil poglede velikega Prešerna na narodnost. Naglasil je, da so velika dela slovenskega pesnika nastala iz njegovega prepričanja, da jc on jsopolnoma enakovreden kulturnim delavcem velikih narodov. Dvorana je bila nabito polna. DUHOVNIK MATEJ VILFAN JE UMRL 1. adventno nedeljo je nenadoma umrl Matej Vilfan, bivši kaplan in katehet pri uršulinkah v Ljubljani. Po vojni je kot begunec našel zatočišče v župniji Scena na južnem Tirolskem. Tu je pastiroval 14 let. Učakal je starost 72 let in vedno živel povezan s slovenskim ljudstvom, čeprav so ga povojna leta zanesla na tuje. Pokopali so ga 30. nov. ob obilni udeležbi ljudstva in nad 30 duhovnikov. Med pogrebci je bilo tudi 8 slovenskih duhovnikov. ZA SLOMŠKOV DOM V ARGENTINI Odbor za postavitev Slomškovega doma v Ra-mos Mejii je imel prvo veliko tombolo. V njem bo imel prostore zlasti slovenski šolski tečaj, kjer se zbirajo otroci slovenskih staršev v prostih urah k pouku v materinskem jeziku, kajti v državnih šolah je pouk v španščini. Dom bodo imenovali po velikem slovenskem škofu Antonu Martinu Slomšku in bodo v njem našle streho tudi vse ostale katoliške organizacije. Tombola je bila že na lastnem zemljišču in jc bila izredno dobro obiskana, saj jc zmanjkalo prostora. Zu nicincn Kindhcitserinnrrungcn gehoren die doppelsprachigen Aufschriften in Eisenbahnstatio-nen und bci Bahnubersetzungen. Das Dcutschtum hat durch dieselben sicher kcine Einbutlc erlittcn. Nach 1918 wurden die slosvenischcn Inschriften entfernt! NOVA MAŠA č. G. DANIJELA VREČARJA V cerkvi Marije Pomočnice v Ramos Mejii jc bila v nedeljo 27. nov. nova maša, katero je daroval č. g. Danijel Vrečar, rodom iz Moravč na Gorenjskem. Slovesnosti so sc vršile po običajnih slovenskih navadah in navzočih je bilo poleg množice argentinskih Slovencev tudi mnogo duhovnikov, raztresenih po vsej Argentini. Novo-mašniku jc govoril pri sv. maši č. g. Mernik. Nato je bilo v dvorani Našega doma v San Justo novomašno slavje, kjer so obhajali »primicijo” prav po domače. »URA S KUKAVICO” NA ODRU Slovenski oder v Clevelandu v Združenih državah je slavil dne 27. nov. 10-lctnico svojega obstoja in delovanja med ondotnimi Slovenci. Pisatelj in voditelj odra Karel Mauscr je za to priliko dramatiziral svojo najnovejšo povest »Ura s kukavico”, katere dva dela je izdala naša celovška Mohorjeva družba. S to igro *uo dobili zopet izrazito ljudsko igro iz. življenja našega ljudstva na Gorenjskem. Dejanje igre je silno zgoščeno in zahteva dobre igralce; polno je namreč močnih notranjih dogajanj in zapletov. v niej jc prikazan močan izraz Mauscrjeve go-renjščine, ki se zelo približuje Finžgarjev emu n-ražanju. Mednarodna delavska organizacija no »prostovoljno« prisilno delo in prisilna delavska taborišča po komunističnih državah. Pri organizaciji Združenih narodov (UNO) je več agencij, ki se borijo proti sovražnikom človeštva kot so lakota, bolezni, revščina... Ena izmed teh agencij je tudi Mednarodna delavska organizacija, 1LO - International Labor Organization. Je primeroma malo znana, a njeno delo za delavstvo vsega sveta je zelo važno. 1LO je bila ustanovljena že leta 1919 v c^kviru Zveze narodov, zdaj pa deluje kot veja UNO. Letna 'konferenca organizacije predlaga zakone za zaščito delavskih plač ter razne mednarodne dogovore in sporazume, katere sprejemajo zastopniki držav in jih predlagajo svojim vladam v odobritev. V ILO je včlanjenih sedaj sedemdeset držav. Vsaka članica organizacije sme poslati na letno konferenco štiri delegate. Dva delegata zastopata vlado, en delegat zastopa delavce in en delodajalce. Zastopnika delavcev in delodajalcev sta neodvisna od svojih vlad. Lahko zavzameta — kar se pogosto dogaja — v raznih slučajih tudi drugačno stališče, kot ga imata zastopnika njune vlade. To svobodo ščiti ustava ILO-a. Vlada, ki je sprejela v svojo delavsko za^ konodajo predloge ILO-a, poroča po svojih delegatih vsako leto o izvajanju teh zakonov. Od leta 1919 do danes je ILO predložila svojim državam-članicam nad sto takih sporazumov ali dogovorov, ki so" ugodno vplivali na delavski položaj v posameznih državah. Veliko vlad je te sporazume sprejelo in potrdilo. Za izboljšanje položaja delavcev ILO daje vladam tehnične nasvete, kako vzpostaviti moderno zakonodajo, ki ščiti delavce. V zadnjih letih si organizacija posebej prizadeva izboljšati izvajanje teh zakonov. Sedaj ima v teku nad 300 podpornih programov v raznih delih sveta, katere tudi sama nadzoruje. V prvi vrsti skrbi za one dežele, kjer industrija še ni razvita. Skoraj polovica tehničnega programa je posvečena šolanju izvežbanih delavcev. ILO dalje pospešuje načrte /a zaposlitev delavcev, skrbi za varnost in zdravstveno pomoč pri delu, izdeluje načrte dela in potrebne statistike. 11,0 je večjega pomena za svet, kot marsikdo misli. Prebivalci krajev, kjer je življenjski standard še zelo nizek, kjer vlada revščina in so doma razne bolezni, niso vedno sami krivi, če je njihova dežela revna in njeni zemeljski zakladi neizrabljeni. Danes se upravičeno slišijo glasovi, da je treba zemeljske dobrine pravičneje razdeljevati. Dežele, ki so bogate in imajo razvito industrijo ter zato pridelajo in izdelajo več, kot je potrebno za življenje domačega prebivalstva, ne smejo misliti samo nase. Pravičnost zahteva, da skrbe in pomagajo deželam, ki so v pomanjkanju. Nekateri kriče: »Kaj nam mar, kako je drugod! Mi skrbimo zase! ...« ILO pa zagovarja drugo stališče. Trudi se, da se boga- tejše države zavzemajo za dvig življenjske ravni v revnih deželah, da tem deželam pomagajo razviti industrijo in prav urediti gospodarstvo. Delavec ni številka, ni stroj, ampak oseba ILO daje delavcem svobodnega sveta možnost, da javno opozarjajo na nevarnost rdečega raja, v katerem je delavec samo številka, brez osnovnih osebnih pravic. Saj je namen ILO-a zaščita delavca. Kaj pa je namen komunističnega gospodarskega sistema? Odgovor je izražen popolnoma jasno v besedah češkega rdečega predsednika: »Mi potrebujemo zaščito proizvodnje, škoda na zdravju delavca ni tako resna, kakor je resna ekonomska škoda, ki jo trpi proizvodnja ...« Tudi je vsemu svetu zna- Marsikdo zmajuje z glavo in obupuje nad Združenimi narodi, češ da ni pravih uspehov. Res nekatere države načrtno zavirajo delo. Vendar je ideja medsebojnega sodelovanja plemenita in je preko UNO prodrla po vsem svetu, tudi v dežele za železno zaveso. Pri tem pomaga ILO delavstvu do mnogih pridobitev, do katerih bi drugače ne prišlo. Večkrat je člane ILO-a v posebni avdienci sprejel tudi sv. oče. Papež je izrekel svoje priznanje za njihovo požrtvovalno delo. Poudaril je, da je ILO doprinesla velik delež k napredku socialne zakonodaje v mnogih deželah, obenem pa je združila vlade, delodajalce in delavce k medsebojnemu sodelovanju. Pri delovanju ILO z veliko vnemo sodelujejo razni borci krščanske socialne akcije tako iz zapadne Evrope ‘kot iz Amerike. Anglikanski primas Fisher v Vatikanu Veliko pozornost je vzbudila v svetu vest, da namerava kanterburujski nadškof in anglikanski primas Fdsher obiskati Sveto deželo in razne cerkvene dostojanstvenike na bližnjem Vzhodu, nato pa še samega papeža Janeza XXIII. Dr. Geoffrey Francis Fisher je vrhovni poglavar anglikanske cerkve, ki se je pred 400 leti odtrgala od katoliške Cerkve. Ta razdor je povzročil anglikanski kralj Henrik VIII., ker mu rimska Cerkev ni hotela dovoliti raz-poroke s kraljico, da bi se lahko poročil z Ano Boleyn. Danes cenijo število aingli,kancev (ki so največ v Angliji in Ameriki) na približno 40 milijonov. Je 99. naslednik svetega meniha Avguština, ki je prišel po nalogu tedanjega papeža oznanjat Kristusovo vero v Anglijo. Razmerje med Vatikanom in anglikansko cerkvijo je bilo v teku zgodovine zelo mrzilo, večjidel pa sovražno. Saj je znano, kako so katoliško zveste Irce kot »papiste« krvavo preganjali in zatirali nadmočni Angleži. To razmerje je trajalo do prvih desetletij sedanjega stoletja. fltak anglikamjljga. cmkv^nega poglavarja v Vatikanu spada v okvir priprav za prihodnji vesoljni cerkveni zbor. Ta vesoljni koncil ima tudi namen približati vse krščanske cerkve, ki so prav vse enako ogrožene od komunizma. Opažati je namreč, da postaja vedno močnejši glas v verskih ločinah, zlasti med pravoslavnimi in anglikanci, ki pravi, da je treba kmalu najti rešitev cerkveni edinosti, že papež Pij XII. je imel več stikov s protestanti in so se odnosi z njimi zelo zboljšali. Vedno bolj je rastlo medsebojno spoznavanje in spoštovanje. O brezobzirnih napadih in natolcevanjih ni bilo več zlahka slišati. Ob nastopu sedanjega papeža pa se je pozornost Cerkve obrnila vse bolj do pravoslavnih, s katerimi je imel Vatikan že več neuradnih stikov. Tudi je opažati med pravoslavnimi zelo veliko prizadevanje za združitev z zapadno Cerkvijo, predvsem med cerkvenimi dostojanstveniki Vzhoda. Znano je, da (se zlasti carigrajski patriarh trudi za zbližanje s katoliško Cerkvijo. Nadškof Fisher je najprej obiskal svete kraje Jezusove domovine. Ob tej priliki se je sestal z zastopniki pravoslavnih cerkva in z vrsto predstavnikov različnih vzhodnih obredov. Te okoliščine so še povečale važnost njegovega obiska pri papežu. Dve struji med anglikanci Znano je, da vlada med protestanti velika razcepljenost in tudi v anglikanski cerkvi prevladujeta dve struji, ki različno presojata vprašanje zedinjenja s katoliško Cerkvijo. Poleg močne struje, ki se zavzema za čim tesnejše stike s katoliško hierarhijo, je druga struja, ki še vedno pogreva staro nasprotje in se ne more dvigniti nad spoznanje, da so v luči zgodovine vzroki, ki so nekoč odločilno vplivali in privedli do odpada od Rima, že popolnoma spremenjeni in da je zato treba danes drugače gledati na katoliško Cerkev. Teda naziranja je sedanji anglikanski primas nadškof Fisher. Že leta je izdal -poziv, naj bi se združile vse angleške in ameriške protestantske ločine. Se preden se je podal nadškof Fisher na to svojo zgodovinsko pot, je dal v Angliji zagotovilo, da ne bo v Vatikanu o ničemer dokončnega sklenil. Vendar je pa že samo dejstvo, da je anglikanski verski predstavnik stopil prvič po 400 letih na vatikanska tla, nekaj tako velikega, da dokazuje povsem novo dobo v razmerju med obema cerkvama. Saj še ni dolgo, ko je v Angliji veljalo: biti katolik pomeni biti manjvreden, nazadnjak in brez pravic enakopravnosti. Povsem tiho'in v odsotnosti novinarjev ter fotografov je bil primas Fisher dne 2. decembra sprejet pri papežu Janezu XXIII. v njegovi zasebni knjižnici. Razgovor je bil zelo prisrčen in je trajal nad eno uro. Ob tej priliki nista predstavnika dveh kr- ščanskih cerkva razpravljala o versko-dog-matičnih vprašanjih ali o drugih načelnih problemih. Razgovor je potekal največ o potovanju nadškofa Fishcrja ter o vezeh, ki so nekoč tako tesno vezale krščanstvo Anglije in katoliške Cerkve. V spomin na ta »vljudnostni« obisk sta si podarila pomenljiva darila. Da pripisuje anglikanski verski predstavnik temu obisku velik zgodovinski pomen, se vidi iz njegovih izjav, ko je rekel ob tej priliki: »Hladna vojna med verskimi ločinami gre h koncu«. Ob povratku v Anglijo pa je priznal: »Nobene hladnosti nisem srečal. Nasprotno, vsi, začenši pri papežu, so bili zelo prijazni, dostopni in do mene polni simpatije!« Priprave za vesoljni koncil torej že rodijo sadove in zaznamujejo z velikimi upi trud vseh voditeljev veroizpovedi, da bi že enkrat prišlo do združitve vseh kristjanov na svetu, če ta cerkveni zbor še ne bo tega v polni meri dosegel, bo pa gotovo odločilno pomagal do zbližanja in tako ustvaril ugodne okoliščine za končno združitev. Izjava moskovskega patriarha Alekseja Da je pot do združitve vseh kristjanov zelo težavna in polna ovir potrjuje tudi izjava moskovskega patriarha, ki jo je dal pred kratkim v Damasku. Že to, da je največja pravoslavna cerkev v okovih komunističnega diktatorskega režima, ki grobo posega v pravice cerkve, pomeni skoro ne-'premagljivo oviro za zedinjenje velikega dela vzhodnih kristjanov s katoliško Cerkvijo. Izkušnja namreč kaže, da skuša komunizem celo tam, kjer so kristjani v zvezi z Rimom, pretrgati vse vezi in ustanavljati takoimenovane državne cerkve in jih ločiti od Rima. Patriarh Moskve in vseh Rusov je ob imenovani priliki izjavil, da je njegova cerkev naklonjena združitvi zahodnih in vzhodnih cerkva, če papež pristane na obravnavanje teh problemov na temelju enakopravnosti. To izjavo je podal na neki tiskovni konferenci po svojem namestniku arhimandri-tu Nikodemu, ki je naglasil, da gleda ruska Cerkev z zadovoljstvom na vsa ta prizadevanja, čeprav je zaenkrat še malo upanja na uspeh. Na vprašanje, kaj misli o zadnjih razgovorih med papežem in anglikanskim pri-masom nadškofom Fisherjem v Rimu, je pravoslavni cerkveni dostojanstvenik odgovoril, da to zadeva izključno katoliško in protestantske cerkve. RASTLINA, KI USPAVA Dr. Arthurju Schwartingu, ki je profesor na univerzi v Conecticutu, je poveljstvo ameriške vojske naročilo, naj skrbno preučuje neko indijansko rastlino, ki se imenuje »W'ithania«, ker bi jo lahko uporabili za vojaške namene, Sok Withanie namreč povzroči, da človek pade v topo spanje in je popolnoma nesposoben za vsak odpor. Lahko bi ga torej uporabili pri izdelovanju tako imenovanih »hipnotičnih bomb«. FRAN ERJAVEC: 298 koroški Slovenci (III. del) Graški stanovi so se torej dobro zavedali, da so štajerski in Koroški nujno potrebni slovenščine vešči duhovniki im uradniki, ki jih tedaj ni bilo več mogoče dobivati 'iz Kranjske. Spričo tako ugodnega mnenja stanov je Justel potem dne 15P XII. javil ta predlog dvomi študijski komisiji na Dunaju in ga tudi tu utemljeval predvsem s potrebo slovenščine zmožnih uradnikov, ker da povzroča njihovo neznanje tega jezika veliko škodo. Sel je se dlje ter predlagal, naj se tudi v Celovcu in v Mariboru namestita osebi, ki bi za primerno nagrado poučevali slovenščino Glede na te predloge je vlada potem spomladi 1. 1811 odredila, naj se poizve še za mnenje drugih izvedencev. Graški gimnazijski ravnatelj R a i n e i je ™enl ' na ustanovi slovenska stolica na pravni fa u e h a ' J bi bilo, če bi sc ustanovila še na celjski gimnaziji im na mariborskem liceju. Podobno stališče je zavzel tudi ravnatelj graškega bogoslovja,- S. de Pretiš, docim je bil ravnatelj graške pravne fakultete proti njej, čes slovenščina še ni dovolj razvita in naj se zato raj si pospešuje pouk nemščine v ljudskih šolah. Tudi že imenovani H a u s e n h u t l se je vnovič izrekel proti stolici za slovenščino v Gradcu, pač je pa tudi on predlagal, da bi kak profesor poučeval slovenščino v Celju in v ari oru. Končno je bil ves spis meseca aprila predložen cesarju in ob tej priliki je Justel predlagal, naj se ustanovi slovenska stolica poskusno za tri lota s plačo „00 gle, 'ki so jo voljni prispevati stanovi, obenem je pa vnovič poudar-iak da je kresijskim fizikom (zdravnikom), pravnikom, gospodarskim in drugim uradnikom na štajerskem in na Koroškem znanje slovenščine neprimerno jx>trebnejše nego znanje francoščine ali italijanščine, razen tega pa je še dodal, da tudi glavni šoli v Mariboru in v Celju ne uspevata ravno zato, ker delujejo na njih zgolj osebe, ki znajo samo nemško. Te razlage je moral upoštevati tudi cesar in je meseca julija fl. 1811 odobril ustanovitev slovenske stolice na graškem liceju, nakar so potem stanovi že naslednji mesec razpisali mesto 'profesorja zanjo. Za to mesto so se }x>tegovali trije, med njimi tudi Primic, ki je bil (morda celo na Kopitarjevo priporočilo) dne 19. II. 1812 imenovan in začel dne 30. IV. 1812 predavati. Takoj ‘jx> nastopu svojega mesta je pisal tudi celovškemu kresijskomu glavarju Fradanecku in ga prosil, da bi opozoril duhovščino svoje kresije na obstoj nove stolice, kar je ta tudi res storil. Tako je prišlo do ustanovitve prve stolice za slovenščino v Avstriji. Mirno lahko trdimo, da je šele francoska jezikovna politika v Iliriji tudi Avstrijo bolj ali manj prisilila, da se je začela tudi ona ozirati na jezikovne potrebe Slovencev, ki iso ostali še v njenih mejah. Nobenega vpliva pa niso imele druge svoboščine, ki so jih prinesli Francozi v Ilirijo, na reakcionarni policijski režim cesarja Franca I. v Avstriji, temveč so ga obratno samo še poostrile. Ta je tvoril že poprej osrednjo značilnost vse avstrijske vladavine in je šel tako daleč, da so 1. 1806, poleg nekaterih drugih osebnosti, osumili nezanesljivosti celo celovškega policijskega ravnatelja L. P a u s i n g e r j a . Tedanji celovški kresijski glavar baron Rechbach je nato dne 7. XI. poročal na Dunaj, da opazuje Pausingerja tudi sam že več let, vendar ni' mogel odkriti doslej še ničesar. Res je, da Pausinger večkrat zahaja k baronu Herbertu, ki sc pa zlasti .po smrti grofa E g g e r j a bavi predvsem s preizkušanjem novih poljedelskih strojev. Pač mu je pa Pausinger povedal, da zahajata k Herbertu dva francoska častnika, ki sta bila prejšnjo zimo, za časa francoske okupacije, nastanjena v Herbertovi hiši. Zvedel je tudi, da je bil Herbert poprej republikanskega ali vsaj »oovo-filozofskega« mišljenja, zaradi česar je imel na ukaz prejšnjega deželnega glavarja grofa VVurmhranda dve hišni preiskavi in so mu bili ob tej priliki zaplenjeni vsi papirji, vendar ni bilo mogoče odkriti iz njih nobenih »mahinacij«. »Ne neutemeljeno je bila njegova hiša razvpita za shajališče ljudi, katerim se prisoja dvoumno mišljenje. Kantovo filozofijo so proučevale tam celo ženske.« Prej omenjena francoska oficirja sta bila V e r d i e r in M o n 11 i b a u t in sta povzročala oblastem velike preglavice. Ko je potovala jeseni 1. 1806 baronica Herbert na Dunaj, sta jo baje preoblečena spremljala tudi ta dva častnika, toda po vsej priliki sta se zanimala le za mlado Herbertovo hčerko. Čeprav se je bil Herbert v teku zadnje vojne pokazal za neoporečnega, domoljuba, pa vendarle nikoli ni imel mirti pred policijo. Kakor smo že slišali, se je 1. 1808—09 pripravljala Avstrija na vse kri pij e na novo vojno s Francozi. V ta namen je skušala vlada z naj večjo domoljubno propagando dvigniti tudi majhno patriotično moralo svojih narodov, a najvažnejšo njeno vojno pripravo so tvorile cele armade — policistov in ovaduhov, katere sb vzdrževali po vseh občinah ( v Celovcu je dobival n. pr. kanclist P e c h a r z po 10 gld mesečno, da je hodil prisluškovat po gostilnah). (Dalje prihodnjič) GLOBASNICA (Sodnija obsodila narodno nestrpnost) Tednik »Karntner Nachrichten«, glasilo FPČ) (Freiheitliche Partei), ki se stalno ob rega ob Koroške Slovence, objavlja v svoji številki od 10. decembra, naslednjo obsodbo, ki daje zadoščenje naši vaščanki. V imenu republike! Okrajno sodišče v Celovcu je po sodniku dr. J. Mitterlingu, v prisotnosti zapisnikarja odvetniškega pripravnika O. Trinks, v odsotnosti zasebne to-iiteljice Marije Hudi, kmetice v Globasnici, v prisotnosti njenega zastopnika dr. Herberta Reiter-ja, odvetnika v Celovcu, Alter Platz, v prisotnosti obdolženega Franca Pauer-ja, urednika v Velikovcu, in njegovega zagovornika dr. Otfrieda Fresacher-ja, odvetnika v Celovcu, Alter Platz, po dne 24. II. 1960 opravljeni javni ustni razpravi za pravo spoznalo: Obdolženi Franc Pauer, 44 let star, oženjen, odgovorni urednik, je kriv, da je v Velikovcu kot odgovorni urednik periodičnega lista „Karntner Nachrichten” zanemaril ono skrbnost, ki jo je bil dolžan rabiti in pri kateri ne bi sprejel članka kaznive vsebine v izdajo tega lista od G. 8. 1960 štev. 31 pod naslovom delovanje slovenske gimnazije v počitnicah”, v katerem s stavkom: „Tudi mati teh treh sinov je fanatična Titovka”, obdolžuje zasebno tožiteljico Marijo Hudi javno in imenoma, brez navedbe določenih dejstev, zaničljivega mišljenja. S tem je zagrešil prestopek zanemarjenja dolžne skrbnosti po § 30 tiskovnega zakona in se po odstavku 4. tega zakonitega določila OBSODI na plačilo denarne kazni 500.— (petsto) šil., ki sc ob neizterljivosti spremeni v 10 dni zapora, po istem zakonitem določilu v plačilo globe 250,— šiL zasebni tožiteljici Mariji Hudi, ter po § 389 k. p. v plačilo vseh pravdnih stroškov. Po § 5 odst. 2. tiskovnega zakona jamči Svobodnjaška stranka Avstr. (FPo) deželna skupina Koroška kot lastnica in izdajateljica periodičnega lista „KSrntncr Nachrichten” nerazdelno z ol>dolžencem za denarno kazen, za globo in za stroške kazenskega postopanja. Prav je, da je sodnija enkrat razkrinkala ščuvam je proti manjšini im je moral gornji list objaviti to obsodbo. Danes se priznavajo pravice že nerazvitim narodom v Afriki in Aziji, le naši pošteni in kulturni ljudje so še vedno obrekovani in strahovani, ker jim je pač Bog dal, da so drugega jezika kot tlačitelji. PRIBLA VES (Razne vesti) Dolgo smo že molčali. Ko pa od vseh strani beremo novice, hočemo še mi povedati svoje. Letino smo imeli srednjo, le krompirja je bilo pa kar vse rumeno po njivah, a kaj pomaga, ko letos ne gre v denar; ga bomo morali pač svinjam 'pokrmiti, kar pa bo zopet posledica, da bodo padle cene prašičev, ki so že itak nizke v primeri z drugimi stvarmi. Zato bo menda bolje, da ga bomo pokladali kravam; mogoče nam poplačajo trud z obilnejšim mlekom, katero se še lahko proda; zraven pa ostanejo živali pri dobri reji. Upamo, da bo to še najboljše. Ajde, ki je v našem kraju tako rekoč doma, letos žal ni bilo; pa še to, kar je je bilo, ni bilo mogoče spraviti pravočasno, ker je vreme hudomušno nagajalo. Vsak, ki hoče imeti dobro seme, bo moral biti previden, da mu ne splesni. Ali eno sprašujemo vsi; Kje vzeti denar za davke in druge potrebščine, ko pa naše stvari me gredo v denar? Kolikor jih pa gre, so pa tako nizke cene nasproti drugim potrebščinam, da ne veš, za kaj bi svoj fekupiček obrnil, ali za delavce ali za vožnjo. Vse cene se stalno premikajo in lezejo kvišku, le kmet naj gara in dela na pol zastonj 1 Upamo pa, da bo novo leto tudi kmetu prineslo vsaj nekoliko boljšo bodočnost. Sicer smo pa v našem kraju tudi usmiljeni — marsikdo bo vprašal zakaj. Danes čisto tiho na uho povemo: šest družin bomo vzeli pod okrilje Sv. Miklavža in jih tako rešili pred »vesoljnim potopom«, ki bo nastal ob zajezeni Dravi zaradi nove elektrarne v Kazazah. Da, Brežani in Pri-bilci se še kar dobro razumemo in si medsebojno pomagamo. Sporočiti pa moramo tudi žalostno novico, ki je zadela tiho in delavno družino Lipusch, pd. Mihelovo. Smrt jim je vzela iz njih srede pridnega in skrbnega očeta Klemena Lipusch — v najlepši moški dobi 49 let. Dolgih šest mesecev je bolehal in iskal zdravja v bolnišnici in doma ter potrpežljivo nosil križ, ki mu je bi^ naložen v tej dolini solz. A za njegovo bolezen ni bilo pomoči. In tako je dobro pri- pravljen, po prejemu tolažil sv. vere odšel prvo adventno nedeljo zvečer v boljšo domovino. Kako je bil rajni oče priljubljen, je pričal njegov pogreb: od vseh strani so prišle trume žalujočih, da izkažejo rajnemu zadnjo čast. Godba tovarne Leitgdb se je poslovila pred hišo žalosti od svojega vnetega in pridnega delavca-tovariša in ga spremljala na njegovi zadnji zemeljski poti. z 'žalostinkami. Pogrebne obrede je o-pravil v imenu g. prošta č. g. kaplan Adamič, ki ga je tudi obiskal prej v njegovi bolezni. Z lepimi, v srce segajočimi besedami se je poslovili od rajnega očeta in ga postavil drugim za vzgled kot delavca in katoličana. Rajni oče je vedel, kje je treba prijeti, kjer pomagati; marsikdo ga bo v tem oziru pogrešal. Vedel pa je pokojni tudi: sedmi dan je dan Gospodov. Ni je bilo nedelje, da ne bi zadostil nedeljski dolžnosti — pa ne samo on, temveč tudi vsa njegova družina. Njegovo geslo je bilo: »Moli in delaj 1« in po tem se je rajni ravnal. Godba mu je ob slovesu zaigrala še zadnjo pesem v pozdrav. Cerkveni pevci so mu ob križu in na grobu zapeli ganljive žalostinke. Ti pa, dragi oče, se spočij od zemeljskega truda pri Dev. Mariji na Gori! — Žalujoči ženi, materi, otrokom in vsem ostalim sorodnikom izrekamo iskreno sožalje. ŠT. VID V PODJUNI Meseca novembra so bili poročeni pri fari Alojzij Hobel, mladi Kolman na Ve-selah, in Tončka Maksej; 13. 11. v Železni Kapli Stanislav Blajs, žagar v Pudabu in Matija Miklav iz Železne Kaple; 21. 11. pri fari Ignac Jernej, mladi Pristovnik v Zgornjih Vinarah, in Tilka VVutej, Hari-ieva v Gluhem lesu. Vesela svatba je bila pri Biltežniku v ožjem krogu. Novoporo-čencem želimo obilo sreče na njihovi novi življenjski poti!. 8. nov. je bil pri fari pogreb rajnega Antona Kumer iz št. Vida, ki je postal žrtev prometne nezgode in sicer v neposredni bližini svoje pred par leti pozidane hišice. Večni mu mir, žalujoči ženi in otrokom pa naše iskreno sožalje! Prvo adventno nedeljo je č. g. Zaletel ob predavanju slik v Voglovi dvorani predaval o evharističnem kongresu v Monako-vem in o taborišču Dachau. Udeležba je bila prav dobra, ker se ljudje zelo zanimajo za njegove slike. To je tudi najlepša zahvala g. predavatelju za ves njegov trud in zato ga tudi še v bodoče vabimo v našo sredo! — M. ROŽEK Nesreča. — Najstarejši sinček p. d. Cipra na Bregu, še ne osemletni Pavle Hafner, se je s svojim triletnim bratcem igral na obzidju stare, razpadajoče hiše. Nesreča je hotela, da se je pri tej priliki podrl dimnik in pokopal Pavleja pod seboj. Nekaj čez pol ure pozneje ga je našel oče in ga potegnil izpod razvalin. Bil je takoj prepe Ijan v celovško bolnico, kjer pa je že peti dan navrh podlegel svojim težkim poškodbam. V torek 6. decembra je bil pogreb, ki se ga je poleg šolarjev pod vodstvom vseh učiteljev udeležilo tudi lepo število odraslih. Otroci, so dali svojemu sošolcu s seboj v grob šopke zadnjih cvetlic. Žalujoči Ciprovi družini izrekamo odkritosrčno sožalje ob izgubi pridnega Pavleja. — 'Nekam čudno je, da sega smrt letos tako rada po otrocih, saj je ta že četrti, ki je letos umrl. KORTE Na ozki cesti, ki vodi na Korte, se je pred mesecem bila dogodila prometna nesreča, ki je hudo prizadela znano Smrtnikovo’družino. Mati Uršula in hči Kati sta se z delavcem fanošem peljali z unimo-gom po nevarni cesti. Nasproti je pripeljal motorist. Pri tem nenadnem srečanju je težko vozilo zaneslo čez obcestno strmino v potok, ki leži nad 20 metrov v globini. Pri nesreči je Kati dobila težje poškodbe, dočim je bila mati le laže ranjena. Gdč. Katiji, ki je še v bolnišnici, želimo popolnega ozdravljenja ral težkih poškodb. SELE Pogreb Tilke Kelih. — Ni je več med nami za vse dobro vnete, dobrosrčne, vedno se smehljajoče Tilke. V soboto 4. dec. proti večeru se je po enotedenskem bivanju v bolnici vrnila domov in je naslednje jutro dobro pripravljena odšla v večnost, stara šele 24 let. Tilka Kelih se je po dokončani ljudski in glavni šoli šest let šolala pri čč. šolskih sestrah v St. Jakobu, se izučila za šiviljo in zdaj 2 leti bila opora svoji na pol slepi teti. V njenem šibkem telesu je bivala močna duša. Bila je vneta članica prosvetnega in pevskega društva', Marijine kongregacije in se je navdušeno udejstvovala v vrstah katoliške mladine. Takega pogreba, kakor je bil njen na Miklavževo, Sele že dolgo ne pomnijo. Skromno in ponižno dekle je bilo ljubo Bogu in ljudem, to je pričala njena zadnja ipot. Poleg številnih domačinov se je pogreba udeležilo mnogo njenih sogojenk, zastopstva katoliške mladine iz vseh treh koroških dolin, šolskih sester iz St. Jakoba, Celovca in St. Ruperta in pet duhovnikov. Domači župnik je po evangeliju pogrebne maše slavil njeno globoko vernost in čed-nostmo deklištvo, ob odprtem grobu so se od nje poslovili č. g. Česen v imenu katoliške mladine, g. kaplan Matko za društvi in kongregacijo, za dekleta — gojenke pa Anica Fugger. Domači pevci so ji zapeli v slovo žalostinko »Jaz sem vstajenje in življenje«, kongregacija pa »Se gori ljubezen« ob koncu pa ob zvonjenju vsi angelsko če-ščenje. Vihar je divjal med pogrebom, vsi pa smo čutili ob tej uri slovesa mir zmagoslavja, ki je objel pokojnico v večnosti. Naj iz boljše domovine blagoslavlja stremljenje mladine, da bo v njenih vrstah vzklilo še mnogo tako blagih značajev. GORENCE Praznovanje sv. Barbare. — Poročali smo že, da gradijo predor skozi Gorenčico (zadnjič smo imenovali to goro drugače in nepravilno.). Zaradi tega predora smo letos doživeli prav slovesno praznovanje dneva sv. Barbare. Delavci pri predoru nove podjunske železnice so hoteli proslaviti svojo zavetnico. Na goronški strani so postavili 70 korakov od vhoda znotraj predora oltar. Za oltarjem so postavili na deskah rudarski znak (prekrižani kladivi), ob vsako stran oltarja pa so postavili častno stražo, ki jo je držal delavec s čelado, z rudarsko svetilko in krampom v rokah. Pri vhodu v predor je bilo na visokih drogovih 6 dolgih zastav. Pri oltarju v čast sv. Barbare je potem maševal šentpavelski g. prelat in imel primerno pridigo. Senpavelska godba je igrala nabožne pesmi, zunaj pa so predorski minerji tudi streljali. Tako je bilo vse prav slovesno. Pri mostu na Dravi sta na vsakem bregu že dogotovljena po en steber, po 60 m visoka. Dva prideta v Dravo in bosta od vodne gladine še 96 m visoka. — Predor je že predrt, vendar je najbolj izgotovljen iz naše strani. Tu so namreč naredili že 700 metrov normalne višine predora in ga obokali. Tudi cesto od Rude proti Ledu popravljajo. Kar je krivo, bo ravno; griče bodo znižali, jame izpolnili, da. bo lepa gladka cesta, več pa potnika povesta ... — Gorenca n. ST. JAKOB V ROŽU Malokje imajo otroški vrtec. Šentjakob-čani smo tako srečni, da svoje najmlajše lahko oddamo našim šolskim sestram v va-ruštvo, kadar nas priganja delo. In zanesljivo vzgojo imajo otroci pri sestrah. Govorijo jim o Bogu in moliti jih učijo. In tudi po domače z njimi kramljajo. Tuji možje in domačini s tujim duhom težko prenašajo zaupanje staršev do šolskih sester. Že lani je v občinskem svetu zastopnik F 1*0e v združeni »Hcimatliste«, t. j-OoVP in FPOe, zahteval, naj občimi zgradi občinski otroški vrtec. Vodja socia-1 Ulične frakcije ga je zavrnil ih pribil, da se bo otroški vrtec gradil na predlog so- cialistične večinske frakcije. In letos so za njegov predlog glasovali skoro vsi občinski možje razen naših slovenskih zaupnikov. Naj bo kamnit spomenik na 40-letni-co glasovanja — ta otroški vrtec, so v svoji modrosti utemeljevali in opravičevali neopravičljivo obremenitev občinske blagajne. Pretekli teden so začeli z delom na vrtu, kjer so se učitelj iške družine zalagale s potrebno zelenjavo. Njih pomisleke in ugovore je pobil kolega-tujec, ker si je pri Beljaku pozidal svojo hišico in je vedel, da bo kmalu odšel iz šole (in iz občine) in ne bo pogrešal vrta. S pomočjo slo- . venskih glasov so socialisti dobili absolutno večino v občini. Čudna zahvala našim levičarjem, da se bo z njihovimi glasovi zidala nemška trdnjava z doslednim ponemčevanjem našega predšolskega mlade-ža! Na tihem marsikoga glava boli, ko sliši ropotati stroje. A zastonj se jezi. V demokraciji je treba pravilno odločati na dan — volitev! Pičle stotake je občina prisodila šolskim sestram v priznanje njihovega vzgojnega dela in v podporo za izboljšanje otroškega vrtca. Težke tisočake bo žrtvovala za novi projekt. In dajali bodo denar potom davkov tudi slovenski starši, ki otroškega vrtca niti ne bodo rabili. Pikra resničnost: Velja pravica močnejšega! Po demokratičnih pravilih bi moral v bodoče biti deležen obojen otroški vrtec iste podpore. Bomo videli, kako daleč sega enakopravnost Slovencev v občini! PLIBERK Z OKOLICO Miklavž pri nas. — Gospod Miklavž nam je bil letos silno dober. Podaril nam jc lepo prireditev — opereto »Miklavž prihaja«. Priredila nam jo je farna mladina s svojim voditeljem g. Mihorjem. Opereta »Miklavž prihaja« ni lahka igra. Vsaka posamezna kitica v pesnitvi in skladbi zahteva posebne vaje, gibe, melodijo. Zato občudujemo požrtvovalno in obenem nadarjeno našo mladino, predvsem pa režiserja, da so v kratki dobi vaj pripravili tako dovršeno predstavo. Ker smo slutili, da bo Miklavžev večer za nas nekaj posebno lepega, zato smo veliko dvorano telovadnice v pliberški glavni šoli, ki jo je njeno vodstvo velikodušno dalo na razpolago, do zadnjega tesnega ko tička napolnili, domačini in več daljnih gostov. Cela dvorana je šumela v navdušenju. Nebesa, polna angeljčkov, so bila res nebeška. Pekel je bil sijajno strašansiki v ritmiki peklenskih plesov, a na zemljo je svetec Miklavž prinesel same dobrote. Posebej moramo ipohvaliti vložke zbora in njega harmonijo. Vsem igralcem, ki jih je bilo blizu sto, vsa pohvala! Omenimo pa še posebej »Kodrčka« — le perutnice so mu manjkale. Po nastopu Miklavža, ko je namreč ob daroval svoje pridne zemljane, sc je pričel srečolov, nato licitacija tort in prašička. Upajmo, da so bili vsi zadovoljni, priredi telji tudi, saj -taka režija stane, ne samo truda, marveč tudi denarja. Občudujemo tudi dobro ogranizacijo, ki je izvršila dobro uspelo '[Kr tekanj e vseh vrst točk te prireditve. Zahvalimo se za ves prelepi užitek g. voditelju, g. prof. Miheliču za glasbeno sodelovanje in seveda vsem an gelčkom in svetcem v igri, pa strašnim par keljnom in nagajivim škratom ter vsem prijateljem, ki so kakorkoli pomagali pri tem naši farni mladini. Na predvečer godu sv. Miklavža pa je šla farna mladina v vlogah Miklavža, an gelov in parkeljnov v družine vseh naših vasi. Lepa, častitljiva je tradicija miklav ževanja; stara versko-vseh inska igra je to. Kot tako hoče naša farna mladina igrati in ohraniti — brez dvoumnih, divjih primesi od strani »zlomkov«; zato ne moremo ra zumeti, da so jim nekateri nestrpni huj skači podtikali politiko in grozili s pestmi. Pa temu se je maša mladina s svojim pa metnim, discipliniranim zadržanjem ogni la. Dobre, pametne družine pa so jim ra-devoljc odprle domača vrata. Želeti bi bilo, da bi vsi »poznali, da je miklavžovanje nadstrankarsko. Zato fant je, pesti v žepe in ligo zlomku! Parkljeve pesti naj nas spomnijo na stare tri križe ob potu proti Dolinčičam --- saj, babice so pravile zgodbo o njih, da so se tam parke-1 jmi stepli in enega ubili. Zopet moramo pohvaliti disciplino naših fantov in vsem družinam, ki blagohotno ohranjajo stare verske šege, kliče sveti Miklavž: »Na svidenje!«. ZA MLAD: L N O IN P R o S2WXE.IT o . ///iklttohoauje p e deželi Naše prireditve........... Katoliško prosvetno društvo v Globasnici vabi na igro »TESTAMENT«, 'ki bo v nedeljo 18. dec. 1960 popoldne ob 14.30 pri šoštarju. Vsi prisrčno vabljeni! Iz dnevnika gospodinjskih gojenk: 7xi*n, vni tt teUta f£ Katarina Jernej iz Kmetijsko-gospodinj-ske šole v št. Jakobu v Rožu piše: Če potuješ po deželni cesti od Celovca ■proti Pliberku, se ti, iko preideš Šteben, odpre razsežna ravnina z raztresenimi naselji. Vmes so polja in gozdovi. Med temi vasicami je tudi moj rojstni 'kraj Šmihel. Seve je tudi največji in meni najlepši od vseh krajev sveta. Tam mi je tekla zibel in tam sem preživela svoja otroška in dekliška leta. V ozadju je grič, na njem cerkvica sv. Katarine, ki jo je pred približno 100 leti blagoslovil škof Anton Martin Slomšek. Romarji od blizu in daleč: radi hodijo prosit k Sv. Katarini za zdravo pamet. Iz cer-ikvenega stolpa je krasen razgled skoro čez vso Podjuno. Ob južnem vznožju griča je Šmihel z lepo farno cerkvijo. Velika ljudsika šola, občina in pošta so najbolj vidna poslopja. — Obrtnikov imamo šmi-helčani precej, čeprav šteje vas le Okrog 45 hiš. Začnem s trgovci. Kar trije so, dve gostilni, industrijska delavnica za žimnice, dva mizarja, dva 'krojača, ključavničar, pek, kovač in mesar. Ni pa frizerja, kar dekleta najbolj pogrešamo. Ostali vaščani so 'kmetje, kajžarji in delavci. Tudi moj dom je kajža. Stoji na samem izven vasi. Oče je bil delavec in je zdaj v pokoju. Mama oskrbuje gospodinjstvo. Imamo nekaj polja in kravo. Otroci smo štirje. Govorimo svoj materin jezik, ki je slovenški. Zelo sem hvaležna staršem, da so me ga naučili. Nekateri slovenski starši v Šmihelu govore namreč s svojimi otroki samo nemški, med seboj pa slovenski. Ti otroci ne znajo potem ceniti mile materinščine, ker se je tudi v šoli ne nauče. Naj bi nam sv. Katarina izprosila prave jezikovne modrosti. - Kulturno še tudi napredujemo. Pozimi, ko je več časa, prirejamo razne predstave in igre. Upam, da bodo šmihelčani tako le še ostali Slovenci. Hudo bi mi bilo, ko bi se svojemu narodu izneverili. Zato bom storila, kar je v mojih močeh, da bo naša omika rastla, da bodo prireditve mladino vzgajale v lepem Slovenskem jeziku in bo mlajši rod ohranil kulturno dediščino naših očetov 'tudi še potomcem. t NAZNANJAM, da sem odprl čevljarsko delavnico v Celovcu, na Hubertus Str. 65, (VVeadmannsdorf). Čevljarski mojster Gustav Stare Vsi Slovenci srčno vabljeni! Če imaš sina, hčer, svojca v deželi na tujem, jrošlji mu za praznike božično številko lista »Naš tednik-Kronika«. Takega pozdrava bo bolj vesel kot navadne voščil ne karte. rBožifoia d ari La ure, nakit, optični in foto-grafični artikli, potni spo minčki, najbolje kupite pri urarskem mojstru /ot. lUe*n€t Popravila izvršim takoj in solidno — kupujem in zame,ijam strto zlato in srebro. Železna Kapla Eisenkappel Miklavž nas je obiskoval v prvih dneh decembra. Oglašal se je posamič v družinah ali po vaseh s pomočjo farne mladine; na mnogih krajih pa je prišel prav »uradno« in povabil svoje prijatelje v prosvetne dvorane. Ob tej priliki so mu hvaležni častilci pripravili tudi lepe prireditve, kakor je bilo napovedano v našem listu. O uspešnih nastopih ob priliki mislavže-vanja smo prejeli nekaj poročil, katere posredujemo prijateljem našega prosvetnega delovanja: GLOBASNICA Neumorno kat. prosvetno društvo v Globasnici je kot v Pliberku pripravilo spevoigro: »Miklavž prihaja« za letošnje mi-klavževanje. Njihovi izvežbani pevci in igralci so prav lepo podali to lepo slovensko opereto v splošno zadovoljstvo globa-ških prijateljev mladine. Tudi Miklavž se je prav lepo izkazal s svojim nastopom, še bolj pa s svojimi darovi. V svoji požrtvovalnosti Globašani svojih uspehov ne skrivajo samo doma, marveč z njimi radi razveselijo tudi sosednje fare. Tako so šli z opereto »Miklavž prihaja« tudi v Železno Kaplo, za kar so jim farani iz Kaple zelo hvaležni. Kot slišimo, pa pridni globaški fantje in dekleta zopet pripravljajo novo igro resne vsebine, katero nameravajo igrali še pred prazniki. ST. JAKOB V ROŽU Miklavževanje je pri nas dan, ko skoro vsa mladina prav požrtvovalno sodeluje. Po posameznih vaseh se v popoldanskih „Vera in dom“ - 9. številka Izšla je letošnja predzadnja — deveta številka „Vere in doma”. Zadnjič je bila posvečena domovini, tokrat pa obiskujemo ob njej naše drage rajne. Ob slikah in literarnih prispevkih se poglabljamo v skrivnost umiranja in smrti ter romamo po naših pokopališčih in cerkvah. V uvodniku pravi urednik: „Rad sc ustavim zdaj na tem, zdaj na onem pokopališču. Na vsakem odkrijem neko posebnost. Zlasti pa ima vsak grob neko svojstvenost, ki naša farna pokopališča prijetno razlikuje od enoličnih vojaških in deloma tudi mestnih. Neko svečano vzdušje, ki niu ne vem pravega imena, je ]w> Vseh svetih na pokopališčih. Kot da sem stopil v cerkev, sc mi zdi, ko sem med grobovi; v cerkev, ki je obhajala legnanje: venci in cvetlice vse naokrog, steze skrbno posute z. belim peskom, grobovi kakor v medsebojnem tekmovanju, kateri je lepši in imenitnejši, križi na njih obnovljeni in poravnani, nedaj tudi novih, vmes pa kamni in plošče. In na križih in kamnih imena -teh, ki pod njimi sik ne vzdramim spanje. Znana, domača imena so, imena gospodarjev in delavcev, očetov in mater in v cvetu mladosti utrganih fantov in deklet. Tožnost me obide od njih, ob spominu na prijatelje in znance, ki jih ni več, ki jc od njih ostalo med nami le še ime, kot zadnji pozdrav ljubezni in hvaležnosti postavljeno na spomenik. Na spomenik! Simon Gregorčič si ga je prepovedal, rekoč: „Č:eimi mi na grob kamenit spomenik, da Ik Io kosti bi mi tlačil...?” Mislil je trezno in pametno. Z mnogo večjo pravico pa bi si ga prejMi-vcdali številni, katerih bele kosti tlači ta kamen na naših |>okopališčih. Ne toliko zaradi tega, ker je kamen, pač pa zaradi tega, kar jc na kamnu napisano. Zaradi izlivov žalujočih src nad imenom in pod imenom pokojnega, vsem mimoidočim znanc-čilt, kako jim je hudo po njem. Zaradi teh izlivov pa zato, ker niso pisani v jeziku, ki je bil jezik rajnih, ki jim je bil drag in ljubljen kot materin jezik, kot družinski jezik, kot jezik naroda, kateremu so pripadali.” urah prikažejo sveti Miklavži v častitljivih oblekah. Vsako družino obiščejo in prinesejo lepe darove v obliki zavojev in vzpodbudnih besed. V nedeljo popoldne pa so bili povabljeni v farno dvorano vsi častilci Miklavža, kjer je delil v zvezi s tombolo prav lepe darove. Z igro »Roža sveta« so v nedeljo 11. decembra razveselili farane iz Loč pri Baškem jezeru. Kot vedno, ‘kadar 'pridejo gostovat v Pušniikovo dvorano šentjakobski igralci, je bila tudi 'tokrat udeležba razveseljiva, kar dotkazuje, da ima v Ločah slovenska katoliška prosveta še mnogo prijateljev. ST. JANŽ V ROŽU Tudi v .St. Janž prihaja sv. Miklavž, že kar redno in povabi svoje prijatelje v dvorano pri Tišlerju. In kdo bi na ta dan ostal doma? Saj bo Miklavž dobrote delil; pa tudi javna spoved je nekaj zanimivega. Farna mladina je letos pripravila kar pester spored. Nastopili so tamburaši z dobro podanimi tremi komadi; nato so Ro-žanski fantje zapeli tri narodne pesmi. Sledili sta dve igrici, ki sta nas spravili v zares židano voljo. Miklavževega prihoda, katerega sta spremljala angela, obložena s polnimi koši darov, so se mnogi razveselili, nekateri pa so ga sprejeli z mešanimi čustvi, kajti naš dobri Miklavž zna biti 'tudi strog in pravičen, zato 'iti pri nikomer prav ničesar zamolčal . . . V sodelovanju s farno mladino iz Sveč so naslednjega večera tudi sveškim prijateljem pripravili podobno miklavževanje. VSE ZA lio žimo mizo A L L E S EUR DEN 1/0e iknaeliti Usek KNJIGARNA IN PAPIRNICA BUCK- U N D PAPIERHANDLUNG CAlliaSTHIA K LA G E N F U R T - CELOVEC KOTSCHACH ST. V E I T/ G LA N WOLFSBERG efe filmskega sneta: »Die letzten Tage von Pompej« (Zadnji dnevi Pompejev) Fillmski družbi Italije in Španije sta lansko leto izdelali monumentalni film z gornjim naslovom. Je to že deveto filmanje znanega Bulwer-Lyttonovega romana /. enakim naslovom. Zgodba filma je iz časov preganjanja kristjanov v letih pred 79. po Kristusu, ko je ognjenik Vezuv začel bruhati ogromne mase smrtonosne lave, ki je preplavila vso okolico. Ob tej katastrofi je bilo uničeno tudi cvetoče mesto Pompeji. Film prikazuje življenje poganov v njihovi razuzdanosti, maščevalnosti in zločinstvih, kateri končno obtožijo kristjane, ki morajo zato v areni umirati. Dogodba krščanskega dekleta, katero reši pogan Glauco, oživlja dogajanje; prav tako tudi boji s 'krokodili in levi. Izdelava filma rii prvovrstna; moti jo /lasti prevelika nakičenost in plitvo podajanje snovi. Film predvajajo v teh dneh v Borovljah in za mladino ni primeren. »Und fiihre uns nicht in Versuchung!« (Ne pelji nas v skušnjavo) V Nemčiji so leta 1957 izdelali film dra-matske vsebine po knjigi Odd n a von Hor-vath: »Der jiingste Tag«. Dogodba lilma se razvija v nekem manjšem kraju Koroške. Mllad železničar, poročen s starejšo damo, je ogrožen od mladega dekleta, ki ga stalno zasleduje in končno si ga osvoji. Ob neki priliki zakrivi železničar železniško nesrečo, pri kateri je bilo več mrtvih. Pri razpravi ga je lastna žena obteževala s krivdo, dočim ga je dekle s krivo prisego rešilo obsodbe. Po smrti žene se je poročil z imenovanim dekletom, toda njun zakon je težila zavest krive prisege, kar ju je privedlo do Sklepa, da se javita oblastem s priznanjem krivde. Film je dober in umetniško podan, le filmsko osebje je nekoliko preslabotno za zahteve filma. Predvajali ga bodo v soboto v Pliberku in v Št. fakobu ob božičnih praznikih. Titvnska ocena ZNAKI ZA OCENO FILMOV: I = priporočljiv za vse; la = priporočljiv za odrasle in zrelejšo mladino; II = za vse; III = za odrasle in zrelejšo mladino; IV = le za odrasle; IV = za odrasle s premislekom; IVb — za odrasle z resnim premislekom; V = odsvetujemo; VI = odklanjamo; + ga priporočamo; + -}- film je res vreden, da si ga ogledamo. Bistrica v Rožu: Sobota, 17. 12.: Die Hemmungs-lossen (IVb). — Nedelja, 18. 12.: Denn der Wind kann nicht lesen (IV). Ljubezenska /goba angleškega oficirja in Japonke v Indiji. — Sreda, 21. 12.: Der Bandit von Zhobe (IVa). Pustolovska zgodba. . » Borovlje: Sobota, 17. 12.: Die letzten Tage von Pompeji (IV). Oceno glej zgoraj. — Nedelja, 18. 12.: Bei der blonden Kathrein (III). Ljubezenska zgodba, prirejena na način operete. — Torek, 20. 12.: Das Spiel ist aus (IVb). Slab kriminalni film. — Četrtek, 22. 12.: Der Bandit von Zhobe (IVa). Pustolovska zgodba. Miklavčevo: Nedelja, 18. 12.: Die schone Mei-sterin (IV). Primitivna vaška zgodba. — četrtek, 22. 12.: Quantez, die tote Stadt (IVa). Gangsterski film, precej dolgočasen. Dobrla ves: Sobota in nedelja, 17. in 18. 12.: Der Sanger von Capri (III). Muzikalni film z romantično ljubezensko zgodbo. — Sreda, 21. 12.: Quantez, die tote Stadt (IVa). Precej dolgočasen gangsterski film. Sinča ves: Petek in sobota, 16. in 17. 12.: Die Bestie von Pariš (IVa). Pustolovski film preteklega stoletja, poln strahov in 'brutalnosti. — Nedelja, 18. 12.: Tarzan und die verschollene Safari (III). Primitivna Tarzanova zgodba. — Sreda in četrtek, 21. in 22. 12.: Der Weg ins Verderbeh (IVb). Zakonolomska zgodba. Št. Jakob v Rožu: Sobota in nedelja, 17. in 18. 12.: Sturm iiher dem Nil (III).1 Dogodivščine h Egipta. — Torek, 20. 12.: Gcsandter des Grauens (IVa). Nesmiseln grozljiv primitivni film brez vrednosti. Cenjenim dopisnikom sporočamo, . da pridejo dopisi, ki v tej številki niso objavljeni, na vrsto prihodnjič. — Uredništvo. m m m Bi m Warmuthpreise popraži. Pri jajčnih jedeh podaljšamo jajce z dodatkom mleka. Če hočemo pri jajčni jedi prihraniti jajce, dodamo namesto jajca za pol jajčne lupine mleka in slab nožev vrh pecilnega praška. • Za legiranje juh podaljšamo jajce s pol jajčne lupine mleka, kar izboljša juhi okus. • Dušenim zelenjavam, kakor špinači, cvetači, grahu itd. dolijemo med dušenjem nekoliko mleka, da postanejo okusnejše in nežnejše. • Tudi na krompirjev pire vlijemo samo vroče mleko, ker ga mrzlo napravi zrnatega- S katerimi državami ima Avstrija eksekucijsko pogodbo? Šoferski kotiček Deset poletij škoduje motorju manj kot ena zima Želja vsakega lastnika avtomobila je, da bi ta ostal čimdaljšo dobo v redu, posebno pa motor, ki je srce avtomobila. Toda vsa prizadevanja so zaman, ker so gotovi deli vsakega motorja podvrženi obrabi. Zakaj se motor obrablja? Znanstveniki so stalno na delu, da bi ugotovili vzroke te obrabe. Od časa do časa se jim posreči odkriti stvari, ki osupnejo celo strokovnjake. Doslej so že ugotovili: da je čisto brez pomena za obrabo, kakšna olja so v uporabi; vsebujejo lahko veliko ali malo alkalija, lužine; da je obraba pri različnih znamkah avtomobilov zelo različna, a da kažejo tudi motorji iste znamke različno odpornost in se različno hitro obrabljajo; da je obraba motorja v veliki meri odvisna od zunanje temperature. Če temperatura pada, raste obraba avtomobilskih motorjev. Torej je avtomobilski motor najbolj podvržen obrabi v zimskem času. To Obrabo je mogoče v precejšnji meri zmanjšati. To pa dosežemo s skrajšanim starta-njem mrzlega motorja. Termosifonski hladilni sistemi so se izkazali za bolj neugodne, ker so bolj počasni v svojem delovanju kot pa termostatično urejevani hladilni sistemi. Termostat je torej vreden svojega denarjal Nadalje so ugotovili, da se obrabljanje motorja ne ustavi takoj po izmenjavi starega olja z novim, ampak šele potem, ko je vozilo prevozilo kakih 1.000 oziroma 1.500 km. Tedaj je obrabljanje najmanjše in se potem spet veča. Do gotove mere more vsak šofer preprečiti premočno obrabo motorja, če se navadi menjati olje v krajših obdobjih. Zanimiva pa je pri tem ugotovitev, da se obraba motorjev vseh modelov ni zmanjšala, če šo olje izmenjavali prej kot po 3.000 km vožnje. Čim starejše, čim bolj izrabljeno ipa je olje, tem bolj se dviga obraba motorja zaradi lužin v olju in raznih odpadkov. Z učinkovitimi filtri za mazno olje pa se da obraba znižati. Ako je temperatura vode v hladilnem sistemu pod 70 stopinjami Celzija, se motor najhitreje obrablja. Nad to temperaturo se obrablja le malenkostno. Načelno odpade na prenizko temperaturo vode 50 odstotkov obrabe motorja. Motor je pravcata zverina Bencinski motor izrablja za svojo storilnost le 4 odstotke goriva, 7 odstotkov gre za ogrevanje, 10 za upor zraka, 36 za izpušne pline, 33 jih pobere hladilna voda, 6 trenje motorja, 4 pa upor pri ikotaljonju koles. Pri Dieselovih motorjih je to razmerje nekoliko boljše. Tudi matice na vijakih so potrebne nege Od časa do časa odvijte matice na vijakih koles! Kdor še ni sam 'poizkusil, lahko verjame, da menjanje koles, če je pnevmatika predrta, ni posebna zabava; najmanj pa v slučaju, če so matice na vijakih brezupno pritrjene na vijak. Proti temu je treba nastopiti pravočasno. Doma odvijte od časa do časa matice z vijakov na kolesih, očistite jih in jih rahlo naoljite ali posujte z grafitnim praškom. Vijaki tako ne bodo mogli zarjaveti in matice se 'bodo dale z lahkoto odviti. Kdor zanemari vijake, tudi z največjo silo ne bo mogel odviti matic, prej bo odlomil vijak. Kar bo doma malenkostno igračkanje, je lahko med vožnjo zelo neprijetna muka. Zato ne pozabite od časa do časa odviti matic na vijakih koles in jih očistiti! Jlepa božična darila vam nudi domača trgovina Johan Lomšek Sl. UPS. TIKOM 2, DOBRIH VES Slil2M®lSšS»*l p # | # S * /\ * N * O * /\ * N * J * E Na poli po bližnjem Vzboch Prijatelj našega lista nam je poslal izvirno reportažo o svojem letošnjem potovanju po bližnjem Vzhodu. Arabski narodi imajo do Slovanov velike simpatije in je prav, če jih skušamo tudi mi bolje spoznati. Uredništvo se za prijaznost avtorju popisovanja v imenu bralcev iz srca zahvaljuje. V teku letošnje jeseni sem se odločil, da preživim svoj dopust po državah bližnjega Vzhoda. Sem že nekajkrat potoval po teh državah, toda letos sem videl in slišal toliko zanimivih reči, da bi jih rad povedal POZOR! POTUJETE V RIM? Prenočišče, hrana, ogled Rima itd., vse te skrbi bodo odveč, če se boste obrnili na: ^Cotel - ^penzion (BLed Via Statilia, 19 - Telefon 777-102 - Rim. Se priporoča in pozdravlja vaš rojak Vinko A. Levstik. — Izrežite in shranite! — Pišite nam za cene in prospekte! ■MHKBaBMMHMBHanaHKIBKBaHa našim čitateljcm in upam, da jih bodo tudi zanimale, saj uživajo Slovani pri Arabcih veliko simpatij. Težko sem dočakal letošnji dopust. Pripravil sem si vse potrebno za potovanje in si preskrbel potrebne vize od raznih konzularnih oblasti. Dne 23. septembra zvečer sem končno zapustil svojo pisarno, oddal posle svojim kolegom in spravil skupaj svojo prtljago. Opolnoči je odpeljal vlak proti jugu; ko se je prikazala jutranja zarja, je že hitel mimo lepega Baškega jezera skozi lepe koroške kraje in se ustavil na meji. Pregled ni trajal dolgo in že je odpeljal vlak proti Jesenicam. Ko smo prišli iz predora, zagledam lepo Gorenjsko in ugotavljam, da so koroški in gorenjski kraji slični, da v njih prebivajo ljudje istega jezika in podobno obdelujejo polje. Na obeh straneh Karavank so prijazne slovenske hišice, v Rožu kot na Gorenjskem se ljudje enako nosijo, skoraj ne opaziš razlike. Večkrat sem se pozneje na to spomnil, zlasti ko sem potoval po krajih puščav, kjer ni gozdov in skoraj ne skromnih bivališč. Tedaj sem se še bolj zavedal, da mi je domovina slovenski kraj. Za nekaj minut se je ustavil vlak v beli Ljubljani, kjer sem pozdravil svoje poznane, ki so me prišli čakat na postajo. Želeli so mi srečno pot in dober povratek in že je hitel vlak naprej skozi lepe kraje ob Savi, ob spodnjem robu Štajerske, dokler ni zapustil slovenska tla pri Brežicah. Drveli smo naprej, naprej skozi Zagreb in dalje po Slavoniji in zvečer dospeli v Beograd. Nekaj ur nato smo prišli v Dimitrovgrad, kjer je bilo vse temno. Pregled na bolgarski meji je bil kratek in že smo odšli proti Dragomanu, bolgarski obmejni postaji. Tudi tu je bil pregled kratek, a poučljiv. Opozorili so me, da moram naravnati uro na vzhodnoevropski čas. Navsezgodaj zjutraj smo bili v Sofiji, kjer sem se pozanimal za prvi vlak, ki odhaja v Turčijo. Videl sem, da odhaja prvi vlak v Istambul šele zvečer in tako sem bil primoran, da preživim ves dan v Sofiji. Ker sem poznal bolgarsko prestolico že iz leta 1958, sem pustil svojo prtljago v garderobi in se sprehodil s postaje do katedrale. Ker je bila nedelja, sem našel v katedrali polno ljudi, ki so z zanimanjem sledili bogoslužju. Z zanimanjem sem tudi jaz sledil obrede v stari cerkveni slovanščini po obredu sv. Janeza Krizostoma. Po božji službi sem si ogledal nekaj sofijskih ulic in bil začuden nad čistočo mesta v splošnem.. Ko sem zvečer sedel v voz proti Istam-bulu, sem naletel v vlaku na nekega Beograjčana, uradnika, ki je šel po službeni poti po naročilu jugoslovanske vlade v Bagdad. Ker je bil v podobnem položaju ka- kor jaz in je moral ves dan čakati na nadaljevanje poti, sva se kmalu spoznala po-bliže. Pripravila sva se, da bova v vlaku zaspala, kajti vožnja je obetala biti dolga. To se je tudi zgodilo in zbudila sva se šele na meji v Svilengradu ob pregledu bolgarske obmejne kontrole. Spet so bili prijazni z nami in kmalu smo odšli dalje, nakar je prišla grška kontrola. Odtlej nisva mogla več zaspati. Prišlo je do novega pregleda: grški orožnik in grški sprevodnik, v Edir-ne nato kmalu še turški obmejni uradnik. V Pithionu, na grško-turški meji, smo čakali skoraj eno uro, dokler niso vsega uredili. Ob odhodu smo opazili na meji grško karavlo, nato pa močno turško stražo v raztrganih uniformah. Kmalu smo se u-stavili v Uzunkoprii, kjer smo spet dolgo čakali, da se je končal ves pregled. Pri Turkih gre ta stvar zelo počasi in smo zaradi tega šele pozno zvečer dospeli v Istambul, nekdanjo turško prestolnico. Svetoval sem svojemu spremljevalcu, da se podava rajši na drugo stran Bospora, kjer že od prejšnjih let poznam neki hotel. Od tam tudi ni daleč do postaje Hajdarpaša, od koder odhajajo vlaki v Azijo. Prešla sva zato Bospor in našla prostor v tistem hotelu ter si vse lepo pripravila za naslednji dan. Dr. I. H e y e r (Dalje prihodnjič) Kako je godec vragu godel (NARODNA S Neki godec je godel na neki svatbi tri dni in tri noči. Naveličal se je in ni hotel več gosti. Ko so ga še prosili, jim reče: »Ne godem več, četudi bi me sam vrag prosil.« Starešina, moder mož, sprevidi, da ne gre človeka še bolj utrujati. Pusti ga, da se poslovi, in mu nabaše malho s klobasami in ostanki raznih pečenk in potic, da bi še otrokom kaj dal, ko pride domov. Godec se zahvali in se odpravi na pot že proti mraku. Pot ga vodi skozi široko ho-sto. Ko tako tava utrujen skozi gozd, sreča volka. Ustraši se in si ne ve kako pomagati. Volk se mu bliža in bliža. Ko pride do njega, mu vrže godec klobaso in steče naprej. Volk klobaso kmalu požre in mu je brž za petami. Godec mu vrže drugo klobaso in potem tretjo in četrto, dokler jih je kaj imel. Ko mu vrže že zadnji kos pečenke in je volk še zmerom lačen, si godec ne ve več pomagati. Ves prestrašen zbeži po hosti. Pri tem mu udari veja po strunah njegovih gosli, da zabrenčijo. Volk se tega brenka prestraši in zbeži. Tako se je godec znebil volka, pa tudi svojih klobas. Čakala ga je pa še dolga pot, noč je že nastala in, kar je bilo naj-luijše, na begu pred volkom je zgrešil pra- PTUJSKEGA POLJA) vo pot in ni vedel kod domov! Hodi in hodi, da je ves nesrečen, pa ne ve, kam bo prišel. Naenkrat zagleda v daljavi luč. Vesel gre proti njej, da bi prišel do ljudi. Ko pride bliže, vidi pred seboj velik grad. To se mu zdi čudno. Ves okraj je namreč poznal, a še ni nikdar slišal ničesar o kakšnem gradu. Približa se in potrka na vrata gradu. Pride vratar in ga posluša, ko prosi, da bi ga sprejeli čez noč pod streho. Toda vratar se brani. »Ni navade, da bi pri nas prenočevali ljudi,« pravi. Ko ga pa godec le prosi, ga vratar vpraša, s čim se mož preživlja. »Godec sem,« mu pojasni prosilec. »Če ste godec, potem bi vas pa znali obdržati,« reče vratar. »Pri nas je namreč veliko vesele gospode. Radi bi plesali, a jim manjka kdo, ki bi znal igrati. Bom vprašal gospodarja. Počakajte za trenutek!« Vratar gre in kmalu se vrne z novico, naj pride godec v grad, da ga bodo radi Do božiča doba je le kratka, ne pozabi, da izšla je že — DRUŽINSKA PRATKA sprejeli in mu tudi dobro plačali, če jim bo godel. Godec je stopil za vratarjem in ta ga je povedel med zbrano družbo. Ni se smel družbi zameriti, zato jim je godec godel, godel, dokler so hoteli. Ob dveh po polnoči je bil ples končan. Gospodar je dal godcu tolar in cekin in ukazal, naj ga odvedejo v sobo, kjer je bila pripravljena postelja. V sobi obesi godec gosli na kljuko, se sleče in obesi obleko na drugo kljuko, se vleže in sladko zaspi. Zjutraj se zbudi. Pa. glej! Nikjer ni ne postelje, ne izbe, ne gradu! Leži pod brinjevim grmom, gosli vise visoko na bližnji smreki, na drugi smreki pa je obleka. Ves začuden gleda bkoli sebe in spozna, da je bila vse skupaj le vražja sleparija. Ni kazalo drugega ko splezati na prvo smreko po obleko in na drugo po gosli. Potem seže še v žep po tolarju in cekinu. A namesto njih najde le dvoie konjskih fig! Ves žalosten in potrt se poda domov in trdno sklene, da ne bo nikoli več klical vraga. Zapisal Gorski DCmet in eifjan Pozimi je bilo. Hud mraz je pritiskal, da je drevje pokalo in po cestah je ležal sneg na debelo. S kmetov je šel neki gospodar v mesto, ker je imel obravnavo na sodniji. Na poti sreča cigana, ki je bil slabo oblečen. Namesto suknje je imel čez obleko mrežo, s katero lovijo ribe. Čudno se zdi kmetu, da cigana ne zebe, ko vendar še njega zebe, ko je zavit v gorak kožuh. Ustavi cigana in ga vpraša: »Kaj pa delaš v takem mrazu? Namesto suknje nosiš mrežo. Ali se ti meša?« »Nič se mi ne meša,« odvrne cigan. »Meša se vam, ki kupujete kožuh, a vas še zmeraj zebe. Glej te, moja mreža ima sto in sto luknjic. Skoz luknjice gre mraz noter, a tudi ven. Pri vas pa je drugače. Ro se mraz zaleti pod vaš kožuh, ne more nikjer ven. Zato vas zebe. Mi cigani smo modri in pametni ljudje.« Neumni kmet se zamisli v ciganovo modrovanje in nazadnje ponudi ciganu svoj kožuh za mrežo. Zviti cigan je komaj to čakal in mu z veseljem dal mrežo, se oblekel v kmetov kožuh in potem hitro odšel. Čez nekaj časa vidi kmet, da ga je cigan grdo prevaral. Kliče ga in gleda na vse strani. A o ciganu že ni bilo več ne duha ne sluha. Kaj je kazalo kmetu drugega kot v mestu kupiti nov 'kožuh/sicer bi ob povratku še zmrznil na poti. Ko se je pa vrnil domov, ni nobenemu črhnil besede o tem, kaj se mu je zgodilo na poti. Prav je storil, saj bi se mu vse smejalo njegovi neumnosti. To bi bil tudi zaslužil. S. G. Visoška kronika 20. Dr. Ivan Tavčar Ko se je prikazal dan, smo hodili za sledovi, ki so jih pustili razbojniki za sabo. Malo višje smo dospeli do mesta, kjer je bilo še polno krvi. Tu so zaklali dva nam ukradena ovna. Nekaj korakov naprej je ležalo v jami pri stezi človeško truplo. — Bil je ustreljeni cigan Dušan. Kar tam smo ga brez vsakega usmiljenja zagrebli kakor psa, ki je poginil za plotom. — Po Lukežu smo vse opravili, kakor se spodobi. Pokopali smo ga blizu cerkvenega zidu na pokopališču vSv. Martina v Poljanah. Pri glavi smo mu postavili lesen križec. 1 V Lukeževi skrinji sem dobil listek, na katerem je bila podoba sv. evangelista Lukeža. To podobico sem pribil na omenjeni križec, ali dež jo je kmalu spral z njega. - Sele dva dni je ležal Lukež v zemlji sv. Martina, ko se je na Visokem zopet oglasila smrt. In ta smrt je bila z mojo osebo v najgroznejši zvezi. S svojimi koščenimi preti je oklepala moj vrat, dokler sem živel. Ali spoznal sem, kako pravična so pota boižje previdnosti in tako čista je resnica, da lepe Stvarnik grešnike še v otrocih, in sicer (xl kolena do kolena. Nekega večera, ko se je že delala tema in ko smo sedeli pri jedi, je prihropla v hišo stara Pasaverica ter sedla na klop pri vratih z besedami: »Večerje te ne prosim, Visočan, prosim te prenočišča, ker sem opešana in čudno slaba.« Videla se nam je stara ženska, kakor bi bila ušla z mrtvaškega odra. Smilila se nam je, in ker oče ni ugovarjal, ji je napravila dekla na klopi pri peči revno ležišče. Kar je bilo večerje ostalo, smo ji ponudili, a ni hotela ali pa ni mogla jesti. Ko smo odmolili, je prosila, da bi družina odstopila in da bi midva z očetom kratek čas ostala pri nji. Dejala je, da nama ima nekaj važnega povedati in da upa, da sem učen pisanja in da je njena misel, da bi nekaj njenih besed kazalo zapisati. Ko je družina odšla, je govorila stara Pasaverica nekako takole: »Veliko sem brodila po svetu in danes se bojim, da mi bo umreti daleč od doma. Vse dni sem nosila tovor, težji kakor ga nosijo tvoji konji, Polikarp. Kar pa sem si pri tem prislužila, je bilo lažje od kurjega peresa! Ali z Agato sva morali živeti, zatorej sem vlekla, dokler sem mogla. Danes sem omagala in zemlja že kriči po meni. Pa čemu bi tudi ne, ko imam skoraj osemdeset let in ko sem celih teh osemdeset let bila večkrat lačna ko sita!« Oče jo je osorno pozval, da naj pove, kar naj bi se zapisalo. Hotel je v posteljo in ni mu bilo všeč, da bi z beraško žensko izgubil preveč časa. »Oj, Polikarp, ne štej v zlo človeku, ki bo ravnokar stal pred Sodnikom, ki bo tudi tebe enkrat sodil, če si izkuša olajšati ubogo dušo z govorico, da prežene z njo strah pred smrtjo, ki je vendar najhujše, kar nas more doleteti!« Pripravil sem vse, da bi pisal. »Kaj naj zapišem?« vprašam. »Zapiši,« je vzdihnila, »da predvsem pozdravljam malo, zapuščeno siroto, preljubo Agato, zapiši,' da jo pozdravljam čez hribe in doline in da sem ob svoji smrti mislila nanjo! Bog mi je priča, da v tem trenutku mislim bolj nanjo nego nase! Umiram v tujini, a vendar mi je najhuje, da male Agate, kateri sem bila stara mati in mati obenem, ne bom videla nikoli več! — Prav gotovo vse to zapiši, da bo črtala deklica, o kateri nikar misliti, da ni vajena branja in pisanja.« Vse to sem počasi in površno zapisal. Potem je nadaljevala: »To pot sem slabo opravila! Mesece se že vlačim okrog po gorah, pa ljudje ne marajo kupovati. Še težje pa je, da bi se pri njih kaj kupilo, če nočeš plačati cene v svojo gotovo izgubo. — Petnajst kosov platna je tukaj. Vse je pri Oblaku in plačano je tudi že vse. Ko bo tovoril v Passau, naj gleda, da dobro proda moje kose, ker so res lepi. Tudi mu Jezusov blagoslov ne izostane, če dobro speča in s tem skrbi za siroto, ki bo odslej zapuščena na svetu kakor list, ki je padel v vodo.« Jokala se je, da je tudi meni srce pokalo. Oče pa se je čemerno držal in zaspan je postajal. »Najbolje bo,« je nadaljevala Pasaverica, »če Oblak sam kupi, ker vem, da ne bo hotel prikrajšati revne vdove. — V moji obleki je všitih deset beneških zlatov. Začutila jih bosta, če obleko dobro pretipljeta. Te in pa kar bo plačal Oblak, spravi, Polikarp! Kadar tovoriš škofovo vino v nemško deželo, pa vzemi vse to s sabo in izroči moji Agati! V tebe, Visočan,'imam zaupanje, ker vem, da v dolgem svojem življenju nisi nikoli in nikomur ničesar ukradel!« Ne vem, kako je prišlo, da je zadnje besede govorila nekaj glasneje, ali na očeta so vidno vplivale, ker se je nemirno drgnil z. roko po sivih laseh. Nevoljno jo je zavrnil: »Kak vrag te je gonil po svetu? Mar bi bila ostala v domačih krajih, ki so bogatejši od naših in kjer se boljše živi!« »Polikarp,« je zaihtela, »kaj ti veš, kako smo živeli na Nemškem! Kdo bi se pehal ko tepen mezeg po svetu, če bi lahko doma živel in gledal na zeleno reko pod sabo! — Imela sem dobrega moža, pridnega moža, skrbel je zame, skrbel je za svojega sina. Vsiljevali so nam tujo vero, ali odklanjali smo jo. In tvoj sin naj zapiše, da je stara Pasaverica umrla zvesta katoliški veri. — Imeli smo hišico, imeli smo njivico in gozd. Pa kaj, ko je skoraj vsako leto prihajal Šved v deželo in je zapahi streho, poteptal klasje, da kuhane trave ni bilo dati na mizo! Če ni bilo Šveda, pa so prihrumeli cesarski in hoteli so imeti zadnjo cunjo z našega telesa, ker ni bilo hišice, da bi jo bili zapalili, in ne žita, da bi ga bili poteptali! Kaj veste vi o vojni, vi živite pod gozdovi in med obdelanimi njivami! Blagor vašim ženam, da niso poznale ne švedskih, ne cesarskih jezdecev, ne lakote, katera je nas davila v vsakem letnem času! Tako je bilo!« (Dalje prihodnjič) Slovenci doma in po svetu 25 let od smrti dr. KoroSca Pred dvajsetimi leti (18. dec. 1940) je »Koroški Slovenec« zapisal: »V Beogradu je v soboto, 14. t. m. umrl prosvetni minister in predsednik senata dr, Anton Korošec. Jugoslavija je izgubila enega najsposobnejših svojih državnikov, slovenski narod objokuje svojega voditelja, ki je bil poosebljena politična in kulturna volja vsega ljudstva in nesporni predstavnik narodnih teženj skozi dobrih 20 let. Slovenija žaluje za svojim očetom. Dr. Anton Korošec je sin zelene Štajerske. Izšel je iz preprostega kmečkega doma Slovenskih goric. V letih 1906—1918 je bil slovenski poslanec dunajskega parlamenta in desna roka velikega Janeza Ev. Kreka. Po politični osamosvojitvi jugoslovanskih narodov je opetovano stal ob državnem krmilu, si s svojo izredno sposobnostjo priboril iskreno naklonjenost vsega jugoslovanskega ljudstva in spoštovanje vsega inozemstva. Jugoslavija je v veliki meri sad njegovih državniških in voditeljskih zmožnosti. Minuli torek je veliki Slovenec in Jugoslovan nastopil v beli Ljubljani svojo zadnjo pot. Na impozanten način sta mu ljudstvo in država izkazala zadnjo čast. Njegov veliki duh pa bo narod bodril in čvrsti! še mnoga desetletja.« DVE OBLETNICI SMRTI V GORICI Nedavno so v Gorici na Primorskem obhajali obletnici smrti dveh mož, ki sta bila v trsu pred in med drugo svetovno vojno najvidnejša delavca med slovenskim ljudstvom na Goriškem: goriški kanonik msgr. dr. Mirko Brumat in novinar Polde Kemperle. Minulo je deset let, odkar sta se razmeroma mlada morala ločiti od svojega naroda, za katerega sta se v nevarnih letih fašizma in vojaške okupacije žrtvovala. Delovanje msgr. B r u m a t a je bilo tako temeljito in širokopotezno, da še danes prinaša obilne sadove. Najtrdnejša slovenska verska organizacija na Goriškem, Marijina družba deklet, ki šteje sko-ro 200 članic, je njegova ustanova. Bil je tudi neizčrpen v pisanju knjižic in člankov vzgojne STROKOVNA TRGOVINA ZA DEŽNA OBLAČILA Ballon-Popeline, loden-plašči za moške, dame in otroke v največji izbiri! Gumijasta oblačila. Vsakovrstna popravila izvršimo takoj. VAL. TARMANN KLAGENFURT, Volkermarkter Str. 16 RADIO-APARATE najnovejših modelov, godala, plošče. Vse dobite na ugodne obroke pri LeoTruppe VILLACH, Oberer-Kirch-PIatz Strokovna trgovina za umetne cvetlice, mirte in damske klobuke KLAGENFURT. A ter Platz 34 ter narodno-obrambne vsebine. Katoliškemu časopisju je bi! neustrašen sodelavec in trdna opora. Pa tudi za pravice slovenskih vernikov se ni ustrašil nastopati pred pokrajinskimi in tudi rimskimi oblastmi. — Novinar Polde Kemperle je bil markantna osebnost v življenju in trpljenju goriških Slovencev. Preganjan od fašistov in zasledovan od komunistov je kot sodelavec c katoliškem kulturnem delu bil najzvestejši delavec v službi ogrožene narodne in katoliške ideje. ROJSTNA HIŠA SLIKARJA GROHARJA -MUZEJ V rojstni hiši slikarja Ivana Groharja v Sorici na Gorenjskem so medili sobo z njegovimi mladostnimi deli. Tako imama v Sloveniji sedaj poleg Cankarjeve sobe na Vrhniki in na Rožniku, Prešernove v Vrbi ter Župančičeve v Vinici v Beli krajini še Groharjevo sobo. NOVO POSLOPJE ZA SLOV. GIMNAZIJO V TRSTU Načrte za gradnjo novega šolskega poslopja, kjer bosta domovali slovenska višja gimnazija in slovenska trgovska akademija, so italijanske oblasti odobrile. Za gradnjo bodo porabili 180 milijonov lir (ca. 8 milijonov šilingov). Zgradba bo trinadstropna in bo v njej za vsak zavod po 10 učilnic s skupno telovadnico in s potrebnimi laboratoriji. To so dokazi dobre volje in razumevanja za pravice manjšine in ne samo obljube...zaključuje poročilo o tem veselem dogodku. HOKEJ NA LEDU KAC - LEGIA Warszawa = 3:5 (2:1-1:2, 0:2). KAC - WC Gortina = 2:7 (1:3,1:0,0:4). Ekipa Atletov trenutno ni v formi. Dva zaporedna poraza nikakor nista dvignila morale pristašev igre na ledu. V moštvu se opaža prevelika samozavest, saj celo obramba prehaja na nasprotnikovo polovico in se ne vrača pravočasno. Bliža sc avstrijsko prvenstvo. S tako igro si Atletiki ne bodo ponovno osvojili lavorike. NOGOMET Avstrija — Italija 2:1 (1:1). — Avstrijska nogometna reprezentanca je z zmago nad Italijo pripravila veliko presenečenje. Kdor si je tekmo ogledal na televiziji, je videl ogromno premoč Azzurov med celo tekmo, medtem ko so gole za Avstrijo dosegli napadalci iz nenadnih protinapadov. Strelca sta bila Kalterbrunner in Hof iz kazenskega strela. Raven igre je bila na zelo nizki stopnji. — Moško in damsko perilo, blago v največji izbiri pri L. MAURER Klagenfurt, Alter Platz 35 Poplavljeno igrišče ni dopuščalo duhovite kombinacijske igre, ob kateri bi imeli Italijani veliko prednost. Tekmo si je ogledalo 10.000(1) ljudi. MALI ROKOMET Reprezentanca Švice je v prvi kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo na Dunaju premagala ustrezno ekipo Avstrije z 14:11 (7:5). Igra je bila lepa, vendar je potekla v popolni premoči gostov, kar pa se v rezultatu ne opazi. SLOVENSKE ODDAJE V RADIU Radio Celovec NEDELJA, 18. 12.: 7.30 Duhovni nagovor. S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 19. 12.: Poročila, objave. Pregled sporeda. — Hišna imena v okolici graščine Humperk. Slovenski samospev od nekdaj do danes. — 18.00 J. F. Perkonig-Rok Arih: Ugrabljena strd. — TOREK, 20. 12.: 14.00 Poročila, objave. A. šuster-Drabosnjak: Igra o Adamu in Evi. — SREDA, 21. 12.: 14.00 Poročila, objave. Za ženo in dekle. Kar želite, zaigramo. - ČETRTEK, 22. 12.: 14.00 Poročila, objave. Rdeče, rumeno, zeleno. — PETEK, 23, 12.: 14.00 Poročila, objave. Andrej Suster-Dra-bosmjak: Pastirska igra s Kostanj. — SOBOTA, 24. 12.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. 15.15: St. Premrl: Božične skrivnosti. Radio Trst „A“ (na valu 306, 1 m) Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 18.15, 13.15, 14.15, 17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15. — Mnenja in dejstva, pregled dnevnega tiska: 14.30 (samo ob delavnikih). — V svetu kulture: 18.15 (samo ob delavnikih). — Šport (dnevno): ob 20.00 uri. — Glasba (vsak delavnik): 7.30 Jutranja glasba. 12.30 Za vsakogar nekaj, 17.20 Pesem in ples. Iz drugega programa ta teden: Nedelja, 18. 12.: 11.30 Oddaja za najmlajše: „Vi-linja mati”, pravljica, ki jo je napisal Radislav Rudan, za radio priredil Saša Martelanc. Igrajo člani Radijskega odra, vodi Stana Offizia. — 12.15 Vera in naš čas. — 14.45 Dolinski trio. — 17.00 „Ne-rina in njene zvijače”, dramatizirana zgodba, ki jo je napisal Theodor de Bainville, prevedel pa Mirko Javornik. Igrajo člani Radijskega odra, vodi Stana Kopitar. — 21.00 Iz zakladnice slovenskih narodnih pesmi: (12) ..Adventno pričakovanje”, sestavila Marija Tomazin. Sreda, 21. 12.: 20.30 ..Antigona”, tragedija v enem dejanju, ki jo je napisal Sofoklej, prevedel Fran Albreht. Igrajo člani Slovenskega gledališča v Tr-stvu, vodi Miha Baloh. 22.00 Janaček: Slovanska maša za soliste, zbor, orgle in orkester. četrtek, 22. 12.: 18.30 Slovenski samospev, ureja Dušan Pertot: ..Tržaški skladatelji — Delak, Merku in Sancin”. Petek, 23. 12.: 19.00 šola in vzgoja: Ivan Theuer-schuh: „Božič naj druži naše družine”. 22,00 Obletnica tedna: Jože Hočevar: „Spomin na trubadurja ŠVolframa von Eschenbacha, ob 800-lotnici rojstva”. QLEDALI$ČE V CELOVCU MESTNO GLEDALIŠČE: Sobota, 17. dec.: Dve srci v 14 taktu. — Nedelja, 18. dec. ob 15.00 uri: opera Undinc. — Sreda, 21. dec.: Gigant. — Četrtek, 22. dec.: opera Undine. — Petek, 23. dec.: drama Rose Bemd (zadnjikrat). —Sobota, 24. dec.: zaprto! — Nedelja, 25. dec.: opera Judita (premiera). — Ponedeljek, 26. dec. ob 15.00 uri: opera Undine. — Začetek preds'av je navadno ob 19.30 uri (razen 18. in 26. dec.). KOMORNI ODER (Konzcrthaus) Sobota 17. in nedelja 18. dec.: Die Falle (zadnjikrat). — Nedelja, 25. in ponedeljek, 26. dec.: veseloigra Patsy (zadnjikrat). Začetek ob 19.30. trgovina H. THOMASSER Vam izpolni božične želje: Izredno velika izbira pletenih vozičkov za otroške punčke („pu-že") od 118,— S naprej. Perilo za dojenčke, otroke, dame in gospode. — Posteljnina. — Otroške posteljice. trgovina H. THOMASSER VILLACH, WIDMANNGASSE 33 -KRATKE VESTI — Hmsčev doživlja zopet težke dneve. Dne 13. decembra je bil sklican centralni odbor sovjetske partije, na katerem bodo v glavnem razpravljali o sovjetskem kmetijstvu in o izredno slabi letošnji letini. Kot poroča moskovska »Pravda«, je podobno kot lani v pokrajini Kazakstanu uničenih nič manj kot 10.5 milijonov hektarjev površine z zrelim žitom, katerega je presenetil prezgodnji sneg. Lanskega leta je iz istega razloga ostalo v Kazakstanu nepožetih 1,618.000 hektarjev njiv. In prav te pokrajine je pred nekaj leti hotel spremeniti Hruščev v neizčrpno zakladnico ruskega kmetijstva. V Moskvi je »univerza prijateljstva«:, katero obiskuje letos 500 akademikov iz različnih manj razvitih dežel. Vse šolanje je brezplačno. Izbranim akademikom plačajo celo potne stroške. — Vzdrževanje take univerze stane lepe denarce, toda Hruščev se zaveda, da je to najuspešnejši na- Trgovska hiša kvalitetnega blaga LODRON Zavese, preproge, tekači, prešite odeje, žimnice, posteljno perilo, ležalni stoli, talne obloge, posteljno perje. Villach - Beljak, Lederergasse 12 čin širjenja komunistične ideologije med zaostalimi narodi. Čez nekaj let bodo ti akademiki, izšolani v središču komunizma, zavzemali v svojih deželah važna mesta, od česar bo komunizem žel svoje uspehe ... Kubanski študentje so priredili pred kratkim prav izvirno demonstracijo pred ameriškim poslaništvom v Havani. Na Kubo je padel kos dolgometne ameriške rakete, ki je bila izstreljena s Gap Canave-rala. Drobec je ubil na Kubi neko kravo. Tedaj so študentje prikorakali pred poslaništvo s kravami, med katerimi je bil tudi bik. Vzklikali so proti Amerikancem. Slišal se je tudi vzklik: »Zmagali bomo s kravami in brez njih!« Kravam so obesili na rogove razne napise, kakor »Amerika obtožuje kravo, da je komunistični agent« in podobno. Bik pa je nosil napis: »Ako boste še nadalje ubijali krave, boste imeli opravka z nami«. Molotov se na Dunaju večkrat pokaže. Že na sprejemnem banketu jug. zunanjega ministra se je baje kar prijetno počutil v pisani družbi državnikov. — Ko je bila v dunajskem parlamentu pred časom razprava o notranjih avstrijskih zadevah, o katerih je govoril notranji min. Afritsch, se je nenadoma pojavil v diplomatski loži tudi nekdaj mogočni Molotov, kar je vzbudilo precejšnjo pozornost. MILI OGLASI Lastcks-smučarskc hlače le 355.— S. — Volnene tanke jopice, modne barve, od 88,— S. — Prešite odeje