30. štev. V Kranju, dne 30. julija 1910. XI. leto. GORENJEC Političen in gospodarslg list. —~ Stane za Kranj x dostavljanjem h dm 4 I, po pošti u celo l«to 4 K, sa pol lata 1 K, a drcft države .tue &»60 K. PoaMtMtna šUrilka po 10 vin. - Ha oaročb« bras istodobne vpoiiljatve naročnina se ne oiira. — Uredništvo in uprav-n i it to je na priatari gojp. K. Fleriana v «Zvexdi». Izhaja vsako soboto ""1 zvečer ===== In sera ti ae računajo za celo rtran 60 K, za pol strani 90 K, s* četrt strani 20 K. Icserati ae plačujejo naprej. Za m»nj#a oznanila a« plačuje za petit-vrato 10 vin., če ae tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi ae ne vračajo Česa treba našemu kmetu? Ljudsko glasilo hrvaške ljudske napredne stranke ▼ Dalmaciji, imenovano «Pucka sloboda» (narodna svoboda), je nedavno privesia pod zgornjim naslovom članek, ki je tudi za nase kmečko ljudstvo tako poučen, d« ft v celoti prinašamo. Evo: Naš kmet gleda na vse s strahom in nezaupanjem; kogar se je bal in pred kom je trepetal dozdaj, pred njim tre peče še zdaj; ne upa si skoraj mu poclodati ▼ oči, boji ae maščevanje, preganjanja in — prekletstva. Ne upa se postaviti na lastne noge, ne upa si misliti a svojo glavo, delati po svoji volji, ampak boji se svojih «gospodov*, to pa vse zaradi tega, ker so ti na tisoče načinov poizkušali mu vzgojiti strah in ga držite v temi in nevednosti. A kjer je kmet začel gledati s svojimi očmi, kjer je spoznal, kaj je dobre) in kaj slabo, kjer je znal razločiti prijatelja od nasprotnika in zapeljive* ; kjer je med kmečkim ljudstvom začela delovati prosveta: tam ae je znal kmet rešiti jerob-stva in suženjstva, in postal je samosvoj, samostojen in sam gospodar v svoji hiši; tam ne veruje laskačem in zapeljivcem, tam dela on zase in za svojce, za sedajnost in bodočnost. In v tem je razliks, ker je hribovski kmet v vsem zaostal za poljancem in deiincem, ki so Že davno začeli bolj svobodno živeti in ae bolj neodvisno vladati. Pojdite skozi hribovske vasi, in videli jih boste zapuščene in zanemarjene,1) niti sledu kakega napredka, kaki premembi na boljše. Koče neurejen?, krma pokvarjena, vrtnarstvo in sadjarstvo nepoznano, mnogokrat so bolni in umirajo, ne da bi imeli zdravniško pomoč. Ni ne potov, ne vode, ne gozdov, občinska zemlja je razdeljena *) Naravno je, da je ta trditev splošna in da za eden in drugi kraj ne odgovarja resnici. Op. ured. iu ueobiuiau*, umirajo od nego i is potreb, polja so pod vodo, setve so odnesli potoki. Pa pojdite k župnika! Ima dolgo, široko in visoko novo gosposko hišo, da bi lahko stanovale v njej najmanj tri kmečke rodbine. Hleve ' ima lepše in udobnejše n go naj moviteii kmet stanovanjsko hišo. Ima tudi urejen svinjak in pasjo h žico, globok in obsežen studenec s čisto in bistro vodo; na vrtu vsake vrste sočivje, krog hiše sadao drevje, obsefue vrtove, Uvide, pašnike, njive, vinograde in gozdove, Z dtfMtne ali okrajne ceste vodi k župnišču širok, trd z kakor dlan raven pot. Taka je pri župniku, a kako je pri kmetu, smo že povedali Zakaj ta pestita? Ker ae za kmeta nihče ne briga in ne zavzema niti pri občini, niti pri vladi, župnik in kaplan pa delata zase, sa nju pa delajo še v deželnem in državnem zboru poslanci is hvaležnosti, da sta se zavzela za njih izvolitev. Saj bi morda no bili izvoljeni, če bi ne bili sapniki in kaplani obleteli vseh kmetov, jim obljubljali vse mogače, jim zgrozili s peklom in hudičem. Pa voiitvi sevedU pozabijo na s roje obljube, ne brigajo se sa ameia. Zakaj tudi? Saj kaplanom je skrb se priporočiti izvoljenim poslancem, da izprosijo na pristojnih mest h dobre župnije, župnikom pa se gre za dobro življenje v pokoja. Kjer so volilci samostojni, pri katerih ne more niti župnik, niti kdo drngi kaj vplivat1, tam tudi sami odločujejo pri volitvah, in občinski za i topi, deželni in državni poslanci ne delajo za posameznike, ampak izknšajo čim največ doseči za celoto, posebej seveda za kraje, kjer so svobodni volilci sa nje po svobodni volji in vesti glasovali. Da je vse to tako, je vzrok ta, ker naše kmečko ljudstvo nima zaupanja v sebe. v svojo moč in se ne zna odločoo otresti vsega, kar je delu podrejeno in zasužnjeno. Naj sat3 kmetje ne verujejo tistim, katere oni plačujejo in vzdržujejo, naj se ne puste od njih zapeljevat?, ampak mj «e zbirajo ob vsaki priliki okrog pametnejših in samostojnejših svojih sova-ščanov, naj ž njimi pretresujejo in naj a svojo svobodno voljo sklepajo, kaj in kako bodo delali. Samo na ta način, če ne bodo poslušali raznih zapeljiveev, je mogoče, da sa dela za splošni blagor in ne na korist posameznikov. Naj bi bila med kmeti sloga in dobra volja, svobodni duh tn neodvisna misel, odločni sklep in nesebični nameni, naj bi kmetje s studom odbijali ponudbe in podkupnine onih, ki bi radi kupovali njihove svobodne glasove, da bi jih lažje podjarmili in zasužnjili, in naše vati se bodo povzdignile, bodo razcvete in napredovale, prišla bo vanje luč prosvete, in naraščalo bo narodno blagostanje. Gospodarski del. Sesuje alt iapa|ii|e telet Teleta lahko redimo na dva načina: 1.) Da ga pustimo sesati pri materi; 2.) Z napajanjem. Nobeden teh načjnov nima kakih izrednih prednosti, temveč ima vsak svoje dobre in slabe strani, ter imamo s pravilno porabo pri obeh načinih ugodne uspehe. Če pustimo tele sesati, se isto rado dostikrat kar poleg krave priveze, da sesa po poljub-riosti; ta način je manj priporočljiv, ker je prvi čas po porodu tele v nevarnosti, da ga krava pohodi in ker se krava zaradi teleta vedno po nepotrebnem vznemirja. Zato je boljše dati tele v ograjen prostor blizu krave, da ga ona vidi, v katerem je neprivezano, ker je prosto gibanje za tele jako koristno. Prve dni se pusti tele po štirikrat, pozneje pa po trikrat na dan k materi v natančno določenih presledkih. Pri tem načinu imamo to dobro stran, da ni treba krave molzti in šele potem mleka dajati teletu. Tele dobi mleko pravilne toplote, brez vsake nesnage, mleko je nepokvarjeno, kar je velikega pomena, da telečja driska ne more tako hitro nastopili. Pri sesanju obdeluje tele kravje vime pravilno, PODLISTEK. Zavist. Napisal Oskar Fin, prevel Ž. Spomladi je bilo, v prvem maju, kateri je napolnil srce mlade komtese z neznanim hrepenenjem. Ni mislila več na samostan, iz katerega je prišla pred kratkim, v katerem je vendarle tičala s svojimi misli. Nič ji ni bilo več za belo in tiho sobico, v kateri je tam prebivala, kajti ugajala ji je sedaj bolj njena domača soba. Topli pomladanski večeri, katere je preeanjala pri njenem okencu in dihala vonj bezga, so bili vzrok, da je tako iz-ljubila svojo sobico. Sedela je tn dolgo časa nepremično in imela oči vprte na okraske ograje terase, ki jo je objemal bezeg z višnjevkastim morjem svojih cvetov. Takrat sta se približala komtesa in Edvard. Ves čas, ko jo je poučeval v godbi, ni nikdar pomislila na to, da bi se utegnilo izpremeniti njuno razmerje, učenke do učitelja, ne glede na to, da je bil učitelj mlad, lep mož, ki niti eddaleč ni bil podoben svojemu predniku, staremu regentu chori, ki je komaj Vlačil pete sa seboj in Imel obligatoo tabatière. k nekega lepega dne, ko je stara guvernanta, kj je nadzorovala komteao pri učnih urah, zaspali pri svojem kvačkanju pod velikim oknom, katerega kremo vi zastori so tako prijetno dušili svetlobo sob in na ta način iste napravljen* tako prijetno ljubke, tistega dne je zagrabil Edvard roko komtese in šepetuje govoril k njej z razburjenim glasom, kakor še nikdar dosedaj. Njegove besede so učinkovale nanjo kakor prvi poljubi. Branila se jih je, a vendar je rada prisluškovala njih zvoku, ki ji je bil tako prijetno ljub. Branila se jih je in vendar je poželela vedno novih. Njena dekliška sramežljivost ae je tu borila z njeno mladostjo, z njenim hrepenenjem po ljubezni, o kateri je toliko brala in sanjala, katere pa ni poznala. V tem trenutku je razumela komteia vse strastne poglede svojega učitelja, katerih prej ni razumela. Spoznala je, da je oboževana, in ni ji bilo to neprijetno. In tako si je polagoma nehala očitati, da posluša Edvardove besede. Vdala se jim je popolnoma, vdala se je njegovim poljubom, kateri so potlej prišli — kajti priti so morali ... To je bilo nekaj dni sreče t Nenavadne misli so navdajale komteso 1 Ko je zvečer sedela pri oknu svoje sobe in vnovič preživljala vse trenutke, ki jih je tega dne zavžila z Edvardom, je začutila hrepenenje, da stopi na teraso in da se odtod spusti v objetje dišečega morja besgevega cvetja. A potlej — to ni bilo veš evetje in listje, katerega objetje, je čutila v duhu, ampak resnično naročje, njegovo naročje. .. In potlej? Sreča nikoli ae traja dolgo. In pri komtesi je pregnalo njeno srečo pripovedovanje njene hišine. Hišina je poznala o 1 nekod Edvarda in je veliko vedela iz njegove preteklosti. Pripovedovala je komtesi, da je nekdaj — takrat je bil baje še na konservatoriju — Edvard živel z neko deklico. Da je ž njo skupaj stanoval in da so baje ljudje že govorili, da jo vzame za ženo. Vio noč je komtesa jokala. In drogi dan, ko se je oprostila v Edvardovi navzočnosti za trenutek avoje guvernante, je moral Eivard vse pripovedovati v svoji nekdanji ljubici. Ničesar ni skrival in na vse očitajoče poglede je odgovarjal enako: •Saj še takrat nisem poznal Tebe, srček!* Ko ji je vse povedal, oatalo je komtesi še nekaj dvomov, katerih se je hotela iznebiti. • Kaj pa je bilo f» je vprašala. •Prodajalka prekajeaega mesa.* «In stanovala sta skupaj ?» « Skupaj.* «V e-ni, i-sti, so-bi?* « Nisva imela toliko, da bi si bila mogla najet) d*e.» Komtesi so solse tajile oči, vsled česar narašča množina mleka. V novejšem času se tndi, in to s pravico, poklada veliko važnost na obdelovanje vimena, kakor je recimo Hegelundov način. Tele samo pa obdeluje vime z butanjem in valjanjem na najnaravnejši način. Dokler tele ne porabi samo vsega mleka, kakor je to dostikrat v prvih dneh po porodu običajno, mora se krava po sesanju ali pa tudi Že med sesanjem temeljito izmolzti, ker je v vimenu ostalo mleko v avojih posledicah škodljivo. — Navedene prednosti sesanja so gotovo pomenljive, osobito nekatere zaslužijo vso pozornost in važnost, zato je tudi lahko razumljivo, da se drži večina živinorejcev tega načina odrejanja telet Vendar pa imamo Iz gospodarskega ozira škodo ali izgubo pri sesanju telet Prvič se ne more teletu natančno potrebne množine mleka odmeriti in je torej lahko mogoče, da dobi premalo ali pa tudi preveč mleka. Druga napaka pa je prehitro odstavljanje teleta od sesanja. Živinorejcem je gotovo znano, kako se tele in tudi krava vsled odstavljanja vznemirja in razburja. Tele se, kakor se gospodarji radi izražajo, „joče" za kravo, ali pravzaprav za vimenom, več dni zaporedoma in je končni uspeh celega odstavljanja vkljub vsej skrbnosti ta, da tele oslabi, se posuši in ostane dolgo časa brez vsake rasti in nadaljnega razvitka. Pravijo sicer, .mlečno meso" mora dol, toda to mnenje je popolnoma krivo, kajti pri pravilnem počasnem odstavljanju se teletu odvzeto mleko nadomešča z zmletim ovsom, oljnatimi tropinami in zste ne more izguba na teži telesa priti v poštev; vendar se vsled odstavljanja vkljub temu tele in s tem seveda tudi krava vznemirja, kar pa teletu ne doprinaša ravno oči vidne izgube. Kakor tele po materi, istotako je tudi krava za teletom več dni nemirna in razburjena; ona jč malo in daje seveda tudi malo mleka. Vsled navedenih neugodnosti, ki so združene s sesanjem, se poslužuje v novejšem času mnogo živinorejcev napajanja telet V tem slučaju se tele hitro po porodu spravi v gotov prostor, da ne pride s kravo nič več skupaj. Kakor pri sesanju, ravnotako se mora tudi, če tele napajamo, prvo mleko dati teletu. To mleko je gosto, rumenkaste barve, ki povzroči, da se tele očisti. S tem mlekom se črevesa teleta nekako pripravijo za prebavo nadaljne hrane. Tele se napaja bodisi s posebno napajalno pri- Eravo, ki ima zato nalašč prirejen sisek, podoben ravjemu sisku, ali pa se vzame kako ne preveč Blitvo posodo ter se navadi tele, da sesa na prst [a slednji način se hitro navadi, da začne piti kar samo iz posode brez porabe prsta. - Pri napajanju se lahko daje teletu natančno odmerjeno množino mleka. Dobiti mora dnevno šesti del od svoje telesne teže dobrega mleka, katero se mu daje v prvih dneh v štirih, pozneje pa v treh presledkih na dan. če tehta na pr. bolj slabo tele takoj po rojstvu 30 — 40 kg, ima dobiti na dan 5 — 6 litrov mleka. Srednje močno tele tehta do 42 kg, zelo močno pa po 50 kg in še več. Po tej teži je tudi določevati potrebno množino mleka. Kakor tele raste in postaja težje, je tudi množino mleka pomnoževati. Ko je tele staro štiri tedne, začeti mu je dajati dobrega mehkega sena, zmletega ovsa, zdrobljenih oljnatih tropin ali otrobov. Ono začne dano mu hrano vohati in lizati ter se navadi kmalu, da jo začne počasi žvečiti in jesti. Potem mu je začeti od dosedanje množine mleka počasi nekoliko utrgavati, najlažje na ta način, da se mu daje potem do starosti šestih tednov mleko samo dvakrat na dan, do šestega tedna pa samo enkrat na dan. Ko se tele enkrat na gori navedeno krmo privadi, potem se lahko z dajanjem mleka popolnoma preneha. To ustavljanje se vrši brez vsakega vznemirjenja krave ali teleta, tele ne izgubi pri pravilnem oskrbovanju nič na svoji teži in ne zaostane v rasti. Da se pa navedene prednosti napajanja v resnici obnesejo, je potrebno, da se ravnamo po sledečih točkah: 1. Natančno določiti po teži telesa potrebno množino mleka. 2. Skrbeti povsod za skrajno čistoto. 3. Da se daje mleko v pravi toploti t j. v toploti, kakor bi ga tek dobilo, Če bi sesalo kravo. Na zadnji dve točki je v mnogih gospodarstvih paziti jako težko če pa ne držimo skrajne čistote, ali če ne dajemo mleka v potrebni toploti, lahko z bolc teleta na driski in vsled tega poginejo. Kdor torej nima zanesljivih poslov, stori boljše, če pusti teleta sesati. Taissjitri sejem v Kraaja is« 35. julija 1910. lota. — Prignalo se je: 104 glav domače goveje Živine, 76 glav bosanske goveje živine, — glav goveje živine hrvaške, 8 domačih telet, — hrvaških telet 171 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, 24 domačih ovac, — hrvaških ovac, 4 koze, — buš in —- bosanskih volov. — Pitani vol 100 kg 64—68 K, na polovico 100 kg 58—60 K, za pitanje 100 kg 62—54 K, kumerni 100 kg 36-40 K. Pšenica K 10*—, proso K 7 — , rž K 8—, oves K 7-50, ajda K 7—, repno seme K 40-—, fižol ribničan K —, man-dalon K — koks —, krompir K — za SO kg. Dopisi. Ii ieičnrske občil e. Takih komedij g-ste ve ni nikjtr kot v lončarski občini, odkar sta se veiesovski farovi in šenčorska kaphmija oženila, da ložje komaadirata nad nerazsodnimi backj, katerih tudi pri nas ne manjka. Senčorski kapan Kmet, majhen moiič, vodene glave, ki bi se pa rad prisiinil na kazino dobro faro in ki je tako kuntten, da kar samo pooblastila podpisuje (Tr. DotioJek v Olševko), veiesovski otrobe? župnik Brešar, enoletni podžupan brez delokroga, in se lepo število drugih duhovnikov s dolgeoovatim in krasoodiiečim kranjskim tehantom aa čelu, so si x malenkostno večine (l. razred 2, drugi 5, tretji 17) pridobili gospodarstvo nad lepo in dossjcmj mirno naso občino ter vsejali v vasi in h S« sovraštvo, kakršnega še dosedaj nismo poznali. To so osnanjevalci božje besede 1 In stopili so skupaj novi «moije», narejeni pod okriljem babjih kril, hudiča in pekla in ugibali kot tisti v pesmi, ki so volili za župana osla in medveda, kdo jim bo županova!. Starega žunana. zmožnega in za občino zelo saslužaega, ki je 27 let vodil občino v zadovoljoest voiileev in politične oblasti, so v znak hvaležnosti potisnili med staro šaro. Brez tajoika jo sa borih 400 K opravljal aaaa vse posle obširne občine. Seveda, kaj bo tak župan, ki je tako pocenil Saj še občinskih naklad ai znal povečati — torej proč ž njimi In ko so torej modri novi možje stopiti skupaj, je bilo kandidatov dovolj: za sfoankarja Ivana iz Sredojeva«, ki tudi velesovskemn Sajovcu, ki je ša pred kratkim farje požiral kar kosmate ia še danes katerega skrivaj pogoltae. so se cedile sline po lopa stkani stolen. No, pa Sajovec je tuJi mež, ki povsod zmaga, kamor skoči! Dragar, zvest njegov pajdaš pri prešičjereji in prešičeklaji — kajne, Sajovec P — bi bil tanj, toda veter je vlekel proti jngn in volitev je zadela proti volji faro vie v J ar ca it Šenčurja, ki drugače ni napačen človek. Kaj pa sedaj, ko imamo svojega župana, so vpraševali novi molje. Okrasimo vozove, vzemimo godce in hajd po občinsko kaso an Luže k staremu županu I Brž po možnarje v aaeinarijo in pa prit rta vat v zvoniki I a hrvaški Marto j ek, ki zna dobro rajtat tudi take kob le, ki ne rezgetajo, je tekel domov p« zastavo, da bo rajtal ž nje na čelu rele procesije, ki naj prepelje zmagoslavno kaso v Šenčur. Ze so se postavili v vrsto: prvi rajtar kfartnjek s zastavo, za njim veiesovski Brešar, ki zna posebno dobro objemati, kar lahko potrdijo veiesovski fantje ia pa kaplan Kmet, ki je kar iz svoje vodene glave hotel škropiti pot. Za njima so se pa postavili backi po vrsti kakor so bile vsakega zasluge: priznani kanonir Sleme iz Police, ki se dobro zastopi na spod oje klkije, včasi pa tudi kakšno farovško srajco rad pomeri, Višnar, Kraševc itd. Dragar in Sajovec sta pa hotela najbližje biti, ker čim bližje je kdo žegnane suknje, tam večja je njegova stava. Odrinila sta torej s trdimi svojimi komolci prve backe, češ, da imata ona pravico biti naj prva baeka in Sajovec je že stegnu svojo roko, da bi ket ■•okrnjen, a sedaj noveličaa grešnik spoštljivo poljubil rob farovške suknje, ko se naenkrat v daljavi pokaže oblak prahu, ššartnjekova kobila pa nesramno vzdigne zadnji konec, da vsi od sramežljivega strahu odtkočijo. Kaj je toi Kdo je to P Toda voznik fe prihaja bližje: mlad trebeč nese ponosno svojo glavo preplašenim baekoas nasproti, zadaj na vozu pa sedi — oj strah in grom — stari župan na start skrinji, občinski kisi 1 Da bi ga strela ! Ves špas jim je pokvaril I Ia Mart-njek je ponižno zlezel s kobile, backi so kar zgi-njevali kot bi jih zemlja požirala, gospoda Kmetu se je pa vsa voda posušila 1 Toda noVi župan pa ni dolgo iupanoval. Je prekmalu i spre vi del, da ga hočejo imeti samo sa slamnatega župana — to častno mesto pa on rajie privošči drugim. Njegova bolehnost mu je čisto prav prišla — porabil jo je in sa odpovedal. Tako sedaj še župana ni I Toda pride še lepše ! Na žopanovo mesto bi moral stopiti njegov namestnik. Toda bistroumni naši klerikalci in njihovi črni priganjafii s-j nato p oz a bil i II Volitve župana brez namestnika 1 Kaj pa sedaj P Pravijo, da dobimo uradnika iz Kranja, ki bo vodil občino. Plačati ga bomo morali seveda samit In povrh še tajoika. Mi, ki smo ostali v neznatni manjšini pri volitvah, protestiramo odločno, da bi se vsled neumna farovške politike zvišale občinske naklade. Naj pa Kmet iu Brešar plačujeta, ki tako modro vodita zaslepljene volilee. In vi, volilci nasprotne stranke, ki ste verjeli sladkim besedam svojih zapeljivcev, ali so se Vam že odprle oči? Ali se dosedaj nisteiz-poznali, da se v čraoovčjih oblekah skrivajo volkovi, ki jedo na naše str oške ia nas povrh še zapeljujejo P Duhovni naj bedo to, za kar jih plačamo, mi si pa že sami lahko gospodarimo. Našim dobrotnikom v farovžib, ki žive oi naših žuljev, pa ponovimo samo on del pisma, ki so ga od faro vi a zapeljani konuunarji v Sodraiici postali svojemu duhovnu-konsumariju: •Ampak, moj Bog!* jo je potolažil £ ivard — prestrašen, ie oi b;i nič : kaj v t-sel, malomarno je spravil pismo v iep, nato pa p stopit na vrt, kjer je upal, da dobi — njo. Pečati je tel po petanati poti, kot da pre-. misija — ali ta — ali oe tu; ko jo je zaglt-dal is dalje, je postat čutil je, da mu bije srce sunkoma in da so mu noge tako nekako okorne in ko as je ozrl naokrog, se mu je skoro stalilo — ob misli, da bi zapustil ta kraj... Pa kaj — ali hoče živeti le dalje v tej negotovosti in brezpomembni službi, ah iaaa priča« kovati v Zaporja kaka gotove fcede^oaši *- P — Takrat je stopila pred njega zopet podoba, ki jo je nosil od davna v srcu in že se je obrnil, da bi odšel... •Kam pa I P* ga je takrat poklical glas izza smrečja, da je obstal. Tisti hip bi bil najraje sam, da bi premislil in presodil, pa saj konec, kakor si je zagotovil, bi bil vedno isti: ljubil je Ano oddnedodne bolj... In ako bi ga ona uslišala, o čemer že včasih ni dvomil, potem — adijo vsa davkarija «Ali ste se me prestrašili P» ga je vprašala, ko je dospel do smrečevja, kjer sta se razgivar-jala tndi prvi dan, ko je prišel v Z i polje. •Poglejte,* mu je dejala in mu pokazala t sto drobno pisemce, ki ga je prinesla Poloačevka — •kako malo je znano o ment Nekdanja ssšilka, sedaj učiteljica na Dolenjskem, mi namenja, da se mošt ia tki tudi meni skorajsni poroka. Oh, ti nevedneal — Ia naslov, — na zapoljako učiteljico, prn* m vasi No, dal Nikomur nisem ničesar pitala m zato je tako!« O »o!« ji je vrnil pismo, ne da bi kaj rekel; po kratkem premišljevanju pa je posegel v žep. •Tndi same je nekaj doaesia postale Ana je prvi hip razširila oči v nekakem začudenju, ko je pa jem Citati, je Osolt opasal, da m ji roka trese in ji lice lahko sardeva. •In kaj nameravate sedajP» ga je vprašala tiho in povesila pogled v tla. 1. priloga »Gorenjcu" If. 30 z i. fftfO. častita svoje aoobčane kar t živinskih vagonih vozi po bežji poti, so bili vsi blagoslovljeni odborniki v Črnih suknjah, ker njim je le podrepnik vseč. • Klerikalci so Vas volili častnim članom, a tte pogoreli, Lii»«r«lci so Vas volili rastnim članom, a ste pogoreli, Hodic naj vzame sleparskega farja!« __Volilec. Novice U £eleiaikov. Slavnost petindvajsetletnice našega bralnega društva se je imenitno izvršila. Sprejem gostov zunaj trga je bil tako lep, da so mnogim udeležencem solze ginienosti zaigrale v očeh. Iz mnogih h iS so vihrale zastave, ko je korakal mogočni sprevod z godbo na čelu skozi trg. Na trgu pred cerkvijo je pozdravil goste gosp. Klop&č in J6L Košmeljeva. Odgovoril jima je gosp. profesor ng v daljšem govoru. Potem se je pripel društveni zastavi trak, darilo železniških narodnjakinj. Po obhodn skozi Gornje Železnike se je pričela pri Thalerju ljudska veselica, katere se "je udeležilo cez 600 ljudi. Vojaška godba iz Gorice je neutrudno igrala same slovanske komade, vmes pa je pel dražgoški pevski zbor. Proti večeru se je mladina zavrtila. Slavnosti so se udeležila kor-porativno »Čitalnica* iz Škofje Loke in bralni društvi iz Selc in Draigoš, prvi dve društvi z zastavama. Prišli so ta dan v Železnike tudi mnogi rojaki, ki so svoj čas sodelovali pri društvu, a so sedaj po svetu. Pod veliko rdeče marelo sredi vrta pa so sedeli najstarejši udje, ki so pri društvu že od njegove ustanovitve in se pri rajnem vincu pogovarjali o nekdanjih časih. Kratko rečeno: bila je ta prireditev izredno krasna, nadvse dostojna in navduševal na. Bralno društvo si lahko zapiše ta dan z zlatimi črkami v svojo zgodovino. Največja Zahvala zato, da je bila slavnost tako izredno lepa, pa gre gosp. Klopčiču in dražestnim dekletom, članicam društva. Naj ostanejo še naprej tako zavedne, tako narodno-delavne I Isto popoldne so imeli .Orli" škofjeloškega okrožja v Selcih javno te ovadbo, pri kateri so se baje najbolj izkazali železniški z Marčičem na čelu. Po telovadbi je bila klerikalna veselica v gostilni .pri vrlem značaju". Največje junaštvo so pokazali »čuki" ponoči, kc so razbili tablo z Vabilom na slavnost bralnega društva v Železnikih. Radenski Šimena se ima za izredno lepega človeka. Če pride v kako hišo, samo po hiši gor-indol hodi in se pri vsakem obratu gleda v ogledalu. Mi bomo pa počasi poskrbeli, da bo imel druge skrbi, kot samo v ogledalu ae gledati. Lošk« novice. Pretekli Sedan so srna oJbiskali cisam in ■sestavili na Studencu 4 šotore, Bih so pravo pohujšanje naši mladini in zoprn te ni napravil naš trvjtjeredatk Krme nobenega koraka. Seveda je on rad sam pasel svoje oči na ciganu in cigank', ki sta se kopala v Adamovi obleki. V kakšne gostilne zahaja sapnik Šinkovec P Na to vprašanje bi lahko odgovorit vsak petletni otrok, da v take« kjer gledajo slavni njegovi pristaši po greš nage ciganke. Res lepo razmere morajo vladati v kiigutovi gobani. Dobro bi bam, vsoti to hišo nekoliko na piko, posebno pa njenega lastnika Migata, ki je sa tak posel, kakor prej omenjeno, posebno navdušen. Na t i «čuki» so jo zopet «avsrikali». Dan 10. julija so posebno počastili. Zjutraj so krevaali rokodelskih pomočnikov 1 S trdimi žulji ste jo razvili, s prenapornim delom jo postavili v svoj lastni dom, sedaj pa skoraj nimate prave s ne do zastave in ne do doma. Vse vam je požrla lačna bisaga Šinkovca, oropano je vaše imetje, vzet vaš napredek in razbiti vi sami po svetu. Sedaj sedi Šinkovec doma mehko in složno, obkoljen od svojih okuženih kodov, in pobija s svojo delgoustno učenostjo vse, kar ni hinavskega. — Zvečer so se napili in po veselici so šli spremit vsak svojo punico v mehko posteljico. Starološka hranilnica, tista, v kateri tajaost so banje čenče, je izdala pred kratkim svoj letni suhoparni zaključek. Seveda ga ai dala natisniti v posebnih izvodih, ampak samo v kratkih besedah, določila izgubo in dobiček v na laži patentiranem «Domoljubu>. Vprašamo gosp. Baloha, blagajnika «Slovanske straža*, kam je zapisal svoto, izdano za čukarske kroje, v katerih se šepiri pri-farška inteligenca, kakor sami sebi pravite f zastavo rokodelskih pomočoitov, sa njim pa «šerait^f«rajo» a svojo sestavo. Uboga zastava | rešitev Jesenic slučajne drugače, kot oni In ti naj Jeseniške novice. Naj samo začnemo z besedami dopisnika •Jeseniških novic* v »Slovencu* od zadnje sobote 1 «In privrelo je blato iz blagoslovljenega lažnika in ae lepo, nežno položilo na vesoljno slovensko gnojišče — v »Slovenca». V tem tonu. ki ga je •Slovencev* dopisnik vajen, bi pisali lahko dalje. Ali ne ugaja nam, ker je preveč •duhovita, potem se pa tudi z narodnim gospodarstvom no bavimo tolike, da bi razpravljali o samih «guojilih». No, bili sme pripravljeni na gnoj in blato in vendar smo izaeoadeni, kajti toliko lastna tako malem prostoru bi se ne dobilo niti na malem •gnojišču* — •Domoljuba*. Sicer pa — »a. Na avstrijskih srednjih šolah uvedejo itrslae Vije I Pričenši z jesenskim šolskim letom, uvedejo po vseh avstrijskih srednjih šolah, in sicer u dijake zadnjih dveh razredov, torej na gimoitijah za sedmo- in osmoiolce, na realkah pa za šeste-in sedmošolce strelne vaje pod nadzorstvom vojaških oblasti. Komo poveljstvo v Pragi se je že obrnilo na češki deželni Šolski svet z vpraianjem, koliko dijakov bi prišlo v poitev, ker namerava že z jesenskim šolskim letom pričeti s poslovanjem tega pedagoškega uoika. Vendar strelne vaje k sreči ne bodo obligatorne in k sreči za enkrat klasifikacija odpade. Srečna, blažena Avstrija I Trgovska pogodba mod Avstrijo l> Srbije vsebuje razoe carinske olajšave in znižanje glede nekaterih carinskih izdelkov, kakor glede porcelana, glinskih izdelkov, steklenine, železnine, pohištva is zavitega lesa, lesa vsake vrste, cementa in moke, dočim je za Ogrsko dovoljen uvoz vina, lern, cementa, moke Ltd. Kakor se zatrjuje, se dovoljuje Srbiji uvoziti v Avstrijo samo svete zaklano živino, in sicer 20.000 volov in 50.000 prašičev, in sicer v plombiranih vozovih in v vrečah in pod najobsežnejšimi varnostnimi odredbami. b ogrsko peeiaaako sbsraies. Pri razpravi o rekrutnem kontigentu je govoril tudi honvedski minister Hazay ter izjavil, da je uvedba dveletne vojaške službe potrebna, ali posledica bodo vitji izdatki za vzdrževanje vojske. Nemški državni tajnik za vnanje stvari Kiderlen-Wächter je dospel v Marijine vari na obisk k Aerentalu. Vslirve ■■ Francoskem. Vrtijo se volitve v generalni svet. Znanih je do danes 1292 izidov, voljenih je 173 konservativcev, IbO naprednjakov, 811 republikancev in radikalcev, 46 združenih socialistov; ožjih volitev treba 112. Angleški ministrski evtl je sklenil glede na obrambne uredbe v Nemčiji utrditi vsa pristanišča na severnem morju ter izpopolniti vse utrdbe na otokih in na kopnem. Ravnokar je izšel 5. snopič »Več luči!" pod naslovom Štiri črtice .namreč: Nekaj is življenja fajmoštra Božidarja Koiamerulka. — lake dolg rep je imel pes svetopisemskega Toblje. — ? nebesih. — Konec sveta in sedež sa »nebeške kraljestvo". in Kraljevič In berač. Spisal Mark Twain. Cena broširali 40 vio., trde vezan 60 vio. Godovi prihodnjega tedne: 3 L Ignacij, Ognjealav, Boleslav; 1, avgusta. Vasi Petra, Makabej, Oedomir, Veka; 2. Porciiun-kula, Alfonz, Bojan, Lenoalava; 3 Najdba sv. Štefana, Lidija, Strašimir, Miroslav; 4. Dominik, Agabij, Domogoj, Ljubočica; 5. Marija Dev. snež., Tisoslav, Dobrina; 6. Sikst, Dobrart, Vlastica. Novičar. Vsem gorenjski« podružnicam in prijateljem družbe sv. Cirila in Metoda. Prihodnjo nedeljo, dne 31. julija zbrali se bodo zastopniki gorenjskih podružnic družbe sv. Cirila in Metoda v Podnartu v gostilni g. župana Ant. Pogačnika ob treh popoldne, da se domenijo, kako pospeševati intenzivneje družbene namene. Tega rodoljubnega sestanka naj se udeleže vse podružnice gorenjske po svojih zastopnikih, dobrodošel pa tudi vsak somišljenik. Na svidenje, zavedni Slovenci 1 Sklicatelj. Oaipod dr. Ivaa Tavčar je naš zadnji uvodni članek, oziroma skromnega tiskarja Lampreta počasti t jutranji izdaji »Slovenskega Naroda* od minula srede kar s celim — uvodnikom. V njem pa ne navaja članka samega ali ga morda kritizira kot takega, paš pa na dolgo, a zelo duhovito (članek se bere kakor kak roman) p s* o nečem, kar pri nas imenujemo «bavbav». Ponorčevati se je hotel is imena «Szala», katero nosi novo napredno io politično društvo, češ, «da na skalnatih tleh ne raste velizo m še tisto, kar zraste, raste počasi*, pa je pri tem nehote razzald svoje stare prijatelje Iberalce v Kranju, ki tudi rasto in stoje ua skalnat h tleh. Kraojci se mu najbrž I p> sahraljujejo a« ta pofclou. S.cer pa is celega danka o J se v a dejstvo, da je g. dr. Tavčar zelo ljubosumen al« morda celo jezea, ker ni več mlad, in ker m bil izvoljen v nosi odbor, v katerem sede »ami mladi idealni rodoljubi, kajti že maieuKoatoa beeedica , katerega je «Sloga* začela plačevati že lansko leto. Vspored se dobi na večer koncerta pri blagajni. Več je razvidno iz lepakov. Poaabei vlak v Bndolfovo I Na letošnjo Zavedno skupščino, Zaveze jugoslovanskih učiteljskih društev v Ljubljani, ki se vrši dne 6. ia 7. avgusta v Rndolfovem, se odpelje dne 6. avgusta zjutraj ob 10. uri z južnega kolodvora v Ljubljani poseben vlak. Vlak se ustavi tja in nazaj na postajah: Ljubljaua-dolenjski kolodvor, Grosuplje, Št. Vid in Trebnje. Iz Rudelfovega odhaja vlak v nedeljo, dne 7. avgusta, ob 9. nri zvečer. Vlak odhaja is Ljubljane tak čas, da imajo ztezo ž njim tovariši in tovarišice s Kranjskega, Štajerskega, Koroškega in Primorskega. UJeleženci naj se priglase po dopisnicah takoj na našlo : Zaveza avstr. jugoslovanskih učiteljsk h društev v Ljubljani. — Tovariši, tovari-šice, poslužite se posebnega vlaka, ki ga sedaj prvič priredi Zavem za svojo skupščino, v naj« mnogobrojnejšem številu I Vzemite s seboj tudi prijatelje učiteljstva! Ceno vožnji izve vsak pred odhodom. Priglasite se takoj aa navedeni naslovi 2 Blsda nam poročajo: Bled leti menda na Kranjskem. Toda, kdor malce pazneje ogleduje «ta raj kranjske dežele*, se nehote domisli, da je kje na štajerski slovensko-nemški meji, sli pa aa Koroškem. Nemščina prevladuje, bodisi pri javnih napisih po posameznih prodajalnah, ali pa v gostilnah. Se nekaj vzgledov: Znani «Gurhaus» ima to posebnost, da ima sicer dvojezičen napis, najprej slovenski, prav visoko na pročelju, a ravno polovico manjši kakor vebkoaižji nemšk«. Ako hočeš iti v ta oritcL> slaščičarne! CJijtidoo jaLrtjarT) obcirj^tUej u mestu ir> rja dejeli, da sen) SLfojo starojoa^o $l«$cic«rr>o i> tillel premestila na glaiJr). trg U ^150 g. 5* ^aiJ$larja $t. 11 &9*jdjtidr>«jc prosifT) $Iau>. občiQ$tL»o 3« obiler> poset. postrežba je 3«gotoL»ljcr>a r>aj$olldr)ej$a 3 tJedrjo s^ejln) fo'"tji ra^lžrjiro peciUdrT) ir> slafeiearrjL <5g. trgoUecrT) 5« uljtidrjo pripdfocarf) 3« obila rjaroeila kar>diteLt ¡0 bi$ki>itr>ega blaga la$tr>ega izdelka. <5g. trgoueerT) pri Lieejerr) odjerr>tj prirrjerer) popust. 164 3_3 v" ' 3 odlicbirT) spoštovanj crr) PT)arija f$!ar)cler. 0a drebrjof debelo? Popolnoma varno in najbolje naložite svoj denar v HmKi posojilnici v Llabljanl naiproti Fioovca:: t lastni bili:: Dunsjsk* cesta.) Kmečka posojilnice t Ljubljani podpira kmetovalce in je pravi kmečki denarni zavod. Vloge $e obrestijtjo po *Vlo. I! V kmečki posojilnici je naloženo že nad 16 milijonov kron. Rezervni zaklad če s 800.000 kron. Zs vernost pa še neomejeno Jamči nad 8000 članov. Kmečka j posojilnic* je edin slovenski, denarni zarod, ,ki j« 84 ; vpstfaJ hišne nabiralnike vlog. -26—15 - Kmečka posojilnica sprejeme hranilne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar 5 Matija Ažman mtz»r • »™»i ™ nasproti Klobučarja Ovčjaka naznanja slavnemu občinstvu, da Je prevzel obrt ivlihkelei Pantarja v Kranju mr za izdelovanje mrtvaških krst ker je biki hiia onega prodana. 92 e- is Krste se dobe vsakovrstne in po najnižjih cenah. v .i T K*»3r\ \m: • Mestna jMfe M m M m m Je prvi najvarnejši In največji WJF BHPŽSM štm MM IMF M M JF»™ M zavod za nalaganje denarja SmSfEMM*EL" ^ V pol. cltr. Radovljica »a brcaj«« jjgggg Mestna hranilnica^v^Radovljici^obrestujelvse hranilne vloge poik41/l>l'lli»lllllllllll»lll?HllllllHfllHllillllllWIIIHIt»lllHfnilimWlfH obrestuje hranilne vloge po — 4r — 726—16 >mmm»'8»i)Mii»i»mn brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle in nedvigajene vložne obresti -pripisuje h kapitalu vsakega pol leta — to je dne 30. junija in dne 31. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zglaiati radi tega pri hranilnici. V ga varnost hranilnih vlog Jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kranj s vsem svojim premoženjem in s vso svojo davčno močjo. Da so hranilne vloge res varne, priča zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter žnpnlšča cerkveni denar. t Hranilnica posoja na zemljišča po 5% na leto in na amortizacijo v 36 letih, tako da na primer dolžnik v teku 36 let popolnoma poplača posojilo 100 kron z obrestmi vred, ako plačuje vsakega pol leta po 3 krone. Sprejemajo ae tiidi vloine knjižice drugih hranilnio in posojilni o kot :: gotov denar, ne da bi se prekinilo obreatovanje. :: 11. priloga „<3ortnieu" iftv. 30 z i. iyio. napis. prideš v kako bc»j*o gostilno in zahtevaš kaj v slovenščini, ie li moško odreže prva natakarica: «Veište niht sloveni§>, pa se ji na nosu bere, da je doma iz ljubljanske okolice. Nasproti poste se nahaja nekaka sladščičaraa pol^g Uspete ve cvetličarne, kjer se bleste edinole apmski napisi : gefrorenes, ajskafe i. t. d. Ako te sreča fijaker, pristna gorenjska jerhovna, ti zakliče v pristni go-renjščini «far mer>. — Draginja je leto« tu na Bledu naravnost nedosegljiva: govedina se prodaja 1 kg po 2 K do 2 K 80 v, a teletina 3 K do 3 K 60 v. — Kaj pa je s kupom Bleda? Ga bo li prevzela dežela ali ne P Mislimo, da bi bilo umestneje, ko bi kranjski finančni minister raje mislil na nakup Bleda, kakor na kupovanje ob-savskih mlinov in parcel. Prihodnjič se kaj. aa^s\aa^a^B^*aWP fi^k0*ft&^ftfiO4% £"«9ffi^4sM& JBaVQSk9ti Js*4a^4 Bohinja. Deželna zveza za tujski promet v Ljubljani nam poroča, da pride prve dni avgusta g. minister javnih del Avgust Rltt z rodbino na daljše bivanje v Bohinjsko Bistrico, ter se bode nastanil v Cirand Hotelu Triglav, kjer je jako lična dependenca, vila Bogomila pripravljena. Po sedanjih izvestih ima gosp. minister tudi namen ustaviti se nekaj dni na Bledu. Ta novica se bode v Bohinju in na Bledu pozdravila s tem večjim veseljem, ker je gosp. minister tudi glavni šef državne organizacije za tujski promet, kateremu dolguje tudi naša dežela veliko zahvalo. Želeti je, da g. minister najde v teh divnih gorenjskih krajih prijeten odpočitek in blagodejni mir. Želeti je pa tudi, da vzame seboj najboljše utise o razvoju rajskega prometa nn Kranjskem. TofaM promet aa Bleda. Več kako 100 strank je tujcev v letošnji sezoni proti lanskemu več došlo aa Bled in hoteli, kakor zasebna stanovanja so že precej napolnjena. Vedno se od strani posestnikov napravi kaka udobno,st ža tujce, le zdravniška moreta tolko in okolico, vprašujejo. Ža Bohinjce izdala zveza prometnih društev V Ljubljani zelo ličen vodnik in je to vse hvale vredno, da se zveza tako iskreno zanima za promet s tujci v Bohinju. Mnenja smo, da Bohinjci to komaj znajo ceniti. Grajo zasluži torej v polni meri tako zdravniška komisija, kakor prometno društvo, da nimamo takega malega vodnika za Bled s primernim kažipotom za okolico. Sicer ima zdravniška komisija prospekt za stanovanja, kateri je pač te za stanovanje iskajočega tujca. Ko pa tujec pride na Bled, pa ne dobi primernega vodnika za izprehode okrog Bleda in izlete v eatouco, bodiet** Bohinj-o&j&ose lepe kraje gorenjske, kakor v Pofte, Begunje, Kranjsko goro, Tržič i. t. d. Zaspanost glede takega vodnika za Bled je pri teh za to poklicanih korpo-racijah neodpustljiva in upamo, da se v kratkem ta napaka popravi. Izgovor, da m* potrebnega denarja za tako Izdajo, bi bil pa zelo piškav, kajti, ako se ima denar, da se plača zdravniška godba čez 500 K, se bo imelo tudi še 300 K * izdajo živo potrebnega malega vodnik« za Ble in okolico. Pripomniti bi bilo še to, da bi ta vodnik za Bled ne bil tako pristranski, kakor je za Bohinj, izdan od deželne zveze v Ljubljani, kajti ta vodnik ima na zadnji strani železniško karto, kjer je Bohinjska Bistrica dvakrat podčrtana kot bivanje za tujca. Podčrtana je dalje tudi Ljubljana, Gorica i. t d., ter tudi Jesenice, a Bled pa tega usmiljenja na tej karti ni zaslužil. Tako naj se ne dela od nobene strani, posebno pa ne od zveze prometnih društev, katera je poklicana za to, da vsa prometna društva enako podpira in omenja. Veselica se vrši v Zgor. Besnici št. 47, pri Ivanu Paplerju po domače pri Žnidarju v nedeljo, dne 7. avgusta 1910. Na sporedu je: sreč-kanje, prosta zabava, godba in ples. Začetek ob 3. uri popoldne. Dobiček je namenjen za popravo občinskih potov. Dobitki in preplačila se hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi naj-nljudneje odbor. Čebelarakt i hod se vrši jutri v nedeljo ob treh popoldne v Srednji vasi nad Skofjo Loko. Predaval bo g. nadučitelj Likozar iz Ljubljane. Celjikl lokolaki alat 1 1910. leto dm stoji celjski «Sokolski dom>; kot nekaka predstražs napram nemškem in nemskutarsketn Ctalju se vspenja na enem najlepših prostorov, ob glavni cesti, ta na zunaj skromna stavba preti nebo 1 Kakor pa je na zunaj «Sokolski dom* naš priprost, tako je v notranjosti okusno in praktično opremljen. Izven mestnega teritorija stoji naš dom — magistrat nam ne more glade slavnosti delati nobenih težke č. Za nate sto vensko predmestje, sa slovenske Gabeeje je celjski »Sokolski dem* neizmerne važnosti. Prirejajo se po zimi v njem gledališke predstave za priproato ljudstvo, vršila se bodo ljudska predavanja, kar nam letos še, žal, nI bito mogoče storiti, osnovana je »Ljudska knjižnica*, ki Jo ima v oskrbi «Kluh slov. napr. akademikov*. «Sokol> pa zbira nadalje pod okrilje svoja vrsto navdušenih mlad h mož, katerih Število se je v novem domu znatno jnranožito. «Sokol» nam varuje pod okriljem svojim mlad naraščaj, ki pohaja večinoma iž delavskh slojev, goji nam pa tudi žensko telovadbo, katere pomen se ne da dosti preceniti. V «S?koisa*sn domu* imamo narodno gostila«, ki je Bila M naša predmestje prepotreiua. Lahko toraj rečemo, da je bil nas «Sokolski dora» v Gaberjih tik Celja velikanskega pomena, kajti nikdar ne smemo upati na zmago v neraškutarskra Celju, ako nam ni okolica, oni obroč okrog mesta, narodno organiziran. — 14. avgusta nai bodo poselili bratje iz vseh slovenskih pokrajin. Tuli mili nam bratje \% kraljevine Hrvaške in zastopniki češkega «Sokola» nas bodo počastili. Slavnost sama bode za nas Csljane velikanskega pomena, katerega pojmujemo samo mi Celjani. Radi tega naj bode tudi udeležba taka, kot si je mi žilirao. Kdor čuti z nami; kdor pojmuje pomen slavnosti, ki naj bi bila dosjojna in častna manifestacija čilega S o-venstva, ta pridi. Sprejeli vas bodemo, dragi bratje in sestre z odprti asi rokami in veseliti se bodemo, da vas vidimo v sredini naš;. Situacija našega naroda, posebno nos Stajercsv, je ogrožena, saj se moramo bojevati proti najhujšemu in uajofenziv-nejšemn sovražniku celega Slovjrasba. Danes lahko rečemo, da si je začel nai narod v gospodarskem ozira staviti novo stavbo, da se moči nase zbiraj-> in da nima sovražoik naš, kateremu smo tlačaaili akozi stoletja, več tiste moči in onega samozavestnega pogleda v bodočnost. Posebno mi Stajel'éi znamo, kaj da je boj za narodno osamosvojitev in kot sokoli spoznavamo, kaj da pomeni boj za svobodo. Sokolski zlet naš bode zapustil v srcih na-j šega ljudstva najlepši spomin, dal pa bode tudi omahijivcem veselje do notetjt injki*' *»i In aadoaoia (to zopet nekoliko tromba ... Lepo število kamniških Sokolov ie v ne>Selji? #4." t. m, nd^drt&e odkorakalo ;\s^|tóníka,^da priredi v/prijfftntm Doba 8voM|jsf nd fétovadbo, združeno n ljudsko veselico. T*oeno-ob 4. prikorakala je nad 70 mož broječa četa bratov Sokolov in naraščaja. Na lepo okrašenem vrtu gostilne g. Zamika naj bi se imela vršiti javna telovadba. Ves prostor je bil lepo okusen z zastavami in zelenjem in f/o za to 'posebna k vala poitarici gospodični Franici Peter« taanovi. — Prost h vaj, kakor tudi orodne telovadbe članstva nam ni potreba te aofcraftti, sta bili lavrieni z navadno točnostjo in gibčnostjo. Vsekakor pa moramo pohvalno omeniti naraščaj, ki je s svojimi vajami pokazal kako resno sé je oprijel telovadbe, ki pa je tudi najboljše dokumentiral delavnost brata Lulina, ki je mlade dečke ituril, da so s tako natančnostjo izvedli n*lahke vaje. Karan ška godba je igrala neumorno ter izvaia samo slovanske komade, za kar je žela oblo pohvale. — Pri javni telovadbi in veselici je bilo mnogo .domač ga občinstva, ki je dajalo z glasnimi klici duška sačudenju nad tohko dovršenostjo telovadbe nas h ajgadftjftaV J« frj?.E^h sne število civiln^fltlawmstva in CTBWBmTVira, Domžal in Ljubljane, kateri 10 vsi z priznavajočim navdušenjem sledili vsaki posamezni točki telovadbe. Pozabiti ne smemo pohvaliti gostilničarja g. Zar-nika, ki je točno in poeeni postregel z najboljšo pijačo in dobro jedjo. — Pričakovati je bilr, da se najbližja bratsko društvo iz Domžal udeleži te prireditve, saj ravno kamniški okraj kaže dovzetnost za sukolsko idejo v vseh sloj h. Tako se je tavrš.la zopet ena sokolika prireditev in kamniški Sokol je lahko ponosen nanjo, saj je poka: al kaj lahko vstvari sokolska delavnost in sokolski ponos. Hov poštni orad Dne L avgusta se otvori na Ježki (politični okraj Ljubljana) nov poštni urad z uradnim imenom »Jeschza-Jezica", ki se bo pečal s pisemsko in vozno pošto ter zaeno služboval kot nabiralnica poštno - hranilničnega urada. S poštnim omrežjem bo imel za sedaj zvezo le po dnevno dvakratni pešpošti do postaje Jezica na železniški progi Ljubljana - Kamnik. Da je poštno ravnateljstvo vpeljalo nežno imenovanje jalonar', nas je ganilo do solzi Umrl je v Ratečah nenadoma cestar na deželni cesti Podkoren Rateče J¿ia Matjaž podomače Krevt, star 61 let. Kot predtopu čar se je udeležil bojev v Dalmaciji. B 1 je med ustanovitelji tukaj vojaS. veter, društva. Pozneje stotnik in zadnji čas zastavonoša pri tem društvu. Bil je v življenju blag človek in vesel družabnik. N. v. m. p. Ii Begunj nam pišejo: Pred kratkim časom je našla c. kr. žandarmerijtka patrulja na Begunj-šeici v bližini prostora, kjer je ležala ona žrtev Eisenpassove krogle tisto ftobert-pvško, ki jo je menda nosil Kremenšek. Po sodbi izvedencev je bila ta puška prav pripravna za vrabce in gorske kavke. Zigonetka je vsem ta najdba, kajti čudno je, da se je puika šele sedaj našla, ko j hi vendar že mnogo ljudi hodilo tata okrog. — Na kraju »nesreče* vihra sedaj že nekaj dni mogočna slovenska tro-bojnica, ovita se črnim «floróos». —« Tuji hribo-lazc'', posebno Nemci in Cehi se prav laskavo izražajo v vzorni ureditvi, lepi legi in skrbni postrežbi Vilfanove kočo na Begunjske.. Čemu ao dobro delnice hotela «Unios»? Da se j h zapušči »Slovenski Straži* in škefn. — Tako Sta namreč ukrenila blaga pokojnika Ažman in Potočn k. Prvi je zapustil eno «Slovenaki Straži» a drugi škofu — menda kar pet. — Posnemanja vredno. V občini Zgornja Slika je razveljavljen pasji kontuaaac. Sopničlna noli. Dne 2. julija v Št. Vidu pri Prevojah umrli posestnik in gostiln čar Alojzij Škcfic je *se svoje premoženje, okoiu 80.000 K, zapustil občini Prevoje za šolske namene. ftaaa f Sv« Jakoba Od sobote na nedeljo 19,—20. julij* je po Gorenjskem razsajala huda nevihta. Vso zatvernice neba so se odprle in lil0 je, da se je kar kadilo. Ko pa je solnce okrog 10. ure v nedeljo pregnalo oblake, zabližčali so se višji vrhovi naš h orjakov v beli snežni obleki v vsej svoji krasot'. Snega je padlo nad pedenj debelo in hribolazci, ki so prenočevali po raznih kočah, se lahko postavijo, da so so kepali o Svetem Jakobu. — hreden pojav! Poročil se je v nedeljo, dne 24. julija na Jesenicah gosp. I.-an Radej, veleposestnik in trgovec v Cilju z g ošpic o Marico Zore to vo z Jesenic. Napad na učiteljico. V Krašaji je 14 L m. zvečer dosedaj neznan ztikovec dvakrat ustrelil v sobo, kjer stanuje učiteljica. K sreči ni bilo gospodične doma. Mogoče, da se oblasti posreči dobiti pravega zločinca. Ljnbljanako proalo voljno gonilno in rene-valao društvo vabi aa slavnost Štirldesetletnice, spojeno z zborovanjem «Zveze kranjskih prostovoljnih gasilnih društev* in odborove seje (Slovanske glasilske zveze*, ki bo dne 13., 14. in 15. avgusta 1910 v Ljubljani. Spored: I. V soboto, dne lj3. avgusta 1 Sprejemanje gostov na kolodvorih ia odkazovanjj prenočišč. Ob. 8. uri zvečer koncert y hotelu «Uaion». II. V nedeljo, dne 14. avgusta : 1. Ob 8V, uri dopeldaafiss|vaajkno zborovanje Ljubljanskega prostovoljnega* gasilnega in reševalnega društva v «M«stnsm dornus. £. Ob 10. uri nastop društev na Bleiwaisovi ceitr, na to odkorasaujs v »Zvtezdb* k maši. 3. Po sv. maši mimohod pred deželnim dvorcem, pokloni te v deželnemu zastopu ; obhod po mestu, poklooitev mestnemu zastopu; ra hod pred »Mettnim domom*. 4. Ob 3. uri popoldne vaja Ljubljanskega prostnvoljnega gasilnega in reševalnega društva. 5. Ob 4*/« uri zborovanje «Zreze kranjskih gasilnih društev v »Mestnem domu*. Dnavni red: 1. Pozdrav načelnikov. 2. Poročilo 0 delovanju. 3. Blagajnično poročilo. 4. Poročilo o pravilih okrajnih zvez in prememba pravil. 5. Posebni predlogi, ki se morajo do poslati do 5. avgusta. 6. Volitev odbora po § 17. zveznih pravil. 6 Ob 7V, uri zvečer koncert v hotelu «Tivoli*. 111. V pondeljek, dne 15. avgusta: 1. Ob 9. uri dopoldne zboruje tehnična komisija »Slovanske gasilske Zveze*. 2. Ob 11. uri odborova seja »Slovansko gasilske zveze. 3. Popoldne ogledovanje meita in izleti J okolico. 4. Ob 7V, uri zvečer koncert v »Narodnem domu*. IV. Dne 16. avgusta ob 6V, uri zjutraj odhod gostov v Postojno. V. Obedi se vrše poljudno v raznih hotelih, restavracijah in gostilnah tako, da so domači gasilci v družbi s tovariši iz severa in juga. VI. Da bo razvrstitev mogoča, bratska druitva prosijo, naj naznanijo Stavilo ._ifr tpvaris^jr zveznemu ali pti,o*f kot ^ovarniSkd znamke • * 9 príddteff i za kavo! v Kranju nasproti gimnazije se takoj odda ▼ najem. Natančneje se Izve v upravnlštvu »Gorenjca* m »en mm Stanovanje Obstoječe iz treh sob in kuhinje ter pripadajoč mi stranskimi prostori se odda takoj v Hiši št. 163. V. C pove lastnik Ignac Fock. 178 2 Priporoča, se .11 Lep senčnat vrt, sobe za tujce, kopalna soba je vsakomur na razpolago. 178 2—1 Priporočilo in naznanilo. Slavnemu p. n. občinstvu v mestu in na deželi uljudno naznanjam, da sem prevzel if. '•T te dni v naj etii. Točila se bodo,pristna dolenjska in štajerska vina, domače pivo iz Mengiške in Mavrjeve pivovarne. Dobila se bodo ukusna mrzla in gorka jedila. Za dobro in j r točno postrežbo je v polni meri poskrbljeno. V nadi, da bodo cen], gostje, kakor dosedaj obiskovali to gostilno tudi Se nadalje, se najuljudneje priporoča z odličnim spoštovanjem Ignacij Rebolj gostilničar lat trgovec se * i vino. 176 1 Nc 176/10 14 Na lastnikov predlog prodala se bodo na prej Antonu Smuk iz evasi lastna zemljiiča, za katere so se ustanovile pristavljene izklicne cene in sicer pašnik pare. št 198 (76 K), njiva št. 168/1 (200 K); travniki pare. it. 47 (500 K), 48 (600 K) in 385 (1400 K), gozdovi pare št. 371 (750 K), 400 (1050 K), 402 (1000 K), 41 (3100 K), 42 (600 K), 369/1 (800 K), 370 (300 K), 382 in 383 (2000 K), 394 (400 K), vse v k. o. Žiganjavas, in gozdovi v k. o. Vojvdauiboršt pare it. 1155 (200 K), 1156 (1800 K), 1157 (600 K). 1161 (1800 K), 1162 (1200 K), 1176<»K|r 1177 (1000 K), 1140 (1260 K), 1184 (1100 K), 1193 (2200 K, 1204 in 1205 (1000 K) 'JJMU^. Dražba se bo vriila dne 3. avgusta 1910 na parcelah samih ter se bo pričela ob 9. uri dopoldne na travniku pare. St. 47 k. o. Žiganjavas in eventualno nadaljevala še 4. ca^rtZvaaitca 1910 ob 9. uri dopoldne. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. Dražbeno izkupilo je plačati temu sodišču. Drazbene pogoje je mogoče vpogledati pri sodišču. C. kr. okr. sodišče v Tržiču dne 25. julija 1910. Žepna ura aa;doba: i Nikel-Roskopf ure od H 4 K naprej Nikel-Cilinder ura od 6 K naprej. Srebrna Cilinder ara od 9 K naprej. Srebrne Anker ura od ! 12 K naprej. k Nasproti trgovine „MERKUR". Ivan Levičnik ur ar trgoolna z arami In zlatnino a Kranja priporočaj svoje veliko tabor vsakovrstnih švlcarskik šepnili in stenskih nT od najcenejše do Bajdražje vrste. »Ornega" ln „Unlon" nre. Velika aaloga ln lzber vsakovrstnih nnanov, aapestnlc, prstanov, srebrnih ln zlatih verlilc 1.1, d. Popravila se lsvršnjelo lavrstno, :::: točno, po najnlšllh cenah ln najhitreje._^ Nasproti trgovine Reter itlajdie. 487455 INGER JosiP Pogačnik v Radovljici I ^) krojaški mojster ===== šivalni stroji za ose le mogoče Siri vrine namene, z Dobe se v vseh naših prodajale* h. SINOER Co., akcijska družba šivalnih strojev. 86 Podružnice povsod. Pod rut niče povsod. Kranj It. 33, nasproti c kr, pošte. doktorja pl. Trnk6czyja krmilno varstveno sredstvo se dobiva pristno pri trgovcih le pod imenom Maatln. Previdni kmetovalec ga primeša krmi vsaki domači živali. Najvišje medalje na razstavah žu tisoi; zahvalnih pisem pričajo o velikih uspehih, ki se dosežejo z masti nom. Tovarniška zaloga: 89 12—9 Ltkarnsr Trak6ozy, LJubljana. Konc. zobarski atelje ti deČ * Kraajn od sedaj nadalje samo v Stritar'"' ulica 7. 44 52—30 Konc. zobotehnični atelje O« vS^jtc^I Šivalni stroji in kolesa Ejttbljani Tovarniška saloga 49 52-26 Iv. Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane siv. stroje in kolesa Ceniki na tahtevanje zastonj. Glinaste peči 147 52 7 štedilnike, banje na kopeli, kakor tudi kipe p vase ln druge glinaste lsdelke v vseli barvah, trpežne in cent priporoča Avgust Drelse prva in največja tovarna pa6i in glinastih izdelkov v Ljubljani. uuuuuuuuuu ■ ■ Električna gonilna alla. ■ ■ ToVarna ol|Mtli barf, lata ia firncia Brala Cberls órkoslikarja, lakirarja, stavbena in pohištvena pleskarja Ijiitjana Mikloèiceve ulioe 0, nasproti hot. .Union* ustanovljeno 1842. ,62—4? Telefon 154. DDüEüiiDDDD Odlikovan 1909 na razstavah v Londonn in v Parizu s prvim darilom: častno diplomo, velikim zlatim častnim križcem in veliko zlato kolajno priporoča cenjenemu občinstvu svojo delavnico v izdelovanje vseh vrst oblek za gospode, uradniških uniform, salonskih, turistovskih in lovskih oblek ter ogrinjal. Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in bruskega snkna. — Naročila ae lzrrinjejo po najnovejšem kroju točno ln ceno ter se sprejemajo popravila. Specijalist v izdelovanju trakov ii uloosklk sokuj. Zajamčena je vestna izvršitev naročenega dela natančno po meri in izbranem kroju ter po želji naročnika. — Kdor si želi nabaviti elegantne, fine, obenem trpežne in vsem zahtevam ustrezajoče obleke, naroči si jih naj pri tej tvrdki in postal bo stalen naročnik. 82 52—21 209 52—49 Rudolf Rus nrar v Kranju Največja zaloga nr, zlatnine in srebrnive. Ceniki poštnine prosti. Pozor! Zaloga gramofonov najnovejšega sistema :: Plošče najlepših slovenskih komadov. Ustanovljeno leta 1885. Vina štajerska,1 dolenjska, goriška, vipavska, istrijanska, dalmatinska, jamčeno pristna ponuja po skrajno nizkih cenah zadruga 282 52-85 Agro-Merkur r. z. z o. z. v Ljubljani. Martinova cesta 20 9 ranit Martinova oesta 20 Postajališče električne cestne »»ajejaj železnice pri šentpeterski cerkvi. 180—2 LJUBLJANA ::: Zalagatelj drnštva c. kr. avstr. drž. uradnikov Bogati zaloga po-blitva vsake veste v vseh oenah. Ogledala, slike v vseh velikostih. Popolna oprava za rile. špeoljallteta: OostllnlSkl stoli. Pohištvo Iz železa, otroške postelje /n vozički po vsaki ara/. Modrool li žlčna-tega omrežja, afrl-danske trave ali Ume, prve vrste velno v zalogi. Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Dlvan z okraski. Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, oele garniture. za sodo: postelja, nočna ornarlos, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo. Špeoljalltete r nevestinih balah. Voliti prostori, pritlično In r /. nadstropju, čudovito poceni za hotele, vile In za letovišča 62 gld. 00 1 ;! J. 1 CCI 1 Mil if II il 1 1:1 il ):)!)!ii):j;i;tii.i:j:(.(;(:i;i;i ^Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in s pohištvene oprave, spominki iz marmorja, granita ali sijenita, apno živo in ugašeno se dobi pri Alojzij« VoduiK« kamenarskem mojstru ulica = a -i t ii.i lui:): i|i fii ;(!)!)! mmm \i immi Prva tovarna 75 26—21 naznanja s tem p. občinstvu, da je njen destilat za mesto Kranj, Škof) o Loko in Tržič pri gosp. depozitirala, ter ima izključno samoprodajo le tvrdka Dolenz. Steklenice aa pokniojo so po 40 fin. in se dobijo pri g. Dolenzu. VdiKansKa zaloga slatnmHof 114 18-1 vsake vrste po tovarniški ceni prodaja Anton Adamič KRANJ : Slavni trg. : Edini : zoboSST?. atelje UBJf mg gm mm S m m dr*Edtiard l\f alljll Globočnik ii Isti hiSl, kjer je lekarna. Umetni zobje se izgotove v enem dneva, popravila v nekoliko urah, začasna popravila takoj. Vsa tehnična dela oskrbuje preizkusen zobotehnik, Solidno delo. Ordtiiaoije vsak dan, tudi ob nedeljah. 220 52-47 kupuje v vsaki množini beljaška tovarna sadnih konserv pr. trast Hanpf, Beljifc (Villacb). Zaboje za napolnitev se dopoSlje vsakemu, četudi ni množine. 156 io-6 J OS. W£IBL J. Spreiteerjev naslednik LJUBLJANA, Slomekova ulioa &t. Stivlno-Httio Ii loutrokcllsko kHDcavalcarstvo. Žično omrežje na stroj, ograje na mire dvom, obmejno onireije, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, Štedilnike i. t. d Špecijaliteta: 83 52-20 valj i čn i zastori (Rollbalken). Čltajte ln priporočajte! Poljudna zbirka prav po-" trebnih, poučnih In aktu-elnlh spisov za slovensko ljudstvo. Izhaja periodično, najmanj štirikrat na leto. 1. snopič: Cerkvene pristojbine aH štolnlna z dodatkom Kako se določa kongrua? 2. snopič: Kako naj sina oprostim vojaščine in druge važnejše določbe glede vojaške dolžnosti. 3. snopič: HALLEYJEV KOMET (REP ATI CA) 4. snopič: Blra, kongrua in cerkvena konkurenca 5. snopič: Štiri črtice, namreč Nekaj iz življenja f a j.n ostra Božidarja Kozamernlka. — Kako dolg rep je Imel pes svetopisemskega Tobl e — V nebesih. — Konec sveta In sedež za »nebeško kraljestvo" Cena vsakemu snopiču 30 v, 4 snopiči skupaj 1 K. v založni tiskarni Iv. Pr. Lampret v Kranju ter v knjigarnah in trafikah POSOJILNICA V RADOVLJICI registrovana zadruga z omejeni« poroštvom s podružnico na Jesenicah sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po Rezervna zaklada iznaia : î brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. PosojUa se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 57i% ali z 17o amortizacijo, na menice pa po 6% :: Eskomp-tirajo se tudi trgovske menice. 192 52-62 Denarni promet ▼ letu 1909: nt Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga. Uraduje se v centrali in v podružnici od 8.—12. ure dopoldne in od 2.-6. ure pop. Izvzemšl nedelje ln praznike. Poštno-branilnični račun centrale št. 45.867. Podružnice na Jesenicah št. 75.299. Izdaja kooiorcij «Gorenjc*». OJgovorni urednik Miroslav Ambrotie. Lastnin« in ti«ek Iv. Pr. Umpreta v Kranja.