NOVO MESTO, 4. 2.1981 LETO XI ŠT. 2 LABOD je glasilo delovne skupnosti Tovarne oblačil LABOD Novo mesto — Izhaja vsako tretjo sredo v mesecu v nakladi 2200 izvodov — Ureja ga uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Milan Bratož, tehnični urednik: Marjan Moškon— Grafična priprava: ČZP Dolenjski list, tiska Knji-gotisk, Novo mesto GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE LABOD TOVARNE OBLAČIL NOVO MESTO WH>WWW»WMM—MfMMMMMM delitev osebnih dohodkov po delu! Pomembna družbena izhodišča za aktivnosti sindikata in drugih družbenopolitičnih organizacij v tem trenutku so naloge in problemi okoli uresničevanja načela delitve osebnega dohodka po delu ter o zmanjševanju stroškov poslovanja. Te dni sta bila sprejeta družbena dogovora o skupnih osnovah na teh področjih. Dogovora vsebujeta izhodišča, ki so podlaga za aktivnost sindikata in drugih družbenopolitičnih organizacij vTOZD. Družbeni dogovor o usmerjanju skupnih osnov in meril za delitev OD poskuša zastaviti skupna izhodišča za nagrajevanja po delu, ki naj bi stimulativno vplivala na povečanje produktivnosti dela vseh in vsakega posameznika. Družbeni dogovor o povračilu stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju del in nalog pa poskuša določiti skupna merila, ki bi vplivala na to, da bi se ti stroški zmanjševali v strukturi družbenega proizvoda oz. celotnega prihodka organizacije. Ni moj namen, da bi se spuščal v razlago teh izhodišč, pač pa opozoriti na ta izhodišča in potrebne aktivnosti v naših razmerah. Čeprav so si udeleženci teh družbenih dogovorov zastavili vrsto nalog, s katerimi bodo pomagali pri urejanju teh razmer, pa vendar ne kaže, da v OZD čakamo na konkretne strokovne pripomočke. Naša naloga je, da ocenimo naše razmere, da proučimo družbene usmeritve in da čimprej poiščemo lastne rešitve v okviru osnov in meril, kijih nudita družbena dogovora. Udeleženke družbenih dogovorov bodo pripravile: 1. skupna metodološka izhodišča za izdelavo razvida del in nalog v TOZD 2. skupna metodološka izhodišča za opredelitev posameznih elementov zah te v-nosti del 3. strokovno podlogo za ugotovitev rezultatov dela po značilnih skupinah 4. strokovno podlogo za ocenjevanje uspešnosti naložb, ki so osnova za delež osebnega dohodka na osnovi minulega dela 5. skupna podloga za opredelitev zahtevnosti del in nalog poslovodnih organov ter za ugotavljanje uspešnosti dela teh organov in za druge strokovne rešitve. Če ocenjujemo stanje naših razmer na teh področjih smo lahko zadovoljni, ker imamo (Nadaljevanje na 2. str.) Šilila Del razstavljene kolekcije na sejmu mode v Ljubljani, za katero smo prejeli najvišje priznanje te prireditve „ZMAJA 81 .♦. . . delitev osebnih dohodkov po delu! (Nadaljevanje s 1. str.) lastne rešitve za vsa osnovna razmerja, kijih usmerjata družbena dogovora. Menim, da se bomo lažje prilagajali skupnim osnovam, kot če bi morali razmerja na novo urejati. Na žalost obstajajo pojavi, kjer težko spreminjamo stare rešitve, čeprav so v nasprotju z družbenimi usmeritvami, in sicer pod izgovorom ,,zakaj bi menjali tisto, kar pri nas že dalj časa velja? “ Ob tem velja, da so takšna stališča osnova za kršitev predpisov in družbenih norm! Osnovno problematiko, ki omogoča urejanje tega področja, predstavljajo naslednji problemi: 1. razvid del in nalog 2. metoda za ugotavljanje zahtevnosti del 3. metoda in način ugotavljanja uspešnosti del in nalog 4. osebni dohodki na podlagi ustvarjalnosti 5. planiranje in programiranje obsega del in nalog 6. opredelitev kvalitete del in načel gospodarjenja 7. osebni dohodek na podlagi minulega dela 8. osnove in merila za razporejanje čistega dohodka. Ce se spomnimo na naše splošne akte bomo ugotovili, da imamo lastne rešitve za vsa navedena področja, pri čemer nam ni treba čakati na še bolj konkretne rešitve od zunaj. Nadaljevati moramo izpopolnjevanje naših rešitev ob upoštevanju že zastavljenih skupnih izhodišč teh družbenih dogovorov. To nam nalagata tudi družbena dogovora, ki v precejšnji meri zadolžujeta sindikat in poslovodni organ. V teku je razprava o nekaterih osnutkih naših splošnih aktov med katerimi je tudi pravilnik o standardih in kvaliteti del ter o normiranju v TOZD, ki nosijo naše lastne rešitve na področju delitve OD. Obenem lahko nadaljujemo z izpopolnjevanjem našega lastnega sistema tako, kot smo že nekajkrat poudarjali. Naše rešitve pri ugotavljanju obsega del, kvalitete izdelka oz. opravil so v večji meri splošna izhodišča, ki nudijo možnost posamezni organizacijski enoti oz. službi, da pride do konkretnih rešitev -specifičnih za naloge svoje enote oz. službe. Iz tega izhaja, da je še vedno ena od osnovnih nalog na področju delitve OD, da se v organizacijskih enotah in službah določijo konkretna merila za ugotavljanje obsega del, kvalitete dela in gospodarjenja z družbenimi sredstvi ter izraba delovnega časa. Ta naloga izhaja tudi iz razprave zadnje seje delavskega sveta delovne organizacije, ki je opozorila na potrebno aktivnost na tem področju. DMITAR PERIC, dipl. iur. letna konferenca sindikata v delti Izvršni odbor osnovne organizacije sindikata je na svojem zadnjem sestanku sprejel sklep o pripravi in izvedbi letnega članskega sestanka. Letni članski sestanek osnovne organizacije sindikata bo v TOZD DELTA v soboto 14. februarja 1981, kjer bomo: — analizirali in ocenili delo osnovne organizacije in njenih organov, ★********************* * ★ * Enotni lahko J * premagamo vse! * J . Kot tudi takrat J * bratstvo in enotnost nista * * bila motivirana s kakimi ★ 5 abstraktnimi ideali, marveč * * z usodno povezanostjo v J J skupnem boju za obstanek * * in zmago, tako je tudi danes J * temelj tega bratstva v dejst- ★ * vu, da samo enotni lahko ★ * premagamo vse, kar se nam ★ * postavi čez našo pot, in do- J J sežemo nove uspehe v našem J J samoupravnem družbenem { * ustroju .,." J Predsednik TITO v * * Jablanici ★ ■k ★ *********+*********** * — sprejeli letno programsko usmeritev osnovne organizacije sindikata, — sprejeli finančni plan za leto 1981. V oceni bo potrebno upoštevati v kolikšni meri je osnovna organizacija delovala kot dejavnik razvijanja samoupr avnih odnosov v TOZD in kako so se delavci vključili v politični sistem. Sprejeti bo potrebno tudi oceno o usposobljenosti osnovne organizacije za uresničevanje njenih nalog. Letna programska usmeritev mora vsebovati odgovornost za spremljanje in uresničevanje stabilizacijskih ukrepov, vključevanje osnovne organizacije sindikata v mednarodne ekonomske tokove, vprašanja delitve sredstev za osebne dohodke po delu in rezultatih dela. Poudarek bo tudi na odgovornosti za delovanje delegacij in delegatov v samoupravnih skupnostih ter vključevanje v aktivnosti za povečanje dohodka in produktivnosti. Uresničevanje nalog na področju LO in DSz ter obveščanje delavcev pa sta tudi področji, ki jima bo posvečeno precej pozornosti. MIMICA MAGDIČ V MESTIH 2: IVI 42,7 ODST. PREBIVALCEV Od 1,903.460 prebivalcev Slovenije nas je avgusta letos živelo v enem izmed slovenskih mest 812.774 ali 42,7%, od tega 47,9 % moškega in 52,1 % ženskega spola. Od vseh prebivalcev v Sloveniji nas je bilo letos avgusta 924.048 moških oz. 48,5 % in 979.412 žensk oz. 51,5 %. Del skladišča surovin v Delti. V Temenici pripravljajo sestanek z zdravniki splošne prakse, saj je tudi v tej TOZD precejšen odstotek bolniške- odmevi in vtisi s konference Dve delavki iz Laboda sta bili udeleženki decembrske konference ZSS — tovarišica Dragica Stanič iz TOZD L1BNA in Angela Blatnik iz ljubljanske enote COMMERCA. Občinska konferenca ZSS — Bežigrad je zadolžila tov. Blatnikovo, da pripravi za konferenco razpravo na temo Ugotovitev stanja pri uveljavljanju delitve po delu in rezultatih dela“, ki jo je naslonila na svojo sredino. »Konferenca je potrdila skupne osnove in merila za oblikovanje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, seveda pa ob tem ostaja na posameznih delovnih organizacijah naloga, za iskanje še boljše metodologije na tem področju. Poiskati morajo notranje rešitve za merila režijskih delavnih ,.Družbeni dogovor, ki smo ga sprejeli na konferenci, je stanj? izboljšal v prid neposrednih proizvajalcev," je dejala tov. Blatnikova. mest — ta so v Labodu zelo racionalno porazdeljena - izpostavljeno pa je bilo tudi vprašanje oblikovanja sredstev za osebne dohodke v skupnih službah. Resneje je treba pristopiti k pripravi meril za rezultate dela in iz tega izhajajoče nagrajevanje," je pripovedovala tov. Blatnikova in dodala, daje družbeni dogovor, ki so ga sprejemali na konferenci, izboljšal stanje v prid neposrednega proizvajalca. V pogovoru se je dotaknila tudi širine dela v osnovnih organizacijah sindikata in izven tega okvira, saj deluje v Občinski konferenci ZSS in v Republiškem odboru sindikata delavcev za tekstilno in usnjarsko predelovalno industrijo. Ob delu na družbenopolitičnem pod- ročju čuti, da bi morala biti strokovna pomoč obsežnejša, gradiva pa manj zajetna in lažje podana. Te dni pripravlja 10 OOS v ljubljanski enoti Com-merca članski sestanek, ki bo obravnaval in pregledal delo za leto nazaj in sprejel plan dela v letošnjem letu in tov. Blatnikova, ki je predsednica izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata, ima ob teh pripravah gotovo največ dela. iz temenice Interno izobraževanje V Temenici pričakujejo, da bo v letošnjem letu izpeljan program dodatnega internega izobraževanja za vse brigadirje in organizatoije dela. Program je izdelan, čaka le še na izpeljavo. Sestanek z zdravniki Tudi v TOZD TEMENICA je precej bolniške. Predvsem so pereča težja in daljša obolenja, ki jih je v tem kolektivu kar nekaj. Da bi se zdravniki splošne prakse seznanili s pogoji dela in da bi zaživelo boljše povezovanje z zdravstvenim domom, pripravljajo tudi v TEMENICI sestanek z zdravniki. Z osebjem iz oddelka medicine dela so se že sestali, tokratni sestanek pa bo širši. Le-ta bo pripravljen tudi s poudarkom na poklicnih boleznih, ki se v Temenici že kažejo v določeni meri in z upoštevanjem dejstva, da je kolektiv v poprečju star nekaj nad 33 let. Pregled rezultatov V Temenici so zaposleni na skupnem sestanku že okvirno razpravljali o delovnih uspehih in poslovanju v preteklem letu. Po temeljiti analizi delovnih rezultatov bodo kasneje razpravljali še o finančnih pokazateljih in kritično ocenili leto 1980 v njihovi delovni sredini. Priprave V pripravah na začetek predvidenih del v Temenici je narejen še en korak naprej. Lokacijsko dovoljenje je urejeno, sedaj pa čakajo na soglasje sanitarne inšpekcije in LO v zvezi z zakloniščem. POTEK PRIUČEVANJA V LIBNI Priučevanje novih delavk v TOZD LIBNA je zaključeno. Komisija za ocenjevanje in spremljanje delavk na priuče-vanju, ki je sestavljena iz treh članov — Lidija Hočevar, Ivan Žoher in Marija Štamfelj, seje po preteku določenega časa sestala in sprejela sklep, da pet delavk predlaga za sprejem v delovno razmeije, dve, ki sta dosegli nekoliko slabše rezultate, razporedi na najmanj zahtevna delovna mesta in jima podaljša priučevanje na šest mesecev, eno delavko pa zaradi neprizadevnosti in s tem nedoseganja rezultatov, odpusti. Že pred tem sta dve delavki zapustili delovno organizacijo, sicer pa nista dosegli zadovoljivih rezultatov. Naj navedem primer - zadnji mesec priučevanja, ko bi morala delavka dosegati 70 odstotno normo, je ta dosegla le 55,95 odstotkov norme. Po zaključnem tri mesečnem priučevanju tako pet delavk začenja svoje redno delo v Libni in želimo jim veliko uspehov! MARIJA ŠTAMFELJ ponovni sklic seje stanovanjske skupnosti Samoupravna stanovanjska skupnost občine Novo mesto je zaradi nesklepčnosti ponovno sklicala, že dvakrat odloženo sejo. Zaradi neresnosti delegatov je vsem predsednikom delegacij poslala tudi pregled udeležbe delegatov na posameznih sejah skupščine. Delegati, ki ne izpolnjujejo svojih delegatskih obveznosti ne samo, da ovirajo delo Samoupravne stanovanjske skupnosti, temveč so tudi moralno politično odgovorni svoji delegatski bazi. V pregledu udeležbe na sejah skupščine je tudi razvidno, da je delegacija, ki ima sedež v TOZD Commerce in katere predsednica je tov. Frida Pavlovič, zelo disciplinirana in resna, saj je med tremi najpogosteje prisotnimi delegacijami med 31 delegacijami krajevnih skupnosti in 32 delegacijami združenega dela. Skupaj z vabilom in gradivom za že omenjeno sejo, pa so delegati Samoupravne stanovanjske skupnosti dobili tudi vprašalnik s pomočjo katerega bodo skušali organizirati sestanek v času, ki večini delegatov najbolj odgovarja, posredovati gradiva v najprimernejši obliki in obsegu ter organizirati delo delegacij tako, da bo v bodoče potekalo bolj dosledno in kvalitetnejše. V prihodnjem tednu imamo delavski svet, ki bo tudi razpravljal o pravilniku o normah, iz proizvodnje pa pričakujemo konkretne pripombe, saj imajo delavke, ki že leta delajo na posameznih delovnih mestih, precej izkušenj in z njihovo pomočjo bomo gotovo lahko dorekli ta akt. Direktor TOZD TIP-TOP Pravilnik o normah je že razpravljal kolegij TOZD, pa tudi na sestanku vodij organizacijskih enot programa vrhnjih oblačil je bil predelan. Sledfila bo še razprava po sindikalnih skupinah, na katero se intenzivno pripravjjamo. Pričakujemo precejšnjo razpravo o tem aktu, ki seveda pomeni napredek in ki bo, ko bo sprejet, uravnaval marsikatere relacije. Direktor TOZD COMMERCE Da bo široka razprava učinkovitejša, je bil pravilnik najprej 0 standardih, kvaliteti izdelkov in normiranju v javni razpravi Na podlagi sklepa organov upravljanja je dan v javno razpravo pravilnik, katerega vsebina prinaša izhodišča za interne standarde in kvaliteto izdelkov, ravnanje z odpadki, način določanja plana proizvodnje v TOZD in organizacijskih enotah, normiranje in programiranje del in nalog, osnove za določanje delovnih meril in metodologijo delovnih časov, postopek in pristojnost organov pri normiranju ter postavlja kontrolo izvrševanja planov, programov, norm in kvalitete izdelkov. Kako se razvija javna razprava o pravilniku o normah, smo povprašali direktorje TOZD. Direktor TOZD L1BNA Na naših rednih sestankih z organizatorji dela, ki jih imamo vsak ponedeljek, smo se informativno že pogovorili o pravilniku, ki nam ponuja nekaj novosti. Nova izhodišča bodo gotovo uravnala in poenotila pristope, kakšne pa bodo pripombe, nam bo povedal zaključek razprave. V začetku prihodnjega tedna se bodo Del razstavljene in nagrajene kolekcije na ljubljanskem sejmu. sestali člani družbenopolitičnih Direktorica TOZD DELTA organizacij, za tem pa bo šla razprava še v širino. Pri prouče- Izvršni odbor sindikata je vanju pravilnika moramo zavze- sklical razširjeno sejo, na katero ti pravilni pristop ob razlagi, so bili vabljeni tudi sekretar ZK zato moramo posvetiti pripravi in predstavniki mladine. Na tej široke razprave kar največ po- seji so pravilnik o normiranju zornosti. natančno proučili in zavzeli določena stališča. Materiali iz omenjene seje so razobešeni, sicer pa je informiranje o pravilniku potekalo že pred tem, saj smo se o tem pomembnem aktu pogovorili tudi že na tribuni. Strokovni krogi pripravljajo pripombe, široka razprava pa bo morda še kaj dopolnila. Ob razlagi pravilnika usmerjamo pozornost na organizacijo dela, na standarde, vendar kadar so vmes norme, je kaj režko reči, da to ne pomeni tudi denarja. Direktorica TOZD ZALA Proizvodna režija se je že sestala in skupno pregledala pravilnik, po sindikalnih skupinah pa bo potekala natančnejša razprava. Kot je bilo že čutiti iz pogovorov v šivalnici in likalnici, kjer so bili pogovori tudi že opravljeni, so nujna usklajena in realna merila, ki bodo nudila za enako delo enako plačilo. V TOZD TIP—TOP pričakujejo živo razpravo obdelan v ožjem strokovnem krogu. Mnenja strokovnjakov bodo javni razpravi pomagala, jo podprla in poglobila. Vsekakor je to zelo pomemben akt, ki bo v TOZD Commerce predvsem tehnologom olajšal delo in ga postavil v čvrstejše okvire. Omenjeni pravilnik posveča veliko pozornosti kvaliteti dela in ureja toliko aktualnih področij, da pričakujemo zelo živahno razpravo, kar je glede na vsebino akta tudi prav. Direktor TOZD TEMENICA Razprava bo šla v širino drugi teden, sedaj pa pravilnik proučujejo organizatorji dela. To je akt, ki bo usklajeval in poenotil določena področja, ki so jih doslej urejali tudi drugi akti. S skupnimi izhodišči pa bo pot in. pristop enoten, s čimer bo storjen velik korak naprej. Direktor TOZD LOČNA Razširjen družbenopolitičen aktiv je skupaj s tehnologi na sestanku, 26. januarja predelal pravilnik in skupna ugotovitev pravi, da je bila uskladitev nujno potrebna. V razpravi je bilo precej povedanega o nekaterih nerealnih normah, ki so jih delavke presegale tudi do 60 odstotkov, kar je povzročalo težave tudi v organizaciji proizvodnega procesa. Čutiti je bilo tudi bojazen, da novi pristopi ne bi posegli v standard delavk, v njihov osebni dohodek. Vendar je bilo v razpravi predočeno, da pravilnik ne vpliva direktno na OD, da ta le izravnava pristope in organizacijo dela. Tudi v zvezi s kvaliteto je bilo izrečenih nekaj bojazni. Kriterij za kvaliteto dela bo nujno najhitreje dodelati in ga oživiti. Iz prakse je bilo posredovanih precej pripomb, ki jih bodo skupaj z zapisnikom sestanka, posiali tehnologom v presojo. Pravilnik je za našo delovno sredino velikega pomena, saj odpira nove poenotene poti, za katere pa bo praksa pokazala ali jih je potrebno še dopolnjevati in spreminjati ali izhodiščni okviri pokrivajo vsa področja. NA MESEC LANI 1548 UMRLIH LJUDI V letu 1979 je umrlo v Sloveniji 18.574 ljudi ali 1548 poprečno mesečno. V času od septembra 1979 do avgusta 1980 se v {»imeijavi z obdobjem leto dni prej koeficient na 1000 prebivalcev ni spreirenil (9,8). Vrednost tega koeficienta za avgust 1980 je že nižja -8,9. »••••••• Naša gospodarska situacija narekuje stroge varčevalne ukrepe, s pomočjo katerih se bomo postavili na trdna tla. Stabilizacijska priporočila in obveznosti zajemajo vrsto področij, ukrepi pa niso vedno namenjeni le tistim velikim in ,,pomembnim" vprašanjem kot so stroški, planiranje, nabava, prodaja ... Naše velike rezerve so v izrabi delovnega časa in v kvalitetnem opravljanju naših nalog. To pa bomo dosegli le, če se bomo na delovnem mestu dobro počutili, če bomo z veseljem prihajali na delo, če bomo delovali v ubrani, tovariški sred ini. 0 kavici, cigareti in še čemu... Toda, ali se vedno obnašamo tako? In v čem vidimo ubrano tovariško družbo? Ali sodi sem tudi kava in cigareta v sosednjem prostoru, kratek oddih pri sosedu, da bo šlo lažje in hitreje naprej, vsakodnevna družbica, ki si izmenja podatke iz prejšnjega popoldneva... Minute pa tečejo in dopoldne se drobi Drobne navadi-ce pa kaj rade prerastejo v navade in celo obvezo. Pojav, ki je menda kar splošen - jugoslovanski in morda še kakšen - zahteva premislek. In če v naši sredini to še ni tako kronično - kaže se morda pa že - se vendarle ustavimo in pomislimo kam to vodi Ne samo, da naše delo ob tem trpi, in da ni tako plodno kot bi ob skoncentriranem delu in času kliko bilo, pač pa s takim obnašanjem motimo tudi druge, ki jih morda čas lovi in si žele svoje obveznosti opraviti mirno ter brez družabnosti Pomislimo, da smo se na obhod tokrat odpravili mi, za nami pa morda še kdo. In če ob vsem tem bhko rečemo, da je naše delo v redu opravljeno, se vprašajmo, ali bo tudi sosed lahko opravil svoje, če bomo k njemu vztrajno prihajali na cigareto kadarkoli nam bo „zapasab“ njegova družba ali kadarkoli se bomo želeli mah odpočiti Neredko prihaja do takšnih srečanj pod skupnim naslovom, ki pravi, da je vendarle potrebno več stikov med nami, ki skupaj debmo, da je zdravo izmenjati mnenja. Vse to drži, vendar je ob tem potrebno vedeti in ločiti, da je ,.družba pač družba, služba pa služba". Beseda ali dve, kiju izmenjamo, ko pridemo po službenih opravkih k sode-bvcu, je gotovo dobrodoš-b, klepeti v delovnih prostorih, ki se marsikdaj dotikajo vseh drugih vsebin mimo službenih in poslovnih tem, pa naše odnose lahko le poslabšajo. Vse bolj zopet prihaja spoznanje, da je čas zlata Delovni čas pa moramo še toliko bolj ceniti in si ga prizadevati kar najracional-neje izkoristiti Nihče sicer ne more osem ur nepretrgoma delati in ustvarjati, vendar se trenutki oddiha tudi ne morejo spremeniti v debatne krožke, ki nudijo le plodna tla za nezdrave informacije. Če smo trenutno končali eno delo in smo preutrujeni, da bi ta isti hip začeli z drugim, se spomnimo, da je tudi izobraževanje in samoizobraževanje naša dolžnost Preberimo si pog-tavje iz našega samoupravnega akta, poglejmo zapisnik zadnje seje ali pa se spomnimo vprašanj, ki so pred • nami In o vsem tem razmiš- J Ijajmo, toda tiho, ker sosed dela. In naša zavest naj se ponovno najde na taki stopnji, kjer ne bo potrebno opozoril glede delovne discipline. L. J. I j kolekcija jesen - zima 81/82 Če se ozremo na letno kolekcijo, je bila ta zaključena v istih količinah kot predhodna, vidimo, da trenutna situacija postavlja vprašanje, ali bodo trgovine sprejele vse naročene količine. Dnevno prihajajo od nekaterih kupcev za deset do dvajset odstotkov zmanjšana naročila. Kupna moč občutno upada in vse bolj se povečuje plasma cenejših proizvodov, ki jih izdelujejo tovarne iz drugih republik. Pred zaključevanjem kolekcije za jesen-zimo 81-82 ugotavljamo, da bomo morali zboljšati kvaliteto, ki ni na zavidljivem nivoju, če hočemo doseči predvidene rezultate. V programu ŠPORT pričakujemo za deset odstotkov manjše zaključene količine kot so bile v kolekciji jesen—zima 1980-81. V PERILU pričakujemo dvajset odstotkov zmanjšane količine, v programu VRHNJIH OBLAČIL pa za trideset odstotkov zmanjšane količine glede na zaključevanje predhodne kolekcije. Ocena tokratne kolekcije pove, da so izdelki v težki konfekciji, predvsem ženski program vrhnjih oblačil, zelo elegantni in predstavljajo naš nivo maloserijske proizvodnje. Manj pa je zadovoljiv moški program vrhnjih oblačil. V programu šport so ocene povprečne, saj zaradi izvora tkanin in kreacij ni kakšnih večjih osvežitev. Podobno je v srajčevini. Domači proizvajalci skoraj da ne nudijo novih tkanin in vzorci, ki jih ponujajo, so v glavnem stari. Novost v naši kolekciji pa je reprezentančna srajca iz sto-od-stotnega bombaža. Kot zahteva naša splošna gospodarska situacija, se tudi mi vse bolj vežemo na domače tkanine. Uvozili smo le nekaj pomožnega materiala, saj efekte pričakujemo od domiselnih detajlov. Pričakovanja v prodaji torej niso najbolj optimistična. Cene so sicer dokaj visoke, toda realne. Cene repro materiala so dobesedno ,,zdivjale“, kar seveda vpliva na ceno našega končnega izdelka. Seveda bodo zadnjo besedo rekli naši kupci. O odmevih na trgu pa bomo še pisali. VERSTOVŠEK BOŽO Veliko dela gre skozi pridne roke vzorčnih šivilj, kljub temu pa ne odrečejo ,,majnih" uslug, ki kupcu veliko pomenijo. Iskreno se Vam zahvaljujem,ker ste tako pozorno prisluhnili moji prošnji.Veselo presenečenje so preskromne besede ob Vaši prijaznosti. Ovratnik je natanko tak,kakršnega sem si želela, pa tudi droben pašček,ki ste mi ga sešili iz ostanka blaga,je domiseln dodatek in pozornost . Se enkrat prisrčna hvala za Vaše razumevanje in takojšnjo ugoditev moji želji. Z najboljšimi željami Vas iskreno pozdravljam NE SAMO REKLAMACIJA, TUDI POHVALA V novome&i pripravi dela rešujejo tudi reklamacije J> kupcev, med dopisi te vrste pa se najde tu pa tam še kakšna prošnja, pohvala ali pa tudi zahvala. Taki sta tudi pismi tovarišice Mojce Gabrič iz Domžal. Kot boste razbrali iz vsebine, je bila presenečena ob posluhu za prošnje kupcev in ob ustrežljivosti. Njeni in podobnim prošnjam ustrežejo predvsem vzorčne šivilje, ki opravijo poleg svojega rednega $ zahtevnega in obsežnega dela, tudi taka opravila. Odmev,ki £ ga s tem dosežejo med kupci, je zelo ugoden in prinaša z celotni delovni organizaciji določene ,,točke“, ki veliko z pomenijo. pred potjo V prodaji je v času zaključevanja vse živo. Predno so odšli referenti na pot po Jugoslaviji, sta dva med njimi povedala par besed o pričakovanjih in o razpoloženju pred velikim popotovanjem. Vodja programa šport Tine Juršič in Maijan Dular sta pripravljala kolekcijo iz svojega programa. Na pot bosta odšla s cca 250 komadi srajc in cca 150 komadi ženskih bluz. Zadnja leta je bila prodaja recimo ženskih bluz v stalnem porastu, letos pa si ne upajo pričakovati prodaje v takih količinah kot lani. Pet tednov bosta skupaj s predstavniki ostalih programov, potovala po Jugoslaviji. Najprej bosta zaključevala na področju Istre in Dalmacije, nato v Beogradu, tretji teden bosta v Vojvodini in delno v Bosni, sledi Hercegovina, Črna gora in Kosovo, zadnji teden pa bosta zaključevala v Makedoniji. Vmes med temi termini čaka naše komercialiste še sarajevski, skopski in beograjski sejem mode, kjer bomo tudi prisotni. Kolekcija je lepa in vabljiva. Manj vabljive pa so cene. Vzrok precejšnjim podražitvam je dražji material. Na žalost pa z višjimi cenami ni prišla tudi boljša kvaliteta tega. Ker je uvoz blaga omejen, se bomo morali še bolj vezati na domače materiale. Tudi cene pomožnega materiala so se dvignile za 30 do 40 odstotkov. Ob takih podražitvah tudi cene naših izdelkov niso na lanskem nivoju, zato se fantje s prodaje podajajo na pot precej zaskrbljeno. Pred 8. februarjem, kulturnem prazniku slovenskega naroda za delavsko kulturo -v Prešernovem duhu Kaj je pravzaprav slovenski kulturni praznik? Je to le obletnica smrti našega največjega pesnika, Franceta Prešerna? Res, s svojo zapuščino si je Prešeren zaslužil, da ga ponovno in nenehno častimo. Malo je narodov na tem svetu, ki bi jim en sam človek pomenil tako veliko. Z enkratnim umetniškim zanosom in z močjo besede, ki se je prvič poskusila v plemenitih pesniških oblikah, je poet z eno samo knjižico poezij iztrgal ves narod iz mračne zaostalosti in ravnodušnosti ter mu dal moči, da si je sam priboril enakopravno družbeno in kulturno mesto v družini svetovnih narodov. Ker je bila njegova beseda narodu blizu, ker je bila domača in razumljiva, je imela moč; ostala je v slehernem srcu. In kar je v srcu, ne more noben tujec uničiti. Zato imamo slovensko besedo še vedno tako lepo in čisto, zato nam sije svobodno sonce v sovobodni domovini. Da bi tako vedno ostalo, da bi se za to vedno in povsod prizadevali, na to nas spominja slovenski kulturni praznik. Ta dan je torej tudi pomnik dolžnosti, ki jo imamo vsi: prenašati, razširjati in poglabljati moramo kulturne tradicije, in ideje, ki so zrasle iz Prešernovega dela. Kot se je Prešeren prizadeval, da bi svoje misli in svoj polet izrazil v narodnem, razumljivem jeziku, se moramo tudi mi truditi, da bi bilo vse, kar pišemo in govorimo, povedano v jeziku, ki ni izumetničen, slepomišeno učen in natrpan s tujkami. Kar hočemo povedati, naj bo povedano naravnost in jedrnato. Beseda naj hvali ali graja, ljubi ali sovraži, gradi ali ruši, ne sme pa pustiti človeka neprizadetega in ravnodušnega. Da bo tako, si moramo prizadevati vsi, ki imamo na skrbi obveščanje v delovnih in družbenopolitičnih organizacijah kot vsi, ki imamo na skrbi obveščati samoupravljavce o uspehih svojega in njihovega dela. Dobra obveščenost je pogoj samoupravljanja, pogoj za dobro obveščenost pa ni število besed, temveč so dobro izbrane in razumljive besede, ki človeku povedo, kar želi izvedeti. Morda se zdi komu malce posiljeno povezovati Prešerna, kulturni praznik in samoupravljanje, vendar imajo vse te tri stvari skupni količnik: zdrav, ljudski jezik. Še danes, stopetdeset let po izidu Poezij, je ena glavnih skrbi kulturnih organizacij, kako približati kulturo delavcu. Kako naj sicer človek čuti, da je kultura nekaj njegovega, če je ne razume, če se poslužuje jezika, ki ni njegov. S tem seveda ne mislimo, da se mora jezik oziroma mišljenje prilagoditi vsaki, tudi ceneni ravni. Nasprotno, jezik in mišljenje vseh ljudi mora toliko pridobiti, da jim bo dostopno široko polje svetovne kulture. Šele takrat bo ta postala tudi prava delavska kultura. To pridobivanje pa je naša naloga. Zato ne smemo jezika pačiti ali ga napraviti dostopnega le ozkim krogom poznavalcev, ljubiteljev ah strokovnjakov. Vsakstrokovnjak,