TRE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA. Slovenec PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEžflE V ZEDINJENIH DRŽ/ VAH. (Official Organ of four? Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 37. CHICAGO, ILL., PETEK, 24. FEBRUARJA — FRIDAY, FEBRUARY 24, 1928. LETNIK XXXVII. # w zno orožje uničeno. - PO NAROČILU ITALIJE JE MADJARSKA UNIČILA O-ROŽJE- ZDAJ NI NOBENEGA DOKAZILA IN ZADEVA JE RJE5ENA. — DRUŠTVO NARODOV NE MORE NIČESAR1 UKRENITI. POGORIŠČE V FALL RIVER, MASS. ŽeneVa, Švica- — Na predvečer seje Sveta Društva narodov je prišlo poročilo, da je Madjarska uničila misterijoz-no orožje, katero je bilo najdeno na m a d j arsko-a vstri j s a i meji v petih železniških vozovih. Mala antanta je zadevo izročila Društvu narodov v preiskavo, ker se je reklo, dn je Italija poslala orožje za lUadjarsko, kar pa seveda nore priznati ne prva in ne dru-«_. a. Zdaj, je orožje uničeno in Svet Drutetva narodov nemore ničesar ukreniti. Madjarska. je s tem prizad-jala Svetu lige velik udarec, tničenje orožja se je izvršilo na povelje Italije. Poročilo pravi, da je miste-rijozno oroz.ye., katerega je bilo toliko, da se lahko z njim opremilo 50,polkov, avstrijskega izdelka.: Bilo je zajeto v svetovni vojni in je gotovo last italijanske 'iade. Ko so v Rimu uvideli, ;la nihče ne veruje, da bi bilo orožje last privatnega podjetj^ in ker se ni moglo ugotoviti, da bi bila italijanska vlada isto poslala na Mad- KABINETNE KRIZE V JUGOSLAVIJI ŠE NI KONEC. Jugoslavija je prišla v tak položaj, da ne more najti moža, ki bi bil v stanu formirati novo vlado. Dunaj, Avstrija. — V Jugoslaviji še vedno vlada kabinetna kriza. Kakor izgleda, v državi ni moža, ki bi bil v stanu sestaviti novo vlado in prijeti za vladno krmilo. Kralj Aleksander je potrkal že na vse duri in konečno prišel zopet nazaj k bivšemu ministrskemu predsedniku Vukičeviču. Prej še je pa poskusil z bivšim zunanjim .ministrom Marinkovi-čem, kaj bi se dalo doseči. Ma-rinkovič je pa pri slabem zdravju, in je v torek zvečer obvestil kralja, da ni imel u-speha pri sestavljanju kabineta ter ga prosil, naj ga razreši te naloge in dovoli, da mu vrne mandat za sestavo vlade. Kralj si ni vedel več pomagati, •nn^va] je znnet k sebi Vuki-čeviča s katerim se je razgo- Iz Jug&slavlfer V MEDJIMURJU SO ARETIRALI ŽENSKO, KI JE PODTAKNILA NA VEČ KRAJIH OGENJ, IZGOVARJA SE, DA JE POŽIGE IZVRŠILA V SNU. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Na sliki vidimo de! mesta. Fall River, Mass., kjer je te dni požar povzročil ogromno škodo. Po zadnjih vesteh znaša celokupna škoda $25,-000,000, več tisoč oseb je prizadetih. jarsko, je Italija, ne oziraje sej Varjal do ranega Jutra, na Društvo narodov, naroČila Madjarski, naj orožje uniči. Svet Društva narodov ne bo zdaj mogel dati Mali antanti drugega odgovora, kakor, da nima moči, da bi kaj storil v tej zadevi, ker je orožje uničeno. Mala antanta pa tudi ne more prav nič drugega storiti, kakor pritoževati se, da se je kršila trianonska pogodba. -o- TRAGIČNA SMRf V OGNJU. Chicago, 111. — Na 1st avenue ob Chicago Great .Western železniški progi, May wood je izbruhnil v hiši Bernard Fousa, starega 24 let, ogenj. E. C. Stephans, sosed je prihitel na pomoč. V prvem nadstropju gorečega poslopja so bili od plamenov zajeti lastnik hiše, njegova žena, s katero je šele par mesecev poročen, in njegov svak, Ed. Ward. Stephans se je baš vsedel v svoj avtomobil, da bi se peljal na delo, ko je zagledal dim, ki je prihajal iz sosedove hiše. Hitel je tja in z veliko težavo stopnicah v drugo nadstropje, kjer je našel vse tri onemogle. Naj prvo je pograbil Mrs. Fous ter jo odnesel iz goreče hiše, bila pa je že mrtva. Nato je naglo šel nazaj in rešil Fousa. Med tem se je ogenj razširil na celo poslopje, a vendar Stephans ni odnehal, dokler ni rešil še Warda, ki je ležal v nezavesti v svoji spalni sobi. Med tem časom so že prišli gasilci. Stephans je žrtve naložil na avtomobil in jih odpeljal v Oak Park bolnišnico. Le-tam, niso zdravniki mladi ženi, stari komaj 22 let, mogli ničesar pomagati, bila je mrtva. Stanje Fousa je kritično, dočim je Ward bil opečen in omamljen od dimu; Stephans je tudi za-dobil opekline. Poslopje- je do tal pogorelo. Ogenj je nastal radi preveč zakurjene peči. Foua je izpovedal, da bo bQl Se Dr! počitku, ko se je zbudil vsled dimu. Mnenje prevladuje, da bo kralj Aleksander rešil to cin-canje na tak način, kakor mu je svetoval voditelj seljačke hrvaške stranke, Stjepan Radič. Namreč, da bo imenoval na čelo vlade moža iz vrst višjih častnikov. To mnenje potrjuje dejstvo, ker je kralj pozval k sebi nekega višjega častnika. Poročilo ne omenja imena. Ker kralj vztraja pri tem, da mora novi ministrski predsednik sestaviti vlado s članov iz vseh strank, in ker tacega moža zunaj armade ni, ni drugega izhoda, kot da izroči vlado v roke kakšnega višjega častnika, ki bo z diktaturo napravil red. -o- VISOKA STAROST. London, Anglija. — Jud, z imenom Leib Field, star 125 let, je te dni v vasi Lisko na Poljskem umrl. Sto let je užival zakonsko srečo. Zapušča vdovo, ki je stara 119 let in šest otrok. Najmlajša hči je šel po stara 80 let. SINCLAIR OBSOJEN. ŽENE STAVKUJOČIH PRE-MOGARJEV NAPADLE SKEBE. Brux, Češkoslovaško. — V tukajšnjem kraju štrajkajo premogarji, zahtevajo boljšo plačo. Dobili so pa se ljudje, ki pomagajo izkoriščevalcem, da bi štrli stavko. To so skebi, ki nadomeščajo stavkujoče pre-mogarje. Družine stavkarjev pa trpijo pomanjkanje, kar je napotilo žene stavkarjev, da so napadle skebe, ki so delali pri sesalki, s katero sesajo vodo iz jame. Seveda so prišli poleg takoj orožniki, ki so ženske razgnali. Poklical je svaka, da bi mu po-^ magal odnesti na vanjo ženo, ki je že bila omamljena. M tem sta pa tudi sama pmagala m če ne bi btlo Stephansa, 15? bili vsi trije zgoreli. Oljni magnat bo sedel šest mesecev v ječi;' Burns bo z denarjem odslužil kazen in Day se bo pokoril Štiri mesece v ječi. —O— Washington, D. C. — Harry F. Sinclair, oljni magnat in njegovi trije pomočniki so bili spoznani krivim kriminalnega preziranja sodšča, zakar je bil Sinclair obsojen na šest mesecev ječe. Poleg tega še ni "prestal kazni, tri mesece ječe, katero je cTbbil, ker ni hotel odgovoriti na vprašanja, katera mu je stavil senat po tozadevnem komiteju. 2. aprila bo pa Sinclair zopet stal pred sodiščem, kjer se bo moral zagovarjati radi pregreška, ki je v zvezi z "Teapot Dome" oljnim škandalom. Henry Mason Day. podpredsednik Sinclair Exploration kompanije je bil obsojen na štiri mesece ječe. William J. Burns, načelnik detektivske a-genture, je dobil le 15 dni ječe, njegov sin, W. J. Burns bo pa moral plačati kazni $1000. Zasliševanje se je vleklo 11 tednov. Do sklepa je prišlo nepričakovano v torek pozno popoldan, ko je bilo le par osel) v sodni dvorani. -o- NESREČE NA MORJU IN POPLAVE. Grimsby, Anglija. — V Severnem morju se je potopila ribiška ladja Petunia, ki je ko-lidirala s parnikom Ylva. Ladja se je že par minut po koii-ziji potopila; posadka, devet mož, se je rešila na rešilni čoln, ki pa se je v "razburkanem morju prekucnil, le eden se je rešil, vsi drugi so utonili. Sydney, Avstralija. — Po hudem deževju so nastale v New South Wales in južnem delu Avstralije velike povod-nji, v katerih je skupno prišlo ob življenje 14 oseb. « ' Oslo, Norveško. — Poštni parnik Norge, ki je kretal meči Bergen in Oslo, ge je potopil; ob življenjq Je prišlo deset o-£85« NfSr&Ča ee zgodila v bližini Haugesund. KRIŽEM SVETA.! LINDY ZOPET DOMA. — Washington, TJ). C. — Pred tremi leti je Paul Marye. bivši poštni mojster v Arlington. Va., star 2f> le', na pošti poneveril $1,000 'n pobegnil. Njegova mati, Mrs. Annie C. Marye, stara 63 let, je šla po sinovem begu delati .in dozdaj privarčevala potrebni znesek, da je storjeno škodo poravnala. — Moskva, Rusija. — Tajniku Društva narodov, Ericu Prummondu. je Boris Stein, sovjetski zastopnik za prihodnjo razomževalno konferenco, predložil sovjetski program za razorožitev, po katerem bi se narodi po štirih letih razorožili. — London, Anglija. — V Avstraliji manjka žensk, kajti v deželi je 111,000 več moških. Zdaj se bo tam naselilo veliko število Angležinj, da bodo o-pravljale tair ženska dela. — Albany. N. Y. — V državi New York je velika brezposelnost. Guv. Smith je priskočil na pomoč in ukazal, naj ^e začne delo pri javnih napravah in zaposli tam brezposelne. V mestu ž« več let ne pomnijo. da bi bilo število brezposelnih tako veliko, kakor je sedaj. — Chicago, 111. — Na 1150 West Madison cesti, se je shajala skupaj ničvredna družtri, kar policiji ni bilo neznano. Detektivi so šli tja in aretirali 4 moške in eno žensko. Najemnika stanovanja, Williama Papasa, ki se je aretaciji zo-perstavijai, so ustrelili. Zaplenili so veliko množino piva in žganja. -o- OGENJ V FREEPORT POVZROČIL VELIKO ŠKODO. Freeport, 111. — V tukajšnjem mestu je ogenj popolnoma uničil štiri trgovska poslopja in več poleg stoječih zelo poškodoval; škoda je cenjena nad $1,000,000. Goreti je začelo pri Pfeifer Clothing kompaniji. Freeportskim gasilcem so prihiteli na pomoč gasilci iz Rockforda in po triurnem težavnem delu so ogenj dobili pod kontrolo. -5- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! Lindy sc je izogibal fotografom in izjavil, da se bo zdaj odpočil in da bi se najraje začasno popolnoma odpovedal letalstvu. St. Louts, Mo. — Kakor je bilo poročano, je Col. Charles Lindbergh prispel v ponedeljek: zvečer v Chicago s pošto iz St. Louisa, vrnil se pa je takoj zopet domov, kamor je prispel v torek ob 9. uri zjutraj. Pošte iz Chicage za St. Louis je imel nad 869 funtov. Lindy se je povsod izogibal fotografom, kar pa se mu ni popolnoma posrečilo. Izjavil je, da se hoče zdaj za nekaj časa popolnoma odpovedali nadaljnim poletom, ker potrebuje počitka. Vendar bo vedno kaj prišlo, da se njegova želja ne bo mogla izpolniti. Drugi teden bo namreč poletel v Albany, N. Y.f kjer se bo vršila konferenca letalcev. -o- RAZSODBA MORNARIŠKEGA SODIŠČA. Neprevidnost častnikov podpornika S-4 in rušilca obrežne straže odgovorna nesreče, pri kateri je prišlo ob življenje 40 mož. Washington, D. C. — Mornariško sodišče je prišlo do sklepa, ko je razpravljalo o vzroku nesreče podniornika S-4, ki se je potopil s posadko 40 mož, da je isto zakrivil poveljnik podniornika, ki je mrtev in poveljnik rušilca obrežne straže. Poročnik H. Bavlis, ki je poveljeval rušilcu, ni imel potrebne straže na čolnu, in poveljnik podmornika, poročnik Roy K. Jones, ni izdal potrebnih navodil, da bi se ko-lizija preprečila. To je bil glavni vzrok, da je prišlo do tako velike nesreče. Vsa krivda je torej na. strani poveljnikov obeh čolnov. -o- — Tripolis, Libya. — Domačini, rodu Giofra so se uprli« Italijanski vojaki so upor udu-šili, v boju je paHlo tfkrog St5 upornikov mrtvih. Aretirana požigalka. Prejšnja leta je bilo v Medji-murju več požigov, toda razen v dveh, treh slučajih, se sodišču ni posrečilo izslediti krivcev. V noči na 24. jan. je izbruhnil požar v gospodarskih poslopjiii Ivana Hambroša v Maitiruševcu pri Štrigovi. Le skrajnemu naporu sosedov se je posrečilo rešiti pred ognjen ostala poslopja v bližini. Orož-"iška patrulja iz Macinca, ki je takoj prišla na kraj požara, je pričela iskati za požigal-cem in ga kmalu našla. Kmet Matija Levančič iz Martinu-ševca je namreč orožnikom sporočil, da je videl v kakih 300 korakov od Hambroševih poslopij oddaljeni kleti Jakoba Novaka neko svetlobo. Stopil je v klet in zasačil kmetico Franco Kraus ravno v trenutku, ko je hotela zažgati streho kleti. Orožniki so Krausovo a-retirali. Krausova je priznala orožnikom*, da je onr> zažgali Ilambroševo gospodarsko poslopje in da je hotela zažgati Novakovo klet. Razen tega je priznala še celo vrsto požigov, ki jih je 1. 1927 izvršila v Me-djimuriu. Fr. Krausova je bila prepeljana v sodnijske zapore v Čakovcu, kjer je bila zaslišana in je v celoti ponovila svoje priznanje. Izgovarja pa se, da je vse požige izvršila \ snu in sicer na one noči, ko je bila duševno vznemirjena. Smrtne nesreče v Hercegovini. Pred nekoliko dnevi se je vračal kmet Ivan Kordič iz Kutilova pri Mostarju domov. Jezdil je konja. Sredi pota se je konj splašil, kmet je padel na tla in si je pri tem presekal s sekiro, ki jo je nosil s seboj, žile na roki. Kmet je v nekaj urah izkrvavel in umrl. — V Višnjevu v Hercegovini je sekal kmet Mijo Mikulovič drevo tik nad prepadom. Mijo se je pri sekanju držal z eno roko za vejo. z drugo pa je sekal deblo. Naenkrat je padel v prepad in se ubil. -o- Krst prvega jugoslovanskega potniškega zrakoplova. Na letališču Le Bourget pri Parizu se je vršil dne 31. jan. krst prvega jugoslovanskega potniškega zrakoplova. Svečanost je izvršilo pravoslavno du-hovništvo v navzočnosti jugoslovanskega poslanika dr. Spala j koviča in več višjih častnikov. Ko je gospa Spalajkoviče-va vrgla ob propeler zrakoplova butiljko šampanjca, je prevzel zrakoplov predsednik Jugoslovanske družbe na zrač. promet Sondermeyer, nakar je goslovanske družbe za zrač. napravil po zraku 20 minut trajajoči krožni polet. -o- Odlikovanje na bolniški postelji. Dne -29. januarja t. 1. ob 10. uri dopoldne se je vršila v Novem) mestii gapljiva slovesnost. Odlikdvan Je fcll jja bolniški postelji zaslužni gasilec gosp. •Anton Stopar v Novem mestu z zlato svetinjo za civilne zasluge, ki mu je bila podeljena z ukazom Njegovega Veličanstva kralja dno 7. avg. 1927. Odlikovanje je izvršil vladni svetnik gosp. Matej Kaki, <>-k rajni glavar v Novem mestu v navzočnosti gosp. Franca Rajca. poveljnika.; in Franca Bernarda, načelnika gasilnega društva v Novem mestu. Slovesnost je bila zelo ginljiva. Na smrt bolnega orllikovanca so oblekli v unifonro gasilnega društva, vladni svetnik gosp. Kak! pa mu je pripel zl t-to svetinjo na prsi z ganljivim nagovorom. Ker slavljenec ii inoerel govoriti, zahvalil se je za odlikovanje meslo njega o teh-le cenah: 500 Din ........................S 0.35 1,000 Din ........................ 1S.40 2,500 Din ........................ -45.75 5,000 Din ______________________ 91.00 10,000 Din ....................... 181.00 100 Lir ............................S 5.00 200 Lir ............................ 11.50 500 Lir ..........J................. 27.75 1000 Lir ............................ 54.50 Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah že vračunana. * Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajne so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se izvršujejo po poŠti ali pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. Pima in pošiljke naslovite na: ZAKRAJ3EK & ČESARK, 455 W. 42nd ST.. NEW YORK. N. Y, s \ AMERIKAflSm 5%OV%MEC Petek, 24. februarja 1928. fcHMIK&NSKI SliOVEEEC ftnri w a*j*Ur«jii iloven^d list £ Ameriki. Maaurljca tata 1SII< Ixhaja tuk dan purafi medelj, po-^tdiJjjtov da«m po pngnikih. * Ixda]a in tiaka: EDINOST PUBLISHING |CO. Naelov trednižtva in nprave: ' 1MB W. 22nd St., Chicago, 111. JTtlfion: CANAL Q098 Z* ccIQ my -- ... ■■ ga tfl 1«*» — Za ChUggo, Za celo leto —* Za ftol Jeta ^ -$5-00 - 2.50 JCanado. in Evropo: -46-00 __ 3.00 The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America« Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday«. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. " Phone: CANAL 0098. Subscription: For one year _——-- For half a year--- Chicago, Canada and For one year —-.—— For half a year---- 45.00 - 2,50 Europe: _$6.00 ___3.00 POZOR:—Številka poleg vašega naslova na listu zhaci, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker | tem veliko pomagate listu. DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured-HlStvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu Je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov urednlitvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. K desetletnici upora v Kotoru. Te dni je minulo deset let, ko so nenadoma obstrmeli lahkoživi avstrijski mornariški oficirji v Kotoru, ker nakrat so zagledali na svojih bojnih ladjah rdeče zastave in nakrat so bili ujetniki svojih mornarjev. Točno opoldne, ko so se pripravljali k dobremu kosilu, se je izvršil upor mornarjev in je pre-ido poveljstvo nad bojnimi ladjami na mornariške svete. Presenečeni so bili avstrijski oficirji, ker so se udajali le dobremu življenju in ker niso hoteli videti bede, ki je grizla vojake. Večina od njih že leta in leta odtrgana od domovine, zmučena od službe in šikan in vrhutega vsak dan gladna, ker je šla mornarjem namenjena hrana za oficirje in njih dame. V Rusiji pa je tedaj že zavladala revolucija in obetala vsem narodom novo življenje. Iz Amerike pa je že prišla vest o 14 Wilsonovih točkah. Mir, mir! ta beseda je odmevala v srcih vseh mornarjev in zaradi nje prišlo do upora. Najprej na admiralski ladji križarske eskadre, "Jurij" in potem na vseh drugih ladjah, oklopnicah, križarkah, torpedov-kah in podmornicah. 40 bojnih ladij je razobesilo rdečo zastavo in že je vse kazalo, da mornarji tudi zmagajo in da bodo njih zahteve sprejete. Od teh je bila politična samo zahteva po miru, dočim so veljale vse ostale le boljši oskrbi vojakov. Toda le prehitro je prišel obrat. Mornarji so storili to veliko napako, da niso pritegnili k uporu tudi posadko v mestu in v bližnjih trdnjavah. In posledica tega je bila, da so bili le prehitro naperjeni trdnjavski topovi na uporne ladje. KAJ JE NOVEGA MED ROCKDALSKIMI SLOVENCI. Rockdale, 111. Ker radi čitamo iz naselbin, o dogodkih po župnijah, hočem tudi jaz nekoliko poročati o roekdalski župniji, spremembe in druge novosti. Naša župnija je stara 14 let. V tem času smo imeli že sedem gospodov župnikov. Ker je tukajšnja naselbina še majhna, in še ta je večinoma slovenska, zato je Nj. Eminenca kardinal Mun-delein izročil faro v oskrbo č.g. Father Plevniku iz Jolieta kot podružnico jolietske župnije. C. g. Father Plevnik so v resnici skrbeli po očetovsko za na- farani do svojega dušnega pastirja in vse bo šlo dobro. Nekoliko potolaženi sipo vdani v božjo voljo čakali novega gospoda in na božično jutro nas č. gospod pozdravijo ter v prijaznih besedah voščijo vesele božične praznike. — Upam, da boste zadovoljni z menoj. Obljubljam vam, da bom storil, kolikor bo v moji moči za vaše in vaših otrok duše ter upam, da bomo živeli v slogi, ljubezni ter miru. — To so bile besede, ko so nas ob prihodu pozdravili. Spomnili smo se besed č. g. Plevnika, ki so govorili, da bomo dobili dobrega gospoda. Videli smo, da je resnica. Sicer se mi Slovenci ne moremo z njimi v svojem ma- še duše, imeli smo lepe cerkve- jerinem jeziku pogovoriti, zato Narodnostni spori so poraz mornarjev še pospešili. Čeprav so uporni mornarji slovesno obljubili, da bodo branili domovino pred sovražnikom in celo izjavili, da izroče v slučaju boja oficirjem- poveljstvo, je pristaniško poveljstvo razširilo med Nemci in Madjari vest, da hočejo uporni slovenski in italianski mornarji prebežati k Italijanom in jim izročiti ladje. Nemški in prejeli novico, da zdravi in ve-madjarski mornarji so verjeli in ladje so se pričele vračati pod | seli molijo za nas. Bili so pri komando oficirjev. Najprej torpedovke, potem še druge. ne slovesnosti in župnija je prav lepo napredovala v dušnem in finančnem oziru. Nekoliko nad dve leti in pol so pasti-rovali med nami in napredek je bil neizmerno velik. Ljudje so bili veseli in zadovoljni. Na programu so imeli za prihodnjo spomlad, da bodo katoliško šolo zidali in hišo za gosp. župnika. A človek obrača, Bog pa obrne. Ko so lansko leto meseca junija odšli v staro domovino, da se nekoliko odpočije-jo od preobilnega dela pri dveh farah ter zadobijo zopet izgubljeno zdravje, smo jim voščili srečno pot in vesel povratek zopet med nas. V resnici pa smo bili v velikih skrbeh, da jih morebiti bolezen na tako dolgem in težavnem potovanju še hujše ne zgrabi ter ne loči od nas za vedno. Kako težko smo pričakovali od njih novic, če so srečno prispeli čez morje v domovino in kako se počutijo. Od hiše do hiše je šel glas: Hvala Bogu, naš č. g. župnik so srečno prišli čez morje in zopet smo čakali nekaj dni, ko smo Med tem pa je že plula iz Pulja eskadra bojnih ladij, da s topovi uniči uporne ladje, nemške podmornice pa so bile pripravljene, da torpedirajo vsako ladjo, ki bi dvignila sidra. Vedno bolj osamljenim voditeljem mornarjev ni tako preostalo nič drugega, ko da so se udali. Tedaj pa so začutili avstrijski oficirji zopet svojo moč in sodba se je pričela. Najprej je bilo aretiranih 800 mož in odvedenih v trdnjavske kazemate. 40 pa jih je bilo takoj postavljenih pred sodišče in v 18 minutah je bila končana vsaka razprava proti obtožencem. Le 15 minut časa je imel zagovornik in vse od njega predlagane priče so bile odklonjene. Novi gospodarji so hoteli statuirati eksempel in zato so bile vse smrtne obsodbe takoj izrečene. Dne 11. februarja pa so bile izvršene prve smrtne kazni in med ustreljenimi so bili tudi naši slovenski ljudje. Preslaba pa je bila moč avstrijske vlade, da bi izvršila svoje temne naklepe tudi proti ostalim in po socialno-demokra-tični interpelaciji v parlamentu je bilo smrtnih eksekucij konec. Mornariška ustaja je bila zadušena, teda samo na zunaj, ker v srcih vojakov je živela dalje in se širila dokler ni nastopila s t-ako silo, da je padla v prah stara monarhija in zasijala svoboda narodom in med njimi tudi našemu. Zato pa se bo jugoslovanski narod vedno s častjo spominjal onih junakov svobode, ki so kot prvi z mornariškim uporom v Kotoru pokazali avstrijskim narodom pot svobode. In še zlasti bo živel spomin na nje, ker so posvetili to svoje delo z lastnim življenjem. Zarja prihajajoče svobode je bil mornariški upor v Kotoru in v tem je njegov večen pomen. sv. Tereziji in potem pri Mariji Pomagaj. Šli so potem na Dolenjsko in zopet od tam odpotovali nazaj v Ameriko. Tako smo vedno bili obveščeni, kako se jim godi, in vedno smo bili veseli novic, ki so poročale le dobro. Nepopisno je bilo veselje, ko so gospod zopet prišli iz stare domovine med nas in nam stiskali desnice v prisrčni pozdrav. Posebno veselje je še bilo to, ko smo videli, da so v resnici zopet zdravi in videli so se nam najmanj deset let mlajši. Resnično pa je, da za veseljem pride žalost. Tako se je tudi nam zgodilo. Že čez nekaj tednov za tem so nam naznanili, da bomo dobili drugega gospoda. Kaj bo pa zdaj? Gospod so pa nas tolažili, rekli so, saj boste dobili novega gospoda, ki bodo za vas storili vse in še več kakor jaz, ker bodo pri vas stanovali. Ubogajte jih in bodite jim naklonjeni, spoštujte jih ter spolnujte svoje dolžnosti do njih kot dobri pa so dobrodošli č. g. Šolar, ki pridejo k nam vsaki mesec ter nas razveselijo v cerkvi s slovensko pridigo in zunaj s svojim šaljivim in prijaznim govorom. Počutimo se prav domače drug proti drugemu. Minulo je komaj dva meseca, odkar so k nam prišli novi gospod, pa so že veliko storili. Imeli so lepo slovesnost na praznik Matere Božje ali Sveč-nico. Bilo je zvečer, ko je bil slovesen sprejem v Roženven-sko bratovščino, v kojo je pristopilo 80 žensk. Slišali smo pridige v treh jezikih: angleškem, slovenskem in litvin-skem. Tako da je vsak narod slišal božjo besedo v svojem maternem jeziku, pa tudi, kaj pomeni ta lepa bratovščina. — Slovesnost se je zaključila z blagoslovom Najsvetejšega in zahvalno pesmijo. Razšli smo se veselih • src vsak na svoj dom. Ustanovili smo tako zvani "Ushers' Club", katerega člani so mladi fantje in možje, katerih je nekaj nad 40 po številu. Naloga teh je, neumorno delati na to, da pridemo čim prej do katoliške farne šole. V ta .namen so imeli 21. februarja "Card party", ki se je prav dobro obnesel. Da tudi dekliška družba ne zaostaja, je samoobsebi umevno. Imele so plesno veselico in naredile precej čistega dobička. Članice roženvenske bratovščine so tudi ustanovile šivalni klub, tako da smo vsi zaposleni. Čč. sestre benediktin-ke iz Chicage pa pridejo, dokler se drugače ne ukrene, vsako soboto zjutraj, da poduču-jejo otroke v krščanskem nauku, in sicer v soboto in nedeljo, nakar pa zopet gredo v Chicago. Druge novic% so pa kot drugod. Tovarne pomalem obratujejo in nikomur ne svetujem semkaj hoditi za delom, dokler se razmere ne izboljšajo. To leto smo imeli že dva mrliča. Prvega, 201etno ženo, in drugega, 121etno dekle, meksi-kanskega rodu. A je že tako, če jih nekaj umrje, se pa zopet drugi narodijo. Štorklja tudi jrekordiral naš dobro znani or na Rockdale ni pozabila. Obiskala je mlade matere ter jih obdarovala z malimi nagajiv-kami, ki so pa prav fletne. — Oglasila se je namreč pri Mrs. Lehman in Mrs. Drnulc, ki so, darila prav vesele. Naj jih Bog ohrani pri zdravju. Ne smem pa tudi pozabiti veselega večera, ko so mi moje prijateljice priredile "Surprise party". To je bilo 21. januarja. Zahvalim se zato Mrs. Tereziji Zupančič in Mrs. Josephini Vi-dic. Veselja in zabave, kakor-šna je bila ta večer, ne bom nikoli pozabila. Ko so me žene na prefrigan način zvabile v Mrs. Korenovo dvorano, bi bila kmalu znak padla. Ko pa je Rudi Dajčman nategnil svojo krasno harmoniko, sem bila zopet krepka, da sem se zavrtela, kot bi bila stara 20 let. Dvorana je bila polna ne samo žensk, ampak bili so tudi možje, fantje in dekleta, ki so zlasti skrbele, da ni nihče trpel lakote in žeje. Vrtelo se je vse, staro in mlado. Do tretje ure zjutraj smo se zabavali, potem smo se pa razšli vsak na svoj dom. Bili smo utrujeni, vendar smo veselih src voščili drug drugemu dobro jutro. Štejem si v dolžnost, da se tem potom prav lepo zahvalim, v prvi vrsti Mrs. Zupančič in Mrs. Vi-dic, ki sta mi priredili ta lepi "Surprise party". Prisrčno se zahvalim č. g. Fathru Plevniku, Mrs. Sitar in Mrs. Fabjan za lepa darila. Nadalje hvala vsem ženam za darila; ni mi mogoče vseh imen navesti tukaj. Hvala vsem možem in fantom ter dekletom, ki so me počastili s svojo navzočnostjo ta večer. Dobri Bog naj vsem stotero povrne. Še posebno zahvalo pa izrekam vrlemu Rudetu in njegovim "partnerjem", ki so največ pripomogli do tako velikega veselja. Želim, da bi njegova harmonika ne spala noben večer in bi se kronala s samimi srebrnimi dolarji. Zatorej še enkrat, prav lepa hvala vsem skupaj. Bog plačaj! Mary Kastelic. ganist Mr. Ivan Račič. Ne bom opisovala, kako se počuti človek tedaj, ko sliši te nove rekorde, samo toliko pa lahko povem, da pozabi na vse križe in težave, katere nas tarejo. Kako je samo ta luštna: "Amerikanec na obisku v stari domovini", ko človek posluša, to petje in vriskanje, je ravno tako, da bi bil zares v domačem kraju. Pa tudi vse druge plošče so jako lepe. Zato pa priporočam po celi Ameriki, kjer živijo naši ljubi Slovenci, da si čimpreje naročijo te plošče, ne bo jim nikdar žal. Vsa čast našemu organistu Mr. Iv. Račiču in tudi cerkvenemu pevskemu društvu "Adrija". Nadalje pa tudi prosim našega or-ganista, da bi se tudi malo potrudil pri društvu "Jezero" in bi tudi od tega društva bili kaki rekordi. Jaz mislim, da bi bilo to mogoče, samo malo potrpežljivosti in učenja je potreba, pa bo šlo. To so pač moje misli, srčno pa želim, če bi se uresničile te moje misli, ker potem bi tudi od nas prekmurskih Slovencev imeli malo boljše mnenje, kakor pa ga imajo nekateri sedaj. Pa ne mislite, da bi s tem katerega žalila, ne, ampak tudi prekmurski Slovenci so vneti za vsako dobro in narodno stvar, samo premalo imamo korajže; če pa te nimamo, pa tudi ne moremo pričakovati nobenega uspeha. H koncu pozdravljam vse Slovence po celi Ameriki in stari domovini, tebi, katoliški list, pa mnogo naročnikov! Anna Frank . . . -o- PEVSKEMU ZBORU ADRIJA NA ZNANJE! Chicago, 111. Vsi pevci in pevke "Adrije" so uljudno vabljeni, da se pol-noštevilno udeležijo pevske vaje v petek zvečer. Opozarja se Vas, da je zadnji petek v mesecu seja, zato bomo imeli tudi kratko sejo. Vsi tisti, kateri imate vstopnice od koncerta ali, pa denar, ste lepo prošeni, da isto vrnete tajnici, tako da ' ° »nam bo mogoče podati račun DOPADEJO SE JI NOVI RE- do nedelje in denar izročiti na KORDI. fpristojno mesto. Chicago, 111. j Z iskrenimi pevskimi po-Najprej Vam čestitam, da zdravi Vaš tako lepo napreduje tekma za i Predsednik, ta najbolj potrebni in katoliški list Amer. Slovenec. Tudi jaz bi se rada potrudila in bi Vam rada poslala nove naročnike, pa ne zato, da bi dobila kako nagrado, ampak da bi se tudi drugi, ki še niso naročniki tega prepotrebnega lista, zavedali, kaj je njihova dolžnost kot dobrih katoličanov in pravih Slovencev. Pa žalibog, da ne morem, ker mi ni mogoče zaradi malih otrok in tudi imam drugega dela dovolj. Potem pa že veste, da drugega ne morem, kot če Vam včasih pošljem kak dopis. Samo eno je tudi to, da imamo tukaj v Chicagi, kakor jaz mislim in je tudi res, stalnega poročevalca. Vsa čast mu in mi, ki se samo včasih oglasimo, se ne moremo imenovati Vaši vrli dopisniki. Pa naj bo zadosti o tem. Kar pa mislim sporočiti v tem listu je pa to, in namreč nekaj o naših novih slovenskih ploščah, katere je KAKO SMO V CHICAGI PUSTA POKOPALI. Chicago, 111. Na pepelnično sredo, ko se prijatelji in znanci srečujejo, se navadno vprašujejo: "No, a te je kaj pust pobodel ?" Tudi v naši naselbini okrog fare sv. Štefana se je v sredo slišalo več takih vprašanj. Da. prav fajn nas je pobodel, a ni nam žal, kajti zabavali smo se imenitno. 1 V torek zvečer smo namreč-moški praznovali godovanje v spodnjih šolskih prostorih. Šlo je za nova tla, namreč lese*ia, ker od cementnih nas bole noge, kajti pretrde so za nas plesa vce. Mi s takim tlam nismo zadovoljni, če pa so "Šuštarji", ker "flikajo" strgane podplate, zato se pa ne menimo. Torej, kakor rečeno, na dan našega godu smo se v zgoraj o-menjenih prostorih zbrali sku- paj, da bi po svoji moči nekoliko pripomogli k stroškom za tla. Kakor se je "kasir" izrazil, se je dobro obneslo in to je bil zadnji predpust, da smo delali veselje "šuštarjem". Če doži-vimo, ko bodo zopet zapele harmonike našega spoštovanega rojaka in sofarana Joe O-stermana, ki je tudi omenjeni večer igral, dasiravno je bil tudi njegov god, se bomo sukali na parketu. Neverjetno dobro je bilo o-biskano. Pa temu se ni'čuditi. Saj veste, da vsako slovo je težko in tudi slovo od predpu-sta ni tako lahko za preboleti. Na tej zabavi je bila tudi poslednja "ohcet" ta predpust. Kje se je vršila "poroka", ne vem, to pa vem, da se je vršila prav prijetna svatba v spodnjih šolskih prostorih. Ženin je bil prava dolenjska korenina, tako tudi drug in svatje. Ženin se mi je v resnici smilil, ker je revež tako shujšal prvi dan "poroke", da so mu postale hlače tako široke, da bi še enega tacega kot je bil on, lahko noter pomašil. Drugače pa ni bil posebno žalosten, je vriskal in pel, da je bilo veselje. Tudi ostali svatje so bili prav zelo korajžni in zidane volje, saj so poleg "ohceti" obhajali tudi godovanje. In revica nevesta, kako je zdihovala in glasno ihtela, kakor lešniki debele solze so ji padale po- licu, ko so ji jemali z glave ' krancelj". Pa kaj bi tudi r.e — revica je bila v skrbeh, kakšne težave ji bo prinesel zakonski stan. Pred polnočjo pa pride neko sključeno revše z "laterno" v rokah in je svetilo po vseh kotih. Kaj neki išče, sem si mislil, ko je tudi krog mene strašilo. Pepel niča. tako so rekli. Moža išče. No, potem mi je bilo jasno, zakaj se je sukala tudi o-krog mene. Vse kote je obšla in konečno ga je vendarle našla. A kaj, ko je ta prešmentana -sreča tako opotečai Človek že misli, da jo drži, a šment se zmuzne in zopet pobegne. Tako se je godilo tudi pepelnici. Dobila je moža — slamnatega, pa vendar bolje kakor nič, a še ta se ji je zmuznil in odnesel pete in revica je britko jokala. Smilila se nam je tako, da smo I vse veselje pustili za seboj in jse razšli — nekateri na "gli-J ho", kakor po žnori. Ne smemo pa zaključiti tega dopisa, da se ne bi tudi zahvalili vsem tistim, ki so imeli to prireditev v oskrbi. Dobro so vršili svoje naloge, postrežba je bila prvovrstna; krofi in drugo pecivo izborilo, "kofe-tek" pa nadvse dober, pa kaj bi tudi ne bil, saj so ga kuhali Šontatova mama. llvala tudi godcu Mr. Ostermanu, ker nas je cel večer tako lepo zabaval s harmoniko. Udeleženec. Duhovniške vesti. So p ro vi z u r a iz p r a z n j ene župnije Sv. Marija v Puščavi je poverjena gosp. župniku Jan. Oblaku pri Sv. Lovrencu na Pohorju. — Nevarno je o-bolel na pljučnici in vnetju rebrne mrene gosp. župnik Roman Škerbs na Prevorju. Na-domestuje ga g. kaplan Mih. Kristovič iz Kozjega. Rev. K. Zakrajšek, O.F.M.: MOJI SPOMINI. "I, kaj? Kdo si pa upa?" je dejal. "Ti-sti-le Človek tam v oni hiši jim ne pusti. O, več nas bi šip prav rado. Pa če gremo v cerkev, pa ima okrog sebe bando, ki vsakega potem tako zmerjajo in preklinjajo, če ga vidijo iti v cerkev, da mu ni tu več obstanka. Ljudje imajo pa radi mir, zato pa raje doma molijo in ne gredo v cerkev." V neki drugi naselbini so v času, ko je bilo trebi iti v cerkev, stali taki protiverski fanaijki ©a mo«*u, ki i« vezal naselbino z naestotn in so vsakega .zasramovali in pre- klinjali, kdor je bil tako pogumen, da si je upal skozi te "palice". Samo najpogumnej-ši so prišli. Tako je bilo, da je morala slednjič so dni j a posredovati in narediti mir. In takih spominov je prav dosti. Veliko jih imam napisanih v svojem "dnevniku". Da, ko sem vse to gledal, se nisem mogel načuditi vsemu temu. Skoraj nerazumljivo je bilo, odkod ta strašni duševni prevrat in sicer v tako kratkem času. Saj so bili nekateri le malo časa v Ameriki in doma gotovo niso bili taki. "Da, ta in ta je bila doma v tretjem redu, ona v Marijini družbi. Iz moje vasi je. Tu pa naenkrat taka socijalistinja in hrez-verka," sem čul govoriti dobre rojake. "Ta in ta je hil doma prav dober človek. Vsako nedeljo je bil v cerkvi in še k svetim zakramentom je pridno hodil. Tu je pa tak aagriaenee proti cerkvi in veri!" '"Da, odkod vse to? Odkod tolika in tako hitra sprememba?" sem pogosto izpraševal ljudi. "Največ slabi časopisi! Največ slabi časniki!" sem pa čul skoraj povsodi isti odgovor in isto sodbo. In to sem našel tudi povsodi potrjeno. Slabo slovensko časopisje je zastrupilo naše ljudi. Mno.ge napolnilo s smrtnim zagrizenim sovraštvom vsega, kar je v zvezi z vero, in ti odpadniki po naselbinah so pa dalje razširjali ta strup med svojimi sosedi iiv znanci in tako se je okuževato srce za srcem, dom za domom in naselbina za naselbino. In Bes, Tse tedanje časopisje, razun Amer. Slovenca, je bilo ali popolnoma za-griznjeno proiiversko, kakor n. pr. Glas Svobode, aii pa skrajno liberalno, kar je bilo še slabše, kako* j© bil Glas Isfaro^a, ki je z zaničljivim smešenjem vere in duhovnikov na eni strani, na drugi pa hvalisa- njem nekaterih duhovnikov, mešalo pojme in tako pripravljalo pot listom, ki so potem odkrito nastopili proti veri, kakor "Glas Svobode". Da je s številom novih naročnikov in z vplivom lista rastla tudi besnost pri nasprotnikih, je umljivo. Ti so kar bruhali sovraštva in napadov proti listu in uredniku. Nobeno sredstvo ni bilo prepodlo, da bi se ga ne poslužili. Pozneje, ko so videli, da s pisavo samo ne naplavijo nič, začeli so s tajnimi • mahinacijami in denuncijacijami. Cele knjige bi lahko popisal, kaj so vse storili, kako perfidno in nesramno, pa tudi kako satansko zlobno so nastopali, da bi uničili list "Ave Maria". O nadaljnem razvoju pa drugikrat. Da, "Glas Naroda", ta list je bil največji brezverski strup za naše ljudi in je največ, da, neizmerno veliko omahovanja povzročil naed ameriškimi Slovenci. To si upam trditi jaz, ki sem na lastne oči videl in slišal to njegovo prokletstvo za naš narod v Ameriki. In če bo moral lastnik lista dajati pred Bogom odgovor za vse te svoje verske žrtve, katere je zastrupil, ubogi mož! Pomilujem ga! In da bo moral, je gotovo, ker so tisoči, ki ga že sedaj obtožujejo, da so izgubili svojo vero. In pa "Glas Svobode"! Toliko let je kar bruhal iz sebe strup in blato med narod! In naši ljudje, kako so hlastno požirali to blato! V koliko hišah sem ga tedaj našel. Kako ostudne članke je prinašat o veri in duhovščini. Tudi ameriški slovenski duhovščini ni prizaneseL — Pokojna Rev. Kranjc in Rev. Sojar sta morala prav tedaj pred sodnijo iskati varstva svojega dobrega imena pred njim in ga tudi našlo. Palje sledi.), . ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" Petek, 24. februarja 1928. AMSJURAMStU SLOVENEC Stran 3 j^O^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO^ >qoooooooooooooo- Družba oooooooooooooooo >000©00000000000< st. Družice KXKKKKKKKKKKKKKK (THE HOLY FAMILY SOCIETY) VSTANOVLIENA 29. NOVEMBRA 1914. Sedež Joliet, ffl. Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za eaega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 815 N. Chicago St., JoUet, Uit, L podpredsednik: Filip Živec, 507 Lime St., Joliet, 111. II. podpredsednik: Mary Kr^mesec, 2323 S. Winchester Ave., Chicago. Glavni tajnik: Prank J. Wedic, 501 Lime Street, Joliet, IVL Zapisnikar: Paul J. Laurich, 512 N. Broadway, Joliet, I1L Blagajnik: John Petrič, 1202 N. Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Joseph Skur, 123 — 57th St., Pittsburgh, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St. Joliet,, IU. NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1941 W. 22nd Si., Chicago, Jakob Štrukel, 1199 N. Broadway, Joliet, I1L Anton Gerčar, 1022 McAllister Ave., No. Chicago, IU. POROTNI ODBOR: Anton Štrukel, 1240 — 3rd St., La Salle, 111. Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpbrug, Pa. Joseph Wolf, 508 Lime Str., Jottet, I1L URADNO GLASIL'O: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Do dne 1. jan. 1928 je D. S. D. izplačala svojim članom in članicam ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku $53,779.83. Zav ruje se lahko za $250.00, $500.00 ali $1000.00. Od 16. do 40, leta se lahko zavaruje za $1000.00. Od 40. do 45. za $5©&00. Od 45. do 55. leta se zavaruje le za $250.00. ROJAKI, PRISTOPAJTE K DRUŽBI SV. DRUŽINE! OOOO-C :<>00<>0<>0(>000 IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA D.S.D. Poročilo za mesec januar 1928. Spremembe pri društvih. Dr. št. 1.: Pristopili 7: Edw. W. Stonich, John Papesh, John L. Horvat, Anton M. Horvat, Joseph Horvat, Martin Pe-chavar in Anton Lilak. — Suspendirana 2. Umrl 1: Lovrenc Rudman, star 54 let. Dr. št. 5: Suspendirana 2. Dr. št. 6: Pristopile 2: Mary Remžgar, Victoria E. Jappel. Odstopile 2. Dr. št. 12: Pristopile 2: Barbara Rom in Anna Rom. Dr. št. 18: Nazaj sprejet 1. Družba napredovala v mesecu januarju za 5 članov (ic). Dragi mi člani(ce) DSD.! Ker naša Družba tako počasi koraka naprej s članstvom, zatorej vam naznanim, da bomo v kratkem času priredili eno veliko kampanjo za nove člane (ice). Prosim vas, ko se ta kampanja otvori,'da bomo vsi pripravljeni na .delo, da bo vsak Član(ica) pokazal (a) svojo moč v pridobitvi novih članov (ic) v oba oddelka. Dozdaj smo bili zadovoljni s tem kar smo imeli, ampak danes pa mislimo drugače, in to je, da hočemo z vso našo močjo napredovati in da ne bomo sedeli v ta zadnji klopi; če druge jednote in organizacije napredujejo, zakaj pa naša bolj ne napreduje? Mi moramo iti za novimi člani(cami), ker oni ne bodo nas iskali. Naša dolžnost je, da gremo mi za njimi. Ne. rečem, da nismo dosti napredovali. Smo v finančnem oziru prav lepo napredovali, s članstvom pa jako malo. Zatorej apeliram na vsa krajevna društva, uradnike(ce), člane in članice, da se pripravimo vsi za to veliko kampanjo s tem, da agitiramo za napredek in procvit naše slavne organizacije tako, da bo ta naša kampanja ena, kakoršne še ni bilo v zgodovini D.S.D. Dragi člani (ce), jaz sem z vami, bodite vi z menoj! Ko čas pride, pa bomo zagrmeli. Vsak ima prijatelje in znance, druzega nam ni potreba kot malo truda pa korajže, pa bo šlo. Jaz sem pripravljen za delo, samo moram imeti vašo pomoč. Uradniki ne moremo sami dosti storiti, zatorej brez pomoči članstva so društva mrtva in organizacija z njim. Še enkrat vam na srce polagam: zbudimo sel Pojmo na delo za našo slavno Družbo sv. Družine! Z bratskim pozdravom, vaš udani za napredek DSD., Frank J. Wedic, gl. tajnik. DRUŠTVENE VESTI IN NAZNANILA. DOPIS. Chicago, 111. Kot članica in odbornica društva sv. Terezije štev. 16 DSD. sem čitala v našem glasilu A.S. spodbuden članek izpod peresa našega gl. predsednika sobrata Geo. Stonicha, da naj bi se tudi ženske kaj oglašale. Zato sem se namenila jaz malo oglasiti v kolonah našega glasila. Naše društvo sv. Terezije, katerega članica sem in ustanoviteljica, je sicer še mlado društvo, komaj dve leti in tri mesece staro. Pa hvala Bogu, je na dobri podlagi in lepo napreduje. Imamo lepo bolniško blagajno. Zatorej bi priporočala vsem chikaškim katoliškim Slovenkam, da bi pristopale v to društvo sv. Terezije, ki je že močno. Ako pomislimo na njegovo mladost in pa, da ima v blagajni že okrog $700.OO, je to vsekakor častno, za naše društvo. Društvo namreč samo skrbi za bolniško podporo svojim članicam, smrtnino pa oskrbuje družba. Pristopajte Sloven- ke v to društvo. Pri nas se lahko zavarujete od $250.00 do $1000.00 smrtnine. Naša družba je solventna in zanesljiva., Pozdravljam vse gl. uradnike DSD. in vse uradnike in u-radnice posameznih društev in celokupno članstvo širom Amerike. Bog Vas živi in naj Vas blagoslovi! Drugič še kaj več. Clara Foys, zapisnikarca. -o- IZ URADA DRUŠTVA SV. IVANA KRST. 5T. 13 D.S.D. Chicago, III. Vsi člani našega društva se uljudno vabijo na prihodnjo mesečno sejo, katera bo dne 26. februarja. Imamo dosti važnega za rešiti radi naše veselice in vse potrebno pripraviti, da ne bo potem kakšnih nerednosti. Več ko nas je na seji, tem l^žje kaj dobrega u-krenemo za napredek društva in DSD. Priporočal bi tudi, naj bi se vsi člani brez izjeme podali na delo za pridobivanje novih čtattov. Kakor vam ie znano, je pristop še prost za nedoločen Zato pa, ako veste še za kakšnega, ki ni član našega chreštva, nagovorite ga, da pristopa. Razložite mu, na kako Gfatori podlagi naše društvo obstoji in da je DSD. 100 procentov solventna. Vselej naglo izplača usmrtnino in tudi najhitreje vse podpore, kar smo se Že večkrat prepričali. Zatorej le vsi na delo, da nas bo kar najhitreje 200 v starinskem in ravno toliko v mladinskem oddelku. To se prav lahko zgodi, če vsak le enega pripelje na prihodnjo sejo. Bratski pozdrav, Steve Foys, tajnik. -o- IZ URADA DRUŠTVA SV. DRUŽINE. Joliet, IU. Zahvala. Kot večini znano, je naše društvo imelo veselico "Card party" v Slovenia dvorani dne 16, februarja t. 1. Zato mi je dolžnost, da se v imenu odbora vsem zahvalim za tako lepo udeležbo in pomoč. Seveda prva zahvala gre našim gl. uradnikom DSD., podpredsedniku Filipu Živec, gl. tajniku Franku J. Wedic, blagajniku Johnu Petrič in porotniku Josipu Wolf. Druga zahvala gre pa članicam društva sv. Cecilije, ki so tako lepo pomagale. Zato sem zagotovljen, da kadar bodo članice sv. Cecilije priredile kakšno veselice, da bomo pa mi jim pomagali. — Tretja zahvala gre vsem tistim, ki so kaj darovali za "Card party", ki so sledeči: John Živec st., Leo Adamič, Josip Ancel, Filip Živec, John Lank, Frank Škedel, Frank Čo-hel, John Pezdirc, John Ivec, Frank E. Vraničar, Frank J. Wedic, Josip Slapničar, Josip Wolf, Martin Blut, Josip Ger-šič, Frank Pire, George Stonich, Anton Popek, Josip Horvat, Peter Plut, Frank Plankar, Miss Kuhar. Hvala tudi vsem, ki so delali v dvorani: Josip Geršič, John Živec st., Frank J. Wedic, Filip Živec, Josip Wolf, Frank. Skedel, Ant. Can-ko, Paul Laurič, Frank E. Vraničar, Leo Flander, John Adamič, Frank Pire, Josip Horvat. Jerry Laurič, Theresa Štrukel, Josip Weeditz. Lepa hvala za "keke" kot Mary Papeš, 1602 Hickory St., Frances Bahor in drugim in Ani Jeriš za potico. Še najbolj pa našemu društvenemu podpredsedniku Jakobu Štrukel, ki je nam daroval za "Door price" enega ščetinca. Ta ^price" je dobila Anna Spe-lich, 310 Granite St. (343). — Mogoče je kakšno ime izpuščeno, pa če se zglasi, bomo dali notri prihodnjič. Torej vsem skupaj se moram še enkrat lepo zahvalit in želim, da bi vsi zdravi ostali in drugim pomagali, to, kar se tiče društev, če bomo sodelovali, pa bo eno in drugo društvo napredovalo in to ni več kot prav, da mi Slovenci tukaj v Jolietu podpiramo eden drugega in bomo gotovo prišli do napredka. Louis Martincich, tajnik, 9410 Center St. Smrt v snegu. V Vočinu pri Osjeku so našli truplo 221etnega kmečkega fanta Milana Ivičiča iz Popov-ca, katerega so pogrešali že od božiča. Ivieič je šel v sosednjo vas po trgovskih poslih. Ko se je zvečer vračal domov, ga je med potjo zalotil snežni metež in ga zamedel. Sedaj, ko je sneg skopnil, so našli njegovo truplo. ■ - o- Umrl radi opeklin. Prekupčevalec perutnine Fr. Herman iz Trnovske vasi v župniji Sv. Bolfenk v Slov. goricah se je grel zvečer v svoji sobi pri železni peči. Mož je radi utrujenosti zadremal in »e približal v spanju preveč peči. Vnela se mu je obleka in se je prebudil, ko je bil ves v plamenu. Opekline so bile tako hude, da je radi njih v silnih bo-le&aak umrl. KDO BO ZMAGAL VELIKI TEKMI SLABIH ČASOV? ki se vrši od 1, febr. do 3 L marca 1928 za nove naročnike na dnevnik Nagrade: - v denarju - To je 50% od nove naročnine! Tri posebne nagrade za one, ki bodo dobili največ novih naročnikov: Prva nagrada Diamantni prstan« Druga nagrada Zlata ura. Tretja nagrada Denarnica. Namen tekme: 1. da se povspešuje in širi katoliški tisk. 2. da se omogoči brezposelnim, da poravnajo svojo naročnino ali list naroče s pridobljeno nagrado. 3. da se pridobi dnevniku A. S. kolikor mogoče veliko novih naročnikov. 4. da se pomaga revnim družinam, ki so prizadete radi slabih časov. Pravila tekme: Denarne nagrade se bodo izplačale sledeče: a) Polovica (50%) doposlane naročnine gre kot kot nagrada tekmecu. Prvih $5.00 zaslužene nagrade (dva celoletna naročnika aH manj) se pripiše na kredit tek-mečeve naročnine za A. S., za kar bo prejel potrdilo. • c) Nagrade nad $5.00 (kdor pošlje več, kakor dva celoletna naročnika) pa bomo izplačali v čeku ob zaključku tekme. Čim več naročnikov bo kdo dobil, tem v^čja bo nagrada. d) Nihče ne dela zastonj, vsak tekmec dobi nagrado primerno svojemu de hi. Pogoji tekmecev: 1) Tekme se more udeležiti vsakdo, brez izjeme: zastopniki, naročniki, nenaročniki, brez ozira na mišljenje, starost, stan ali spol. Vsakdo ima iste pogoje, ista pravila, iste pravice. 2) Tekmec postane: a) kdor pridobi enega ali več novih naročnikov. b) pošlje na upravništvo natančen naslov novega naročnika in celo svoto za naročeno dobo. c) nato nadaljuje z nabiranjem novih naročnikov do konca tekme 31. marca, 1928. 3) Naslovi novih naročnikov in denar naj se pošlje na upravništvo tedensko, da novi naročniki ne bodo predolgo čakali na list. 4) Nove naročnike, doposlane po 31. marcu ne bomo upoštevali pri določevanju nagrade v tej tekmi. ? Koliko od razpisanih $20.000. nam bo mogoče izplačati v nagradah ? ? ? Koliko od te svote boš deležen Ti, dragi čitatelj, čitateljica ? ? Na tebi je ležeče - Na delo! o oooooooooooooooo KUPON ooooooooo oooooooo ZA DOPOŠILJATEV NOVIH NAROČNIOV. Dne. 2) 3) 4) Tri posebne nagrade (di#mantni prstan, zlata ura in denarnica) se bodo, — še poles denarnih nagrad — poklonile onim tekmecem, ki nam bodo poslali največje Število novih naročnikov. Da bo tekma bolj zanimiv«, bomo med tekmo od časa do časa priobčili im«a« onih tekmecev, ki bodo prvi v tekmi. Enotno merilo pri štetju naročnikov bo polletni naročnik, ali z drugo besedo, vsak polletni naročnik he štel eno točko. Tako bo celoletni naročnik Jtel za dva, polletni za enega, dva četrtletna pa llnipl^ za enega, itd. To merilo bo odločevalo fpi določevanju posebnih nagrad. 7) Vse itfi^fschr se bedo razdelile ob saldjučku tekme. Kanečni iaii in imena zmagovalcev bodo objavljeni v listu A. S- ob «klepi\ tekme. Denarne nagrade se lahko odstopijo, v korist revnih brezposelnih dhiiin. Cenjeno upravništvo A. S. Chicago, HI. Naznanjam Vam, da sem pridobil (a)............................novih naročnikov katerih naslovi so: 1) Ime ......................................................plačal (a) za naročnino $.................. Naslov ........................................................................................... Ime ......................................................plačal(a) za naročnino $................- Naslov ........................................................................................... 3) Ime ......................................................plačal (a) za naročnino $.................. Naslov ................................................................................................................^ Ime ......................................................plačal(a) za naročnino $.................. Naslov _______________;........................................ Pošiljam Vam skupno svoto..................................$. Upišitc me med tekmcce in uknjižite mojo nagrado kakor določajo pravila tekme. Podpis . Naslov Stran 4 / r Petek, 24. februarja 1928. POTOP \ " HENRIK SIENKIEWICZ I* poljščine prevel Dr. Rudolf Mole. Ne zabite tudi tega. da vas lahko doleti še večja nesreča od groznega generala Mueller-ja, Čigar povelja bodo tem1 groznejša, ker je krivoverec in sovražnik prave vere. Takrat, ko pride sam, se boste morali vdati sili in izpolniti njegovo voljo; in zaman boste obžalovali z bolestjo v dušah in telesih, da ste prezrli moj sladki svet." Spomin na nekdanje dobrote Vreščoviča je silno ganil redovnike. Bili so taki, ki so zaupali njegovi naklonjenosti in hoteli videti v njegovem1 svetu odvrnitev bodočih porazov in nesreč. Toda nihče se ni oglasil, čakajoč, kaj poreče o. Kordecki. On pa je molčal nekaj časa, le njegove ustnice so šepetale tiho molitev; potem pa je rekel: •'Ali bi prišel pravi prijatelj ponoči ter s tako ogromnim glasom tromb in piščalk strašil speče služabnike božje? Ali bi prihajal na Čelu teh tisočev oboroženih vojakov, kateri stoje sedaj pod zidovjem? Ali ne bi prišel samo s kakimi petimi, desetimi, saj se je mogel kot dobrotnik nadejati radostnega sprejema? Kaj naj pomenijo ta grozna krdela, če ne grožnjo, v slučaju, da mu ne oddamo samostana. . . Bratje najmilejši, spomnite se tudi tega, da ta sovražnik še ni nikjer držal besede, ne prisege, ne zaščitnih pisem. Saj imamo tudi mi kraljevsko zaščitno pismo, katero se nam je dobrovoljno poslalo in v katerem se nam je izrecno obljubilo, da bo samostan oproščen zasedbe, in vendar že stoje pod zidovi, razglašajoč z groznim kovina-stim glasom svojo lastno laž. Bratje najmilejši ! Naj vsakdo dvigne svoje srce k nebu, da bi ga razsvetlil sv. Duh. potem pa svetuje, govorite, kaj vsakemu narekuje vest v dobro svetišča." Nastala je tišina. Vtem se je oglasil Kmitic. "Slišal sem v Krušinu," je rekel, "kako je Lisola vprašal: 'Ali ne mislite menihom prebrskati zakladnice?' na kar je Vreščovič, on. ki stoji pod ozidjem, odgovoril: 'Mati Božja ne potrebuje tolarjev v priorjevi skrinji/ Danes pa vam piše, častiti očetje, isti Vreščovič, da bo stroške nosil sam in da vam bo še pomnožil imetje. Presodite njegovo odkritosrčnost !" Na to je odgovoril o. Mielecki, eden izmed starejših v zboru, nekdanji vojak: "Mi živimo v uboštvu, a ta denar na oltarjih je darovan v čast in slavo najsvetejše Device. Toda tudi če bi ga vzeli z oltarjev, da bi kupili z njim varnost svetemu kraju, kdo nam je porok, če bodo držali besedo ter ne podro s svojimi brezbožnjimi rokami daril in svetih oblačil ter ne pobero cerkvenega orodja? Ali je mogoče zaupati lažnivcem?" "Brez provinciala, ki smo mu dolžni pokorščino, ne moremo ničesar ukreniti!" je rekel o. Dobroš. A o. Tomicki je pripomnil: "Vojna ni naša stvar, posluša jmo tore i, kaj pove to viteštvo, ki je prihitelo v ta samostan pod krila božje Porodnice." Tu so se uprli vsi pogledi v gospoda Zamoj-skega, najstarejšega po letih in najveljav-nejšega po činu; on pa je, vstal in izpregovo- ril sledeče besede: "Gre za vašo usodo, prečastiti očetje. Primerjajte torej sovražnikovo moč z odporom, ki ga lahko postavite po svojih silah in sredstvih, in ravnajte po lastni volji. Kakšen svet vam moremo dati mi, vaši gostje? In vendar, ker nas vprašate, častiti očetje, kaj naj storite, vam odgovarjam: dokler nas sila ne premore, naj bo daleč od nas misel, da bi se podali. Zakaj sramotno in nevredno je, si s sramotno popustljivostjo odkupiti negotov mir od besedolomnega sovražnika. Prihiteli smo semkaj prostovoljno z ženami in otroki ter se podali pod pokroviteljstvo najsvetejše Device in se s trdno vero odločili z vami živeti, in, če Bog hoče, tudi z vami umreti. Zares bolje nam je tako nego sprejeti sramotno suž-nost ali pa gledati na sramot en je svetišča. . . O! Gotovo bo ta Mati najvišjega Boga, katera je navdahnila naše prsi z voljo, da jo branimo proti brezbožnim in zapeljanim krivo-vercem, prišla na pomoč pobožnim nameram svojih služabnikov in podprla pravično o-brambo!. . Tu je umolknil gospod mečnik sieradski. Vsi pa so razmišljali njegove besede, krepeč se z njihovo vsebino, Kmitic pa je, kakor je delal vedno, preden je pomislil, priskočil in poljubil roko starejšega moža. Ta prizor je ugodno deloval in vsakdo je videl v tem mladeničevem zanosu dobro znamenje, in volja, braniti samostan, jo zrasla in objela vsa srca. Vtem se je pokazalo novo znamenje. Pred oknom refektorija se je nenadoma zaslišal drgetajoči in stari glas samostanske berači-ce Konstancije. ki je prepevala sveto pesem : "Zaman mi ti groziš, husitec strogi, zaman pozivaš na pomoč vragove, zaman požigaš, ker zaman prelivaš, mene ne zmagaš! Ko bi prišlo na tisoče poganov, ko bi na zmajih vojske priletele, nič ne opravijo možje, meč, ogenj, ker jaz zmagujem." "Evo, to je za nas svarilo!" je rekel o. Kordecki. katero nam pošilja Bog skozi usta stare beračice. Branimo se, bratje, kajti o-bleženci zares še nikdar niso imeli lake pomoči, kakršno bomo imeli mi!" "Z veseljem žrtvujemo tudi svoje življenje !" je zavpil gospod Peter Čarnecki. "Ne zaupajmo verolomcem! Ne zaupajmo krivovercem, a tudi ne onim katoličanom, ki so prijeli službo od zlobnega duha!" so kričali drugi glasovi ter niso pustili do besede onih, ki so hoteli kljubovati. Sklenili so še, da odpošljejo dva redovnika k Vreščoviču z izjavo, da ostanejo vrata zaprta in da se bodo obleženci branili, do čigar jim daje pravico kraljevo zaščitno pismo. Toda poslanca sta imela vseeno nalog, da pokorno prosita Vreščoviča, da bi odnehal od svoje namere ali pa jo odložil toliko časa, dokler ne dobe redovniki dovoljenja od o. Teo-fila Bronievskega, redovniškega provinciala, ki se je nahajal takrat na Šleskem. "Najboljše delo za manj denarja" Nobenega izgovora za slabe zobe. Časi o bolečinah pri zdravljenju in popravljanju zob so minuli, pa tudi stroški za dentistovo delo so tako malenkostni, da bi ne smeli delati zapreke. Tudi ako imate le en zob, ali več, ki so pokaženi, ne odlašajte, da bodo Se slabši. Pridite takoj jutri in zavarujte si svoje splošno zdravje z zdravimi zobmi. C. V. McKinley, D. D. S. naslednik Borrows zobozdravnika *>P Arcy poslopje, 2. nadstropje $tv. sobe 204 Phone: 4854 CHICAGO IN VAN BUREN STREETS JOLIET, ILL. Preiskava in BREZPLAČNO ženska postrežnica Odprto: od I, zjutraj do 8. zvečer« V nedeljo od 10. zjutraj do 12. opoladne. >rYiinr~~if~i "iinnr" iaaeassaftMssfcsi fcSSU J Jako ugodni pogoji! KUPITE ZDAJ! Ewewft^ p<><><>0<>0^^ PISANO POLJE ■ooooooooc-oooooooooooooooooooo^oooooooo Znižana cena Pralnim Strojem Standard model Federal Electric Washers so znatno cenejši zdaj, ko imamo veliko razprodajo, da napravimo prostor v našem skladišču. Na prodaj so modeli, ki so bili razstavljeni. Jamčimo, da >o kakor novi z garancijo enega leta. Le majhno število jih še imamo — vprašajte za pojasnila takoj! Randolph 1200, local 1007 ali 832. DRUGE VRSTE PO $79, $89 in $109 y COMMONWEAUE EDISOM C« -ECTMC SBOSO 72 West Adams Street A. Grdina Sons TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD 6017-19 Sa. Clair avenue in 1053 — E. 62nd St., .. Cleveland, Ohio. TELEFONSKA SLUŽBA DAN IN NOC! Randolph 1881 ali Randolph 4550 PODRUŽNICA: 15303 — Waterloo Road — Phone Eddv £ i »m« ■ i ■ flf* * Wftfo—— mU*« ' ^HIs L* JOLEETil so prepričane, dp. dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše MESO IN GROCERIJO V zalogi imam vedno vsake vrste sveže ali suho prekajeno meso rcr vse predmete, ki spadajo v mesarsko in groccri.isko obrt i f i i C. t JOHN N. PASDERTZ COR. CENTER & HUTCHINS STS.. JOLIET. ILI. Chicago Telefon 2917. Phones: 2575 in 2743 Anton Nemanlch & Son PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI. USTANOVLJEN L. 1895. M* lazpolaffo noč in dan. — Najboliši avtomobili z* pogrebe, krste in ženitovanja. — Cene zmerne. Kanonik Žlogar: PROSTOZIDARSTVO. (Dalje.) Antagonizem med'Jakobiti in Oranžisti v njihovih ložah je obstajal dalje, ker so ^e Ja-kobiti držali vere v Bogu, kar se je pri drugih masonih s svobodo vesti podrlo. Ko so pa zadnji odstopili od svobode vesti, sta se obe loži 1. 1813 spojili v "Zedinjeno veliko ložo j na Angleškem". To prostozi-darstvo podpira vlada angleška, tla se ohranja "britanski svetovni imperij", kar svedoči posebno zadnja vojska. | 2. Iz Anglije prestopimo v j Francijo, kjer se tekom časa j pojavita obe veji: jakobiska in oranjevska. a) Francoski kralj Ludovik XIV. je pregnanemu Jakobu 11., Sturatu, dal za rezidenco grad St. Germain. L. 1689 so kralju sledili zvesti škotski in irski polki s svojimi vojaškimi in zidarskimi kadri ter stopili v francosko službo. St. (.er-| main je postal središče jakobir-skega masonstva, ki je bilo cerkvi in kralju udano. Tam >o ><• snovale nove lože. v kaiere >;> pristopali tudi franc< ski )>1< mi-j či, dvorjani, častniki. Stuart i i so imeli v teh ložah zaslombo • v svojih borbah za angk-ški : n1- stol. K;iro! 11 [. jim bil veliki mojster in so se r- s boril! 'za njegov legitimni nr< stol ter, i pravi-e katoličanstva, a Fran-' cija jih ! i i podpirala; in kakor) j snn> že gori omenili jr z Jur-j i jVm f. hanoveranska hiša pri-1 Šla na angleški prestol, kjer ji-, zmagal protestantizem. S smr-l i . i tj o Karola III. v Rimu 1. 1788 i je zginilo upanje Stuartov, pa j !tudi upliv jakobitskega mason-, stva. 1 j b) Oranjevci na Angleškem ' so z nevoščljivostjo opazovali razvoj jakobitov, zato so sku- Lšali paralizirati njih delo in RADA 31 IZVEDELA i kje se nahaja moj brat Franc j Skufc*c, po domače Motezov iz Zagorja cb Savi, če še živi a Ji na. Bival je 22 let v Ameriki, nazadnje v Hover, Mont. Če i kdo ve Icaj o njem, np.j blago- ' li sporočiti ured. tega lista ' aH pa meni, njegovi sestri. MRS. ANA RANZINGER, j Zagorje ob Savi, Slovenija, Jugoslavija. prenesli svoje zidarstvo na kontinent. Ta oranjevska fra-masonerija v Franciji, ta tvorba angleške proticerkve toraj od začetka ni imeli drugega namena, kakor borbo proti katoliški cerkvi in Bourbonom v korist Anglije. Po angleškem uzorcu so tu osnovali francosko veliko ložo, a jo obdržali pod svojo obedienco. — "Jakobov-ce" in "Oranjevce" je slednjič zbližalo skupno sovraštvo do Bourbonov. c) Leta 1772 je bil za velemojstra "Grand Orient de France" izvoljen vojvoda Chartres (pozneje imenovan Orleans in slednjič Egalite), Tu se prikazujejo že predznaki velike francoske revolucije. Tudi masonski pisatelji priznavajo. da je "prostozidarstvo revolucijo 1»' pripravljalo, ne da bi slutilo, kako bo njen potek." V lože se je širil tedanji filo-' zofski duh enciklopedistov. — , Pristaši Rousseau-a. Voltairja i so dobili v njih glavni upliv. I Lože so se bujno razvile: sam j Pariz jih je štel lo L po deželi i !'.■'. je bilo .'»22 pro\ incijalnih in j 22 polkovnih lož. Vse kar je j mislilo liberalno, je sililo v ma-sonstvo. Važno besedo so imeli prostozidarski člani v narodni skupščini; osnovali so si naj-I prej bretonski klub. potem I zvezo prijateljev konstitucije j in pozneje jakobinski klub. (Dalje prih.) ftSSP*'" Nevarnost I 'S, Ob tu iin -r.itrn W"' prehlada - i>r ih .-»• dooro vj DR. RIC TITER'S Anchor Brand feJ I PMPmiH-lffl | m i". V.1 r- /M fe, '71: - ' Ivo - bo ' v ~ W i • • r - II)_ ! Ko i, v ;> vi U rv F. \T> RicHTr:n & co., '-J- KU. nrr 'i ali !' ra\ rvist iz 3e-ry & So. 5 3ts.. Brooklyn, T-V. Y. i ^ ; _________ i , s 1002 — N. CHICAGO. ST. JOLIET. ILL. Našim trgovcem jc dobro znana uljudna postrežba naše banke. Ugodnosti, ki jih prejemajo od nas potom svojega čekovnega računa so mnogovrstne. Tudi vi ste lahJco istih deležn i ako imate U-LOŽEN DENAR NA ČEKOVNI RAČtJN ter bi nas veselilo vam dati nadaljna pojasnila v ti zadevi. Mnoga naša društva plačujejo svoje izdatke s čeki izdelanimi na našo banko. istotako tudi K S. K. Jednota, v svojo popolno zadovoljnost Kadar potujete, vzemite na pot naše potniške čeke, katere izmenjate lahko povsod kakor navadni papirnati denar. Vendar so bolj varni kot denar, ker je vsak ček registrovan z Vašim podpisom, ako bi ga slučajno izgubili. Naš kapital in rezervni sklad v vsoti več kot $740.000. je znak varnosti za vaš denar. JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO A CLINTON STS., JOLIET, ILL Wm. Redmond, predsednik Chas. G. Pierce, kasir Joseph Dunda, pomožni kasir CURE SERVICE, VAPOR BATHS 1800 S. Halsted Street, Chicago, 111. 2 nadstr. Ure 11 A. M. — 8 P. M. Domači k-čnik je nrišvl iz starega Kraja, ki leči kronične in razne bolezni, y.:i katere mislijo, da tukaj ni zdravila. Dobivam zelišča in korenine »"z starega kraja, pa jih sami lahko pripraviti-. imam zdravila /a želodec in masiram proti bolečinam v lirbtu in revmatizmu. Z otroci, ki se slabo razvijajo telesno ali umno. pridite k meni na posvet, P. MATKOVIČ GORAN. North West Second Rear Tovarniškaprodaja NEW MODEL BOILER n?ta!p!?ue Posebno triK-v.ni či-Sli baker. 5 col kapa iz medi in cevka. ___n.9°«! lis. ■ -14.20 n P 20_______1&-50 J The Will County National Bank OF JOLIET, ILLINOIS Prejema raznovrstne de-name vloge, ter pciilji denar na vae dele sveta. i Kapital in preostanek $300,000.00. C. C. WILSON, predjed. Lahko za čistiti. Kapa ni na vijak, ni se treba bati. da bi si o-pekli roke. pri snemanju. Le lahek pritisk in kapa se v sekundi odstrani. Varno, praktično, enostavno m trpežno. Nobene posode tako fine kvalitete ne morete dobiti za tako nizko cono. To je kotel z nizkim pritiskom in pasteurizer. Ni boljšega za domačo vporabo. Pošiljamo proti gotovini po tvorniških cenah, označenih na sliki. Pošljite "money order' ali denar. Vredno, da se ima tako posodo. HOME MANUFACTURING CO., Dept. S-4 18 E. Kinzie St. Chicago, 111. NA PRODAJ Prisiljen sem prodati NOVO 5 sob zid. bung. CENEJŠE kar mene stane, ker potrebujem $3,000 gotovine. Boljšega ni na South za $6.500. — 12407 S. Racine Ave., Chicago, 111. f-18-m PREVOZ - DRVA - KOLN Rojakom se priporočamo za naročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob času selitve. Pokličite Telefon: Roosevelt 8221. LOUIS STRITAR 2018 W, 21st Place, Chicago, HL