V SREDIŠČU POZORNOSJ^^^B .... ,.-.<> KRANJ, petek, 12. 8.1983 CENA 14 din Št. 61 O lUAS Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik. Jože Košnjek 01» 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo LETO XXXVI GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO V Mesoizdelkih Biezmanjšani osebni dohodki Izvršni svet nhčineko cknnčoinp Sk^fiu TnLa An <~ obravnavali sanacijski program Me Izvršni svet občinske skupščine Škofja Loka je ocenil, da so vzroki za izgubo v veliki meri objektivni in da si kolektiv prizadeva za uspešnejše poslovanje, zato je dovolil izplačilo osebnih dohodkov v skladu s samoupravnimi akti Škofja Loka — Mesoizdelki Škofja : Loka so imeli letos ob koncu prvega polletja 16,5 milijona dinarjev izgube. V skladu z zakonom o zajamčenem osebnem dohodku in izplačevanju osebnih dohodkov v temeljnih organizacijah, bi morali izgubi ustre-zno znižati osebne dohodke, če jim ^občinska skupščina ne dovoli normalnega izplačila. Izvršni svet škofjeloške občinske skupščine je na torkovi seji ocenil, da so vzroki za izgubo v veliki meri objektivni ter ugotovil, da si kolektiv izredno prizadeva za boljši poslovni rezultat, saj je sprejel vrsto ukrepov, s katerimi so že uspeli zmanjšati stroške, režijo in izboljšati organizacijo dela. Tudi podatki o poslovanju kažejo, da ima kolektiv vse možnosti, da leto zaključi brez rdečih številk. Zato je ugodil njihovi prošnji in jim dovolil izplačilo osebnih dohodkov v skladu z njihovimi samoupravnimi akti, vendar v višini kot je dovoljena po družbenem dogovoru o izplačilu osebnih dohodkov. Hkrati je priporočil izvršnim svetom občinskih skupščin, ki jih Mesoizdelki oskrbujejo z mesom, da tekoče izplačujejo premije za privez telet in pomagajo Mesoizdelkom pri izterjavi družbenodogovorjenih razlik v cenah za velike potrošnike. Podrobnejšo analizo poslovanja in izvajanja že sprejetih ukrepov za izboljšanje poslovanja in položaj mes-nopredelovalne industrije pa bodo na izvršnem svetu opravili, ko bodo Zazidalni načrt Center II Jesenice — Komite za urejanje prostora in varstvo okolja skupščine občine Jesenice je pripravil osnutek ricveiacije zazidalnega načrta Jesenice. Center II. Ta zazidalni načrt obsega območje med cesto Maršala Uta m novo obvoznico. Vzhodni del so kot prvo etapo večinoma že zgradili, razen objekta za družbenopolitične organizacije. Niso pa zaključili del v pritličnih in kletnih etažah ter zunanje ureditve. Zahodni del bodo kot drugo etapo spremenili s tem, da se namesto dveh stanovanjskih blokov predvideva gradnja treh stolpnic s po šest, osem in deset etažami. Z novelacijo bodo tudi ohranili nekatere sedanje objekte, ki so bili prvotno predvideni za rušenje. Na novo načrtujejo dozidavo in adaptacije za nove lokale. Novelacija zazidalnega načrta pa vključuje še predlog ureditve novega trga v osrednjem delu, kar so prvotno predvideli na prostoru pred Kosovo graščino. Osnutek novelacije centra Jesenic bodo zdaj javno razgrnili. D. S Železarji se pripravljajo na novo jeklamo Kljub temu, da Železarna Jesenice še nima vseh pomembnejših Šiepubliskih soglasij o pričetku izgradnje nove elektrojeklarne, H se na izgradnjo pripravljajo — Pogodba z Elektrogospodarstvom Slovenije o priključni moči "S m •"1 ur Jesenice — Po informaciji republi-W|' škega komiteja so se ob koncu julija ii Sr Ljubljani predstavniki sestavljene organizacije slovenske železarne se-I »tali s člani izvršnega sveta, predsednikom Janezom Zemljaričem, predstavniki združene Ljubljanske banke, samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s feijino in republiško komisijo za ocenjevanje naložb. Pogovarjali so se o nadaljevanju priprav za sanacijo proizvodnje surovega jekla v železarni Jesenice. Ugotovili so, da priprave na izgradnjo elektrojeklarne na Jesenicah dobro potekajo. Sanacija jeseni-fke železarne je načrtovana v dolgoročnem razvoju črne metalurgije Ju-vije, samoupravni sporazum slovenskih železarn o združevanju jiela in sredstev za razvoj črne metalurgije, v katerem ima jeseniška elektrojeklarna prednost, pa je pod-0 več kot 90 odstotkov udeležencev. Oblikovali so tudi bančni konzorcij za financiranje gradnje, dosegli sporazum o višini prispevka za izdajo energetskega soglasja. Na sestanku so se dogovorili o aktivnostih pri najemanju tujih kreditov o uvozu najbolj nujne opreme ter nasploh o pripravah z ozirom na materialne možnosti. Jeseničani se zavzemajo za to, da bi najprej pridobili dovoljenja za uvoz opreme ter za prioritetno pismo Narodne banke Jugoslavije, saj si želijo, da bi lahko čimprej urejali kredit za uvoz opreme. Komisija za ocenjevanje investicij je v oceni ugotavljala še razne pomanjkljivosti. Institut za ekonimiko investicij pri Ljubljanski banki je clal oceno o prvi fazi izgradnje elektrojeklarne, ki je zelo obširna, vendar ocena ne daje jasnega zaključka, če'je naložba primerna ali ne. Železarji slovenskih železarn bodo morali pač pridobiti še nove informacije, če bodo hoteli dobiti pozitivno mnenje o družbenoekonomski upravičenosti naložbe. Ne glede na to, da bodo o elektro-jeklarni očitno še veliko razpravljali strokovnjaki jeseniške železarne intenzivno pripravljajo projekt, med drugim že tudi zbirajo ponudbe za razna dela in dobave. Pomemben premik so dosegli z dogovorom Z Elektrogospodarstvom Slovenije zaradi plačila energetskega prispevka za priklop. Po pogodbi bo Elektrogospodarstvo Slovenije zagotovilo železarni 47 megavvattov priključne moči, Železarna pa bo za to plačala 1,1 milijarde dinarjev. D. S. ijski program Me-soizdelkov. Vendar so že podatki, ki so jih pripravili za torkovo sejo, dovolj zgovorni in kažejo, da so pogoji za uspešno poslovanje Mesoizdelkov in vse klavniške industrije pri nas, daleč od normalnih. Stroški namreč predstavljajo v celotnem prihodku kar 95 odstotkov, le 5 odstotkov pa je dohodka in tako temeljna organizacija praktično že zažira lastno substanco. Stroški za živino, za odkup govedi in prašičev predstavljajo kar 78 odstotkov vseh stroškov, 22 odstotkov stroškov pa je vsa druga proizvodnja in poslovanje. Tu tiči tudi glavni vzrok za izgubo. Pri svinjskem mesu, ki so ga prodali v svojih prodajalnah ali večjim porabnikom, so morali še sami primakniti 111 milijonov dinarjev. Zaradi manjšega odkupa govedi se je zmanjšala izkoriščenost proizvodnjih zmogljivosti in delovnega časa in s tem produktivnost in ekonomičnost, nekatera nujna vzdrževalna dela so zahtevala letos sedemkrat višje investicijske stroške kot lani, povečali so se transportni stroški, ker so oblikovali blagovne rezerve imajo večje stroške tudi z energijo, kar precej denarja pa jim je požrla tudi organizacija koopera-cijske reje živine na področjih, kjer kmetijske zadruge ne opravljajo svoje vloge. Zlasti to velja za Dolenjsko in nekatera območja na Gorenjskem. Vrednost teh kooperacijskih poslov je 55 milijonov dinarjev in z njimi že lahko krijejo približno 20 odstotkov lastnih potreb po živini. Pri Mesoizdelkih menijo, da bodo zadnji popravki cen govejega in junčjega mesa že v tretjem trome-sečju prinesli boljši rezultat, približno 5 milijonov dinarjev naj.bi dobili še na račun izplačanih premij za privez telet iz drugih občin in približno toliko je tudi neplačane realizacije. Hkrati z notranjo reorganizacijo dela skušajo zmanjšati tudi stroške poslovanja in vse to daje možnosti, da bo poslovni rezultat ob koncu leta pozitiven. L. Bogataj Zakaj novi davki Od napovedanih sprememb v davčnem sistemu so ljudje predvsem pričakovali, da bodo novi davki zgladili socialne razlike in preprečili bogatenje brez dela, zaradi česar razlike v glavnem tudi nastajajo. Pričakovalo se je, da bodo novi davki tudi socialni korektiv, predvsem pa prizadevanje, da se stopi na prste tistim, ki jim je osebni dohodek le še žepnina, drugi dohodki pa vir bogatenja. Po nekaterih podatkih živi na takšen način že kar 40 odstotkov prebivalstva in dohodki izven delovnega razmerja že grozijo preseči osebne dohodke. Če se to zgodi, bi se še bolj povečalo nezadovoljstvo večine, ki vendarle mora živeti izključno od dohodkov iz rednega dela. Vendar pa v do sedaj znanih podatkih o novih davkih, ki so vendarle pricurljali v javnost, ni o tem ne duha ne sluha, čeprav predlagatelji trdijo, da so novi davki uvedeni prav z namenom, da se zmanjšajo socialne razlike. Posebni oziroma novi davki tudi nimajo fiskalnega značaja, vsaj ne v pravem pomenu besede, ker bodo prihodnjih pet let zamrznjeni na posebnem računu pri narodni banki Jugoslavije. Na tem računu naj bi se v petih letih nabralo 125 (novih) milijard dinarjev, po tem roku pa naj bi jih vrnili družbenopolitičnim skupnostim (republikam in občinam), kjer je bil zbran. Šele tedaj bodo torej ti davki dobili fiskalni značaj, ker jih bodo lahko porabili, če se že prej ne bodo prelili v zvezni proračun. Predvsem pa utemeljujejo nove davke s potrebo, da se uskladi ponudba s povpraševanjem in to kljub temu, da realna vrednost osebnih dohodkov pada iz dneva v dan. Če velja, da bodo obdavčeni predvsem bogati pa se poraba ne bo zmanjšala, ker njihove plačilne sposobnosti prav gotovo presegajo porabo. Ob vseh razpravah koliko bo davka na hišo, avto, obresti od vloženega denarja in podobno pa je kaj malo znanega o davkih na skupni dohodek občanov, ki naj bi bil tudi obdavčen. Kakor koli bO kdo dosegel dva povprečna osebna dohodka in ne tri kot doslej, bo moral plačati davek, čeprav nas že sedaj pesti uravnilovka in čeprav naj bi bili osebni dohodki merilo delovnega prispevka in nagrajevanje po delu motiv za boljše delo in gospodarjenje. (Več na 3. strani). L. B. Rekordni odkup pšenice V tržiški zadružni organizaciji so namesto 40 ton, kolikor so načrtovali, doslej odkupili že 82 ton pšeničnega pridelka. Križe — Tržiška zadruga je med redkimi, če ne celo edina v Sloveniji, ki je ob letošnji žetvi odkupila od svojih članov in kooperantov tudi večino pridelka. Medtem ko so v večini zadrug zbrali ie dobro tretjino pridelanega zrnja, so v Tržiču dosegli približno 80-odstotno tržnost. Kmetje so pridelali 100 do 110 ton pšenice. Doslej so jo zadrugi oddali 82 ton, približno deset ton pa jo bodo zamenjali še za seme. S podpisom samoupravnega sporazuma o pridelovanju pšenice v SJu*-., veni ji so se v tržiški zadružni organi zaciji obvezali, da bodo pšenico posejali na 20 hektarih polj in z njih oddali ljubljanskemu Žitu 40 ton pridelka. Že doslej so obvezo presegli • za več kot sto odstotkov!Dosežek je toliko pomembnejši, ker kmetje še predlani niso oddali zadrugi niti kilograma pšeničnega zrnja in so ves presežek pridelka pokrmili živini. Lani, ko smo v Sloveniji zbrali že 46 tisoč ton pšenice, so jo v tržiški zadrugi oddali 40 ton. Ob tem velja poudariti, da so le polja v okolici Kri-žev in Kovorja primerna za pridelovanje pšenice, povsod drugod pa zaradi razgibanega terena in predalpskih vremenskih razmer ni mogoče pridelati na hektaru več kot 40 stoto v. Čemu pripisati tolikšen odkup? V prvi vrsti dobremu pridelku in ugodni zamenjavi pšenice za koruzo, poleg tega pa tudi organizirani žetvi in odkupu. Zadružni delavci so pobirali pšenico takoj po končani žetvi ali so jb vozili v Ljubljano celo neposredno s polj. Pšenico je oddalo preko 40 kmetov, največ med njimi Janka Stare s Pristave — blizu sedem ton in Anton Aljančič iz Kovorja — okrog pet ton. V zadrugi poudarjajo, da površin, namenjenih za pridelovanje pšenice v prihodnjih letih ne nameravajo povečevati, ker bi s tem že ogrožali pridelovanje krme za živino. Še naprej pa bodo sodelovali pri načrtovanju setve na njivah, ki jih je zadruga oddala v zakup posameznim kmetom. C. Zaplotnik Pozabljena razglednica, redka idila ali prihodnost.. .? FqXo:F. Perdan . gorenjski sejem kranj, 5.-15. 8. 1983 velika ponudba in pregled blaga široke potrošnje po nižjih cenah in ostalih ugodnostih, dostava, kreditiranje, razprodaja, kmetijsko gozdarska mehanizacija, tradicionalno zabavno glasbeni sejemski večeri (vsak dan od 19. do 24. ure, ob sobotah do 01. ure), gostinske posebnosti: žar, morske ribe, domača vina, bančne storitve — dinarske in devizne vrši na sejmu Beogradska banka --—-*-;-' "— O LAS 2 STRAN NOTRANJA POLITIKA PETEK. 12. AVGUST* Nepopolne kranjske brigade Kranj — Prva polovica brigadirskega poletja je /.a nami. Izkušnje so podobne kot minulo leto. saj znova opažamo, da odhajajo na zvezne in republiške delovne akcije nepopolne brigade. O tem, kako so organizirali letošnje brigade v Kranju, govori sekretar občinske konference ZSMS Kranj Adolf Sitar: »Mladinske delovne brigade so glede kadrov iz leta v leto slabše. Zadnja leta smo nepopolne brigade polnili z brigadirji iz drugih republik in bratskih mest. Letos je odziv mladih za akcije še slabši, za kar je verjetno krivo tudi ekonomsko stanje. Bržkone je izmena z 28 dnevi predolga. Že več let traja problem udeležbe študentov, ki se med počitnicami raje obračajo po zaposlitev na mladinske servise, štipendisti pa opravljajo tudi obvezno prakso in si z zasluženim denarjem zagotovijo počitnice. V združenem delu je težko dobiti mlade delavce za brigade, saj poleti manjka delovne sile. Poleg tega pa ima združeno delo v okviru svojih Zadružnice na Blegošu — Zadnjo julijsko nedeljo vrhu BI sozdov veliko bratskih brigad, kar kranjski občinski konferenci zmanjšuje število brigadirjev. Kljub veliki propagandi (letos srno porabili zanjo največ sredstev doslej), ni pričakovanega odziva. Pred leti smo lahko delali selekcijo med prijavljenimi brigadirji, zdaj pa si tega zaradi premajhnega števila prijav ne moremo več privoščiti.« Že leta je vedno problematična prva izmena, ker se pred njenim začetkom pouk v šolah še ne konča. V prvi izmeni je bilo letos od 10 brigad 9 nepopolnih, med njimi tudi kranjska brigada »Jože Celar-Tugo«, ki je odšla v Suho krajino samo s 30brigadir-ji. Dodatno je bilo treba zagotoviti 18 brigadirjev, vendar brigada zaradi nepopolnosti ni mogla konkurirati za nobeno priznanje. "Na Goričkem je od 26. junija do 17. julija sodelovala brigada .Stane Žagar mlajši', ki je bila številčno popolna. V drugi izmeni je na isti akciji delala gorenjska pionirska brigada ,l)r. France Prešeren'. V tej izmeni je bil organiziran pionirski tabor, in sicer zaradi večjega zanimanja pionirjev za brigade. Na akciji sem bil in mislim, da ni dobro pripravljena. Dela so za mladino, staro 13. 14 let, prezahtevna in preveč naporna. Ta izmena zato ne bo ekonomsko opravičena. Vendar delovnih akcij ne gre gledati le s stališča materialnih učinkov, temveč je treba imeti pred očmi njihov vsestranski pomen za mlado generacijo. Večjo pozornost moramo posvetiti pionirjem, da jih navadimo na delo in družbeno klimo, saj pionirji predstavljajo prihodnost delovnih akcij.« Štirje Kranjčani sodelujejo v bratski brigadi »Šest prijateljskih mest« v Sarajevu, organizator je letos Banja Luka. Na deloviščih Novega Beograda avgusta dela brigada »Dr. France Prešeren«, ki je s 40 kranjskimi brigadirji in 7 brigadirji iz italijanskega Rivolija še vedno nepopolna. D. Papler Blegoš - so se na vrhu "Blegoša zbrale na šestem tradicionalnem srečanju kmeč-:e žene in zadružnice iz škofjeloške bčine. Srečanje je minilo v prijet-lem vzdušju, ob nastopu pevcev — nladih zadružnikov, recitatorjev in mmoristov, med katerimi je navdušil predvsem kmet Franc Tušek z Martinj vrha. Povedal je šaljivo zgodbo o kmečki ženi — kraljici. Za lačne in žejne obiskovalce so poskrbeli kmečki možje in žene iz Poljan m Javorjev. Popoldne se je oglasila še harmonika, žene so zaplesale in ;e proti večeru razšle z obljubo, da apatično gledajo na dani trenutek in vse delegate, ki (ne)zaintei^k no dvigajo roke — ko gre za zemljo, ko gre za rodovitno zemlji mnogoterim daje delo in zaslužek, nam vsem pa hrano — jJt: kruh ..., da se še pravočasno osvestijo. Ne smemo dovoliti nadalj^ ga uničevanja rodovitne zemlje, pa naj gre za take ali drugačne vore, naj gre za take ali drugačene občinske razvojne načrte, ki jih pripravili strokovnjaki, ki »najbolje vedo kaj je prav in kaj ^ Največja vrednota, ki smo jo podedovali od naših očetov in rodov nami je bila zdrava narava — rodovitna zemijp, čiste reke in jV zrak. Osnova in pogoj za zdravo življenje človeka, za zdravje rodov« kaj smo napravili s tem bogastvom mi? Onesnažili smo zrak in Ji pozidali rodovitno zemljo, pokrili jo z betonom in asfaltom. RekeM zera, zrak, vse to se da očistiti, oz. zmanjšati onesnaženost, a ze*j* Zemlja je uničena, izgubljena. Izgubljena za vse rodove za nanOI Naklanci pravijo, da bi na uničenem naklanskem polju VSAk LETO lahko pridelali toliko krompirja, kot ga rabi mesto Kranj jimi 30.000 prebivalci... Tako pa tam leži asfalt in stoje skUdfeV Merkurja in Živil. Danes, ko je prepozno, ne bi spraševal, zakajv*^ ravno na njivah? in ali ne bi bilo primerno tudi drugo, manj vn«4»' zemljišče? Ce pa pomislim, da bi samo ena dobro namerjena »bo^N odnesla vse to in še precej Nakla zraven ...! \ S tem pisanjem želim opozoriti samo na to, da bi napak nti I navijali. V predlogu Izvršnega sveta občine Kranj, ki ga je ©Wrl Kranjčan 29.6. 1983 (št. 9), je na primer za Struževsko polje napbji »Površine na Struževskem polju so kvalitetna kmetijska obd«iW> zemljišča, opredeljena kot 1. območje.« in naprej: »Ekonomsko in^ storsko ovrednotena pomembnost te površine kot sestav nen ^ kranjske industrijske cone je vzrok, DA SE KLJUB KVAirrrt KMETIJSKE ZEMLJE, TO OBMOČJE DOLOČI ZA INDUStH REZERVAT.« Tako so določili občinski urbanisti, čeprav je z »n prepovedana vsaka gradnja na kvalitetni poljedelski zemlji, čenniN struževske kmetije zaščitene kmetije!*Proteste delegacije KS SuW» in delegata kmetijske zadruge, delegati na skupščini kot da šali!? Do leta 2000 predvideva dolgoročni program občine Kranj uni nje prek 1000 ha obdelovalne zemlje! Mesnice bodo še bolj pranji kruh še dražji! In za to ne bodo krivi kmetijci, ki jih bo še jnanM danes, ampak tisti, ki kljub zakonom dopuščajo uničevanje zemL* Če skrbimo, da bodo naši naslednji rodovi imeli delo, je predO potrebno, da poskrbimo tudi za preživetje! * X In ne nazadnje: prvi dan vojne bo na Gorenjsko pripeljal z* vlak hrane, če sploh bo! *V Igor Slav^ Obveščenost ni bila dobr Julija so se sestale osnovne organizacije Zveze komunista niške občine in največ pozornosti posvetile politiki gospod* stabilizacije V be in iskanju načinov za zm« stroškov proizvodnje. Osnov#s Jesenice — Julija so jeseniška občinska organizacija Zveze komunistov in vse osnovne organizacije Zveze komunistov v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih aktivno delale. V večini osnovnih organizacij potekajo temeljite priprave na volilne konference osnovnih organizacij Zveze komuni stov in na programske konference občinske organizacije Zveze komunistov. Največ pozornosti sta komisiji za organiziranost in razvoj in kadrovska ter statutarna komisija posvetile pripravi vsebinskih vprašanj in nalog ter kadrovski strukturi, predvsem kadrovanju sekretarjev v osnovnih ouganizacijah Zveze komunistov. Postopke bodo sklenili septembra, ko bodo začeli s kandidiranjem in oblikovanjem predlogov za nova vodstva osnovnih organizacij ZK in vodstva v občinski organizaciji. Osnovne organizacije pa so na sestankih razpravljale predvsem o uresničevanju politike gospodarske stabilizacije in nadaljnjem razvoju samoupravljanja. Ukrepi so tu in narekujejo dosledno izpolnjevanje zahtev in nalog, predvsem na področju izvoza, zmanjševanju vseh vrst pora- be in iskanju načinov za za« Osnova nizacije Zveze komunistov JL le, da informiranost ni bil*/ kljub nekaterim posvetom ibm kom in da delovni ljudje inV| nimajo zadostnih informacijt¥ pih najetja posojil in odpla^ dolgov Ler perspektive razvojev »•očnih ukrepov in usmeritve AV nih ciljev. Komunisti so pn>X* da bi bilo ob pravočasnem Ml tem medsebojnem infomVf manj občasnih nesporazu»wV zumevanja, dilem in dvomev'« Julija so posvetili jeseniJkii nisti precej pozornosti tucUpar splošnega ljudskega odpora »V beni samozaščiti, saj so nitf analize začeli dograjevati vmK načrte Na osnovi usmeritevjug me nt o v bodo čftmi po osnovw nizacijah uskladili dosedanm* ukrepe in aktivnosti za prejA' nje i/rodnih razmer. To m^. morala občinska organizac^ komunistov s svojim komituj, SLO in družbeno samozašfcto ti julija, osnovne organizacij* komunistov v organizacijah nega dela in v krajevnih pa do konca septembra. Železniki — Med dopusti je okolica stanovanjskih stolpnic v ki kih dobila lepšo podobo. Ceste, prehodi in parkirni prostori m novo asfaltno prevleko. — Foto: F. Perdan O IL AS Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka In Tržič Jelovčan, L« — Tehnični urednik Marjan Ajdovec — Oblikovalci: Lojze Erjavec, Slavko Hain inlgor Kokaij - Glavni urednik Igor Slavec - Odgovorni urednik Jože Kosnjek ~ Novinarji:Leopoldlna Bogataj, Danlca^olenc Jelovčan, L— »*ncjf>Q»r, Hofrn f». DUnfca tedej, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnlk. Andrej Žalar In Danica Žlebir - FotoreporterTZ'3 List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od kot po tednik, od Januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od Julija 1974 pa ob torkih in petkih -SLl ££S%£ K&P* ZP Liud8ka Pf8vlc» Ljubljana. Naslov uredništva In uprave lista: Kranj, Mose Pijadeja 1 - TekočI račun pri SDK v imUZi 51500-603-31999 - Telefoni: direktor In glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835 komeraL J gande računovodstvo 28-463. mali oglasi, naročnina 27-960 - Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 - PoMmni*). 450,— din. \% Pred septembrskim srečanjem gorenjskih tekstilcev Med tekstilci ni prostora za lenuhe Razmišljanja direktorja kranjskega Ibija Franca OMANA o tekstilni industriji, tekstilcih in njihovi ter naši prihodnosti Kranj — »Načrtovalci razvoja So 10 let potiskali tekstilno industrijo in tekstilce v ozadje, jih silili v nerazvita področja kot .črnsko delo', pa so se pri tem motili. Razvite države, na primer Združene drjćave Amerike in Zvezna republika Nemčija, se uveljavljajo na račun tekstila. Zmanjšuje se število zaposlenih, vendar kljub temu z modernizacijo dosežejo vsako leto nekaj odstotno rast proizvodnje. Tako obdržijo korak v izvozni tekmi, sledijo kulturi oblačenja in še marsičemu. Povsod pripisujejo tej panogi pomembno vlogo, imajo jo za nacionalno industrijo. Pri nas pozabljamo, da je po osvoboditvi močno okrnjena tekstilna industrija takoj začela obratovati in ustvarjati pogoje za razvoj drugih panog, ki naj bi pospešile industrializacijo države. Tekstilna industrija Gorenjske je tako kot ostala tekstilna industrija dolgo nosila težka bremena obnove in industrializacije države in prispevala velik del svojih skladov za razvoj drugih panog, ob tej zagnanosti pa je sama obubožala. Pred družbo smo zavestno prihajali z manjšimi zahtevami, obenem pa veliko dajali. Danes upravičeno pričakujemo pomoč od drugih, katerim smo pred tem pomagali pri razvoju, pa ni pomoči od nikoder. Kljub temu menimo, da bomo zmogli naloge, da bomo dajali še naprej svoj krepak delež k stabilizaciji, če bo ta učinkovita in enakomerno razdeljena na vsa ramena in ne samo na ramena nekaterih. Tekstilna industrija je delavno intenzivna panoga. V njej ni prostora za lenuhe. Tekstilec mora začeti delati, mora biti delaven, discipliniran. Takšne nas poznajo doma in zaradi tega cenijo na tujem tiste naše delavce, ki so odšli tja na delo. Tekstilec rad sodeluje in prispeva, težko pa prenaša krivice in temu se upira, kar je v zgodovini že velikokrat dokazal. To so vrline, ki jih pogrešamo v našem vsakdanjem življenju.« »V neenakopravnem in nezavidljivem položaju se je znašla gorenjska tekstilna industrija, v kateri je zaposlenih prek 8000 delavcev, v kateri je dočakalo pokoj 3600 parov NA DELOVNEM MESTU Tomaž Trilar — veterinarski higienik Kranj — Zgodi se, da se čez noč v hlevu zadavi govedo, da pogine tele zaradi pljučnice ali driske, da tujek v živalskem telesu prodre do srca in prekine krvni obtok, da v neurju visoko na planini udari strela v trop goveda, da iz teh ali onih razlogov pogine pes ali mačka ... Takrat zazvoni telefon v Živinorejsko veterinarskem zavodu v Kranju in na pot mora s kamionom ali kombijem Tomaž Trilar, veterinarski higienik iz Drulovke. Ze deveto leto pobira poginule živali na Gorenjskem in jih vozi v ljubljansko kafilerijo, kjer živalska trupla predelujejo v kostno in mesno moko, v pomembne beljakovinske dodatke za krmila. Od živih živali vozi občasno le pse na konjačijo na Kokrico, kjer jih opazujejo, če ne kažejo morebitnih znakov stekline. Nekdaj so na Gorenjskem pobirali poginule živali »šintarji«, »ko- pridnih rok, ki je lani naredila za 1000 milijard dinarjev, izvozila za 34 milijonov dolarjev, uvozila za 30 milijonov dolarjev in na splošno pokrila uvoz z izvozom s 114 odstotki, samo na konvertibilnem trgu pa s 121 odstotki. Takšne rezultate dosega industrija, ki ji družba zaradi naporov v preteklosti zelo malo vrača. Še posebno pa te pomoči ni od tako imenovanih propulzivnih panog, kot so na primer kemija, elektroindustrija, ki jim je tudi tekstilna industrija veliko pomagala. Naše propulzivne panoge naredijo tri do štirikrat manj kot enake v svetu, tekstilci pa od 20 do 80 odstotkov manj. Upamo, da nam bodo kdaj tudi te panoge lahko pomagale. Tekstilci moramo namreč še vedno prispevati za panoge prihodnosti, kot pravijo načrtovalci. Razlika je samo v tem, da so dinarji zamenjani z dolarji.« »Premalo se zavedamo,« pravi Franc Oman, »da mora biti naš prvi cilj likvidna država. To je osnova. Šele potem se bodo lahko sproščala sredstva tudi za delovne organizacije. Prej pa tega ne bo. Tekstilna industrija mora iz anonimnosti, ki ji je bila vsiljena. V razvojnih programih ni dobila me- sta, ki ji gre. Tudi to bomo povedali na Bledu in pokazali, kaj smo v preteklosti naredili, kako smo se vključili v stabilizacijska prizadevanja in kakšne bodo naše naloge v prihodnje. Tekstilec je vedno razumel potrebe časa. S skromnimi sredstvi, prizadevnostjo, požrtvovalnostjo in samoodpovedovanjem podreja svoje interese zahtevam stabilizacije, ki je v tem trenutku ključno vprašanje obstoja. Usmerja se k izvozu, kar je moto sedanjosti, čeprav v neusmiljeni mednarodni konkurenci.« J. Košnjek Kako omiliti posledice suše Dolgotrajna suša je povzročila na travinju in poljščinah veliko škode. Deževje bo posledice omililo, če bomo izvedli na poljih in travnikih dodatne ukrepe. Kmetijski inštitut Slovenije priporoča, da travne in travno — detelj ne mešanice takoj dognoji-mo s 150 do 200 kilogrami KANa po hektaru, z gnojnico ali razredčeno gnojevko. Semenski krompir velja po končanem deževju takoj izkopati in posejati krompiriš-ča s strniščnimi dosevki, nasade jedilnega in industrijskega krompirja pa pred plesnijo poškropiti z bakrenim apnom, z dihtanom ali podobnim pripravkom. Ker je suša najbolj prizadela silazno koru-I' zo, bomo izpad krme nadomestili s siliranjem dela posevkov, ki smo jih sicer namenili za zrnje. Vsa žitna strnišča takoj poseje-mo z dosevki — s krmno ogrščico (10 kg/ha), krmno repico (10 kg/ ha), grašico in ovsom (60 + 50 kg/ ha), grahom in ovsom (70 + 60 kg/ha) ali z mnogocvetno' ljulj ko (40 kg/ha). Dosevke križnic in ljuljke pognojimo ob setvi s 300 kilogrami KANa po hektaru, stročnice pa s 150 kilogrami gnojila, z gnojnico ali razredčeno gnojevko. Po vzniku zaščitimo križnice pred bolhači in gosenicami. Njive, ki jih nameravamo spomladi posaditi s silažno koruzo, posejemo jeseni z ržjo ali z mešanico rži in grašice. Posevek rži pognojimo s 500 kilogrami gnojila NPK 6-18-18 po hektaru. Preostalo otavo takoj pokosimo in travinje dognojimo s KANom (150 kg/ha). S tem bomo povečali pridelek otaviča za zeleno krmljenje ali za siliranje skupaj s koruzo. njederci«, »konjaci« ali kakorkoli smo jih že imenovali v vsakdanjem pogovoru. Živino so zakopavali v jame na Kokrici, v Hota-vljah, Cerkljah, Podvinu ... Kmetje pogosto niso čakali na konje-derca, pa so svoji živali sami poiskali »večno počivališče« — v bližnjem gozdu ali potoku. Razumljivo, da so lisice ponoči izvohale »mrhovino«, jo izkopale in jo vlačile vsepovsod. To so bila nevarna žarišča za širjenje kužnih bolezni. Tomaž se še spominja, kako je prvih letih službovanja — takrat kmetje še niso povsod vedeli za organiziran in brezplačen odvoz poginule živine — z vitlo vlekel teleta iz Kokre v bližini kranjske pošte, iz Save pri Tek-stilindusu, iz Sore pred Škofjeloško mlekarno in zopet iz Kokre v bližini Suhe. Takrat mu je pri delu celo spodrsnilo in znašel se je v vodi — poleg razpadajočega teleta. Pred leti, ko je na Gorenjskem razsajala steklina, je zvozil na ljubljansko sežigališče okrog tisoč lisic, srn, jazbecov in ostale divjadi. Že res, da je vsako leto cepljen proti steklini, toda takrat je delal z dvojnimi rokavicami. Na smrad, ki se zdi mnogim nemogoč in nevšečen, se je Tomaž v dosedanjih letih službovanja povsem navadil. Tako kot dimnikar na saje, kuharica na vročino, zdravnik na krvaveče rane ... Za' težavne delovne razmere ne zahteva dodatnega plačila, smrad je sprejel kot del svojega poklica. Na planinah, pravi, pogosto opazijo poginulo žival šele po več dnevih, ko že zaudarja naokoli — planincem, kmetom, lovcem in gozdarjem. Pred nedavnim je toplotni udar »ugonobil« šest ton piščancev v Lahovčah, Adergasu in Češnjevku. Smrdela je piš-čančja gmota, da je kaj, a Tomaž je tudi tokrat, tako kot vedno doslej, smrad mirno prenašal in vozil piščance v jamo na Kokrico. Več dela ima poleti, ko je živina na planinski paši. Letos se je s kamionom povzpel že na Kranjsko planino, na Rovtarico, na Jezerca in Kriško planino na Krvavcu, na Belo polje pri Hrušici. Pozimi ima težave z zaledenelimi in slabo spluženimi potmi. Takrat ne more do vsake kmetije v hribih. Kmetje morajo živino s traktorjem ali konjem prepeljati v dolino. Če tudi to ni mogoče, ne preostane drugega, kot da živino sami pokopljejo. Ko ima naročil več, kot zmore, pokliče na pomoč higienika s posavskega ali ljubljanskega zavoda. Dogovorjeni so, da pomagajo drug drugemu, in tudi letne dopuste so tako razporedili, da sta na delu vsaj dva od treh higienikov. Tomaž opravlja koristno delo. Kmetje, četudi so ob vsakem poginu prizadeti, ne stresajo jeze nad Tomažem. Navsezadnje so celo veseli, ko zagledajo njegovo vozilo na dvorišču. Vsak se želi čimpreje znebiti poginule živali, pa čeprav je bila Roža še tako dobra mlekarica in bik Runo še tako plemenit. . . C. Zaplotnik Na pot, ko pogine žival Jeseni naj bi uvedli nove davke Enako udarjeni bogati in revni Takoimenovani stabilizacijski davek, s katerim naj bi v prihodnjih petih letih zbrali 125 milijard dinarjev, naj bi odmerjali po 5 odstotkov višji davčni stopnji — Če bo predlog obveljal, bodo predvsem prizadeti lastniki hiš in drugih objektov, hribovski kmetje in tisti, ki najteže vežejo mesec z mesecem. Na prvem jesenskem zasedanju zvezne skupščine bodo delegati sprejemali dogovor o posebnih davkih, ki naj bi jih plačevali naslednjih pet let in z njimi zbrali 125 milijard dinarjev, ki jih je na zahtevo Mednarodnega monetarnega sklada treba zamrzniti na posebnem računu Narodne banke Jugoslavije. Čeprav predlog še ni bil predstavljen javnosti, je o novih davkih že precej znanega. Ljudje zvezni vladi zamerijo, da predlog premalo posega na področje socialne politike, da je udaril kar počez, tako da bodo enako prizadeti bogati in tisti, ki komaj vežejo mesec z mesecem. Zvezni izvršni svet predlaga, naj bi nove davke plačevali: lastniki ali koristniki zemljišč, nosilci zasebne gospodarske dejavnosti, ljudje, ki imajo dohodek od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav. Poseben davek naj bi bil predpisan od zakupa in podzakupa poslovnih prostorov, od premičnega in nepremičnega premoženja, od stavb, vikendov, motornih vozil, tovornih in priključnih vozil, traktorjev in plovil. Za tovornjake bi plačevali davek le ljudje, ki jih ne uporabljajo za opravljanje gospodarske dejavnosti. Višje naj bi bile obdavčene tudi dediščine in darila ter igre na srečo. Za vse naštete smo pravzaprav plačevali davek že do sedaj, vendar naj bi se davčna stopnja dvignila za 5 odstotnih točk in sicer na davčne osnove, ki so v veljavi v posameznih republikah in pokrajinah. Davki bi se tudi po novem plačevali v istih rokih kot doslej. Z novimi davki želi zvezni izvršni svet predvsem zmanjšati kupno moč prebivalstva, izboljšati razmerje med blagom in povpraševanjem in zmanjšati inflacijo. V Sloveniji je na predlog kar precej pripomb. Prva in najvažnejša je, da je obdavčenje premalo selektivno. Že do sedaj imamo v naši republiki najostrejšo davčno politiko in je zato predlagano enotno povečanje davčne stopnje za 5 odstotnih točk nesprejemljivo. Morda bi bilo takšno povečanje še sprejemljivo pri obdavčevanju dohodka, povsem nesprejemljivo pa je pri obdavčenju premoženja, saj bi to pomenilo, da bi lastniku v dvajsetih letih odvzeli celotno vrednost. Povprečna stopnja davka od posesti stavb, če vzamemo za primer davek od hiš, je bila do sedaj v Sloveniji 0,15 odstotka. Nova naj bi bila se- daj kar 5,15 odstotka. Takšna obdavčitev pa bi bila odločno previsoka, še posebej, ker smo v Sloveniji začeli obdavčevati le stanovanja večja od 70 m', da bi tako ljudi spodbujali, da sami v čimvečji meri rešujejo stanovanjske probleme. Zato Slovenija predlaga, naj bi tudi, če bo obveljal predlog, da se davčna stopnja poveča za 5 odstotnih točk, obdavčevali le stanovanjske prostore, ki presegajo 70 m*. Sicer pa bi linearno povišanje davčnih stopenj za 5 odstotkov porušilo davčna razmerja tudi na drugih področjih. Tako so sedaj davčne stopnje za hribovske kmete v poprečju 1,5 odstotka, nad določenimi višinami so kmetje davkov celo oproščeni, v nižinskih področjih, kjer so najboljši tržni pogoji pa plačajo kmetje davke po 12 do 15 odstotni davčni stopnji. Če bi vsem dvignili davčne stopnje za 5 odstotkov, bi povišanje neprimerno bolj prizadelo hribovske kmete, ki bi bili po novem kar petkrat bolj obdavčeni kot do sedaj, ravninski kmetje pa bi plačali komaj polovico več davka kot do sedaj. Predlog novih davkov je naletel na precej negodovanja tudi med obrtniki, ki že do sedaj tožijo, da so davčne obremenitve v Sloveniji previsoke. Pri nas namreč večino obrtnikov obdavčujemo na osnovi dejanskega do-hor'ka in v manjši meri na podlagi pavšalnega obdavčevanja. Glede na drugačen način ugotavljanja ostanka dohodka, se je davčna osnova letos obrtnikom dejansko znižala za okoli 15 odstotkov, tako da obrtnike višja davčna stopnja ne bi toliko prizadela. Tudi predvideni davki na avtomobile, plovila, traktorje in drugo premično premoženje so vzbudili precej polemike. Tako bi za fička plačah 1000 dinarjev, za največji avto pa 3000 dinarjev davka. Tudi na ta predlog ima Slovenija pripombo, saj meni, da bi bilo treba pri obdavčevanju teh predmetov ubrati bolj selektivno pot in obdavčiti predvsem nadpovprečno premoženje. Tako bi bilo bolje, če bi obdavčili le avtomobile, katerih prostornina motorja presega 1500 ccm in plovila daljša od 7 metrov oziroma z močnejšim motorjem nad 18 KM Če pa že hoče zvezna vlada obdavčiti vsa vozila, bi morala biti lestvica progresivnejša. Le tako bi novi davek imel določeno socialno funkcijo. L. Bogataj Soglasje za izplačilo osebnih dohodkov Interesna skupnost Krvavec in SOZD Alpetour naj jeseni obravnavata finančni položaj RTC Krvavec, o težavah v Servisu osebnih avtomobilov na Laborah pa je treba spregovoriti takoj Kranj — Izvršni svet kranjske občinske skupščine je v sredo, 10. avgusta, dodatno uvrstil na dnevni red izplačilo osebnih dohodkov za mesec julij v RTC Krvavec in v Servisu osebnih avtomobilov Labore. Oba kolektiva, ki poslujeta v sestavu sestavljene organizacije združenega dela Alpetoru, sta namreč v prvem polletju letos zabeležila izgubo v poslovanju. V RTC Krvavec znaša izguba nekaj nad 14,2 milijona dinarja, v servisu osebnih avtomobilov pa 4,33 milijona dinarjev. O izgubi v obeh kolektivih so člani izvršnega sveta spregovorili kritično. Poudarili so, da je bil RTC Krvavec vedno obravnavan kot organizacija s sezonskim značajem poslovanja, kar pomeni, da naj bi ta kolektiv v štirih, petih mesecih na leto ustvaril takšen poslovni rezultat, da bi ustrezal in zadoščal za celo leto. Ne le ob morebitni neugodni zimski sezoni, tudi sicer, pa je takšen cilj nedvomno težko doseči. Če k temu prištejemo še to, da so bile cene v RTC Krvavec zamrznjene na ravni iz leta 1981, potem je razumljivo, da je težko zabeležiti ugoden poslovni rezultat. Vse to bi zato morali upoštevati v sanacijskem programu in razmisliti o ustrezni dodatni dejavnosti tega kolektiva v poletnih oziroma izvensezonskih mesecih. S tem vprašanjem pa se bosta morala jeseni soočiti tako interesna skupnost Krvavec kot sestavljena organizaci- ja združenega dela Alpetour. Prav slednja, je bilo slišati na izvršnem svetu, posveča RTC Krvavec premalo pozornosti. Se veliko bolj kritična pa je bila razprava v izvršnem svetu glede izgube v servisu osebnih avtomobilov. Tako je bilo slišati mnenja, da sedanja izguba izhaja v dobršni meri najbrž na račun organiziranosti in dela. O tem, kaj je s tem kolektivom, se je zato treba pogovoriti in odločiti že do konca tega meseca. Izvršni svet je dal soglasje, da se v RTC Krvavec izplačujejo osebni dohodki v višini povprečnih osebnih dohodkov v prvem polletju, v servisu osebnih avtomobilov pa se za mesec julij izplačajo osebni dohodki na podlagi kriterijev in določil v samoupravnih aktih te delovne organizacije. A. Ž. Vojaški vojni invalidi Radovljica — Po podatkih korhisi je za zadeve vojaških vojnih invalidov in borcev je v radovljiški občini na seznamu 168 vojaških vojnih invalidov in 196 družinskih upravičencev do invalidnine. Lani so namenili za invalidnine 6,6 milijonov dinar jev. Dodatek za postrežbo je dobilo pet, ortopedski dodatek pa 31 vojaških vojnih invalidov. flORENJSKI KRAJI IN LJtMgJJ PETEK, 12. AVGUSTA V Kranjski gori dovolj gostov Črtomir Zoreč Kranjska gora je že nekaj let izredno dobro obiskana poleti, ko prihajajo v kranjskogorske hotele tuji gostje in domači gostje iz drugih republik — Dovolj zabave in rekreacije Kranjska gora — Marsikdo še vedno misli, da Je Kranjska gora najbolj obiskana in zasedena pozimi, saj je naše najbolj znano zim-sko-športno središče. Pa se hudo moti, saj je že nekaj let letna sezona v Kranjski gori nadvse uspešna, saj kraj s svojo urejenostjo nudi obilo miru in sproščujočega počitka. Obiskujejo jo stalni domači gostje iz drugih republik — številni prihajajo že dvajset ali več let — ter tuji gostje, kajti Kranjska gora je v svetu poznana. Izredno veliko k razvoju Kranjske gore prispeva hotelsko turistično delovna organizacija Gorenjka Jesenice, ki ima v Kranjski gori svoje hotele: Prisank, Vitranc, Razor, Slavec in Larix, ki sodi med najboljše gorenjske hotele, z daleč naokoli znano odlično kuhinjo. Gorenjka je delovna organizacija, ki je v Kranjsko goro največ vložila, ki skrbi za razvoj žičničarstva in nasploh za infrastrukturo v Kranjski gori. Direktor temeljne organizacije Hoteli Kranjska gora je Božo Resman, ki o letošnjem obisku takole pravi: »Obisk v hotelih Gorenjke je zadovoljiv, zasedenost je dobra, tja do konca avgusta pričakujemo dovolj gostov. Hoteli so različno zasedeni, v Larixu je do 30 odstotkov tujih gostov, več domačih ima Prisank. Prisank stoji že dvajset let in je za številne domače in tuje goste atraktiven, sprejema stare goste, ki se ved-"no znova vračajo v isti hotel. I.arix in drugi, ki so novejši, so v tem trenutku domala vsi polni, čeprav se Kranjski gori nasploh seveda tudi pozna, da vplivajo na obisk bencin - Božo Resman, direktor Gorenjke, TOZD Hoteli Kranjska gora ski boni, depozit, težave so s preskrbo, cene naraščajo. Hotelske hiše imajo precejšnje težave s stalnim naraščanjem stroškov, tako artiklov kot kurjave, z ogrevanjem bazenov. Septembra se bo obisk nekoliko zmanjšal, v naslednjih mesecih pa bomo hotele zaprli in opravili nujna vzdrževalna dela. Turisti, ki letujejo v Kranjski gori imajo dovolj zabave in rekreacije, saj so jim na voljo tenis igrišča, bazeni, prirejamo turistične piknike, ki se jih gostje, radi udeležujejo. Lahko se povzpnejo tudi na vrh Vi-tranca, kjer pripravimo pohod na Cipernik, izlet. Ne manjka tudi družabnih iger s celodnevnim programom, odziv je zadovoljiv. Jasno pa je tudi, da je ob koncu tedna v hotelih glasba, da imamo več lokalov, kegljišča in tako dalje. Gostom ni dolgčas, za Kranjsko goro pa se odločajo predvsem zato, ker je v kraju mir, dober zrak in obilo možnosti za sprehode v naravo. Naša temeljna organizacija bo po pričakovanjih zabeležila dobre poslovne rezultate, vendar pa bomo tako kot vsa leta še naprej po svojih materialnih možnostih skrbeli za dograjevanje žičničarske infrastrukture v Kranjski gori. Zanjo gre precej denarja, zato je tudi tako zelo težko vlagati izdatnejša sredstva za hotelske * zmogljivosti. Mnenja pa smo, da je takšna investicijska politika vendarle prava, saj Kranjska gora nujno potrebuje veliko žičnic, urejena smučišča in nasploh dobro zimsko, smučarsko ponudbo.« D. Sedej Pobuda za družabno srečanje Preddvor — Turistično društvo Preddvor je dalo pobudo, da organizira tradicionalno srečanje članov enajstih turističnih društev kranjsko občine. Prvi delovni razgovor s predstavniki Turističnih društev je že bil, dogovorili pa so se. da bo vsako naslednje leto organizator društvene turistične prireditve drugo društvo. Na njej naj bi se člani sosednjih turističnih društev iz Bele, Besnice, Cerkelj, Golnika, Goric, Jezerskega, Kokrice, Kranja, Nakla, Preddvora in Šenčurja spoznali med seboj in izmenjali izkušnje. Vsako turistično društvo naj bi v kratkem programu na duhovit način prikazalo značilnosti društva in kraja. Organizacijo nad letošnjo prireditvijo je prevzelo turistično društvo Preddvor, potekala pa bo v nedeljo, 18. septembra. Vsako turistično društvo iz kranjske občine bo pripravilo dve programski točki z glasbo, folkloro, petjem, humorjem. Želijo le, da bi krajani z dobrimi predlogi sodelovali pri svojih turističnih društvih. D. Papler POPOTNI UTRINKI IZ KRAJEV NA PODROČJU ŠKOFJELOŠKE OBČINI (23. zapis) Prof. T. P. -— prijatelj in mentor — mi je že kdaj dejal, da se razvijam v pravega ko/erja. Nisem bil prav vnet za to oznako mojega pisanja, saj sem bil še iz šolskih let prepi i čan, da je kozer pomalem tudi norče-valec, posmehljivec. No, to pa nikakor ni v moji naravi. — Zato sem le vzel v roke slovar tujk. V KOZER - KRAMIJAC •erbinčov »Slovar tujk« takole razloži to besedo: Kozer (francosko causer iz causer (kramljati) je krumljač, kramljavec, kdor prijetno pripoveduje; zgovornež; ko-zerija je kramljanje, prijetno in domače pomenkovanje; pomonek. Ali pa zapis v takem slogu. — No, koze-rija v ničemer ne obvezuje; je puC le zanimiv klepet, razvedrilni pogovor. Ki pa nič ne zameri morebitnim ugovorom, popravkom, posebno če so dobronamerni — ne mara pa hudobnih, žaljivih opazk. Sicer pa mi nenehno lebdi pred očmi svarilo, sprva mojega profesorja, pozneje tudi dobrega prijatelja in skrbnega mentorja, Ivana Kolarja: »Ne spuščaj se v besedni boj z znanstveniki in z izobraženkami, ki ti prihajajo nasproti z velikimi bobni filozofije, estetike, filologije pomeno-slovja, znanstvene kritike in teorije. Vrh tega vešče in preteče rožljajo z etnologijo, antropologijo, sociologijo in še s čim. To si zapomni, moj črto- — Foro: Restavracija pri. Šobcu je čista, postavili so nove mize in stole. F. Perdan Tujci so prinesli s seboj celo sol Pri Šobcu je lepo urejena restavracija, ki jo ima že tretje leto v najemu Mile Jelačič iz Ljubljane — Tujci varčujejo, s seboj so prinesli konzerve, celo na sol niso pozabili Lesce —• Kamp Šobec je zabeležil v minulih vroče pasjih dneh veliko obiskovalcev, prehodnih in stalnih gostov. Kamp je postal letos kamp prve kategorije in edini kamp v Sloveniji, ki se s tako visoko kategorizacijo ponaša. Vsekakor jo zasluži, saj je daleč najbolje urejen, ima vse, kar si gost zaželi: igrišča, tople in mrzle tuše, vedno je čist, tik poleg kampa je dobro založena Murkina trgovina. Ko pa je nekaj dni dežja, se kamp hitro prazni in zato je v teh dneh v Šobcu nekoliko manj gostov. Med njimi je največ tujih, ki prebivajo v prikolicah ali šotorih, sami si kuhajo ali pa si privoščijo jed ali požirek osvežujoče pijače v restavraciji kampa Šobec. Tako kot je urejen ves kmp, tako je dobro urejena tudi restavracija, kjer nudijo gostom raznovrstne domače jedi in balkanske specialitete. Restavracijo ima že tretje leto v najemu Mile Jelačič iz I jubljane, ki takole pravi o letošnji sezoni: »Julija je bila sezona odlična, zdaj je gostov nekoliko manj. Velja pa tako kot povsod: daleč najboljši so domači gostje, ki v našo restavracijo prihajajo večinoma ob večerih, ob sobotah in ob nedeljah. Tudi gostje izredno varčujejo, kljub temu, da je zanje pri nas zelo poceni. Preko dneva si privoščijo sladoled ali sem in tja pečen krompir, večerje pa so že bolj redke. Največ si kuhajo sami, če pa se že odločijo za obed v restavraciji — nudimo 35 različnih jedi — potem je tudi tu pomembna cena. Vsi seveda niso takšni, zgodi se tudi, da štirje gostje naročijo pošten in obilen obrok, za katerega plačajo 20 nemških mark in se potem sploh ne morejo načuditi, če je cena prava, če se vendarle nismo zmotili, kajti zdi se jim občutno poceni. So pa tudi taki, ki so prinesli s seboj prav vse: konzerve, še na sol niso pozabili. Pozna pa se seveda, da je kupna moč domačega obiskovalca manjša, vendar pa če se odloči zu pijačo ali jedačo, potem ne varčuje. Zaposlenih imamo 12 ljudi, kajti dela je res veliko, saj želimo, da je gost hitro in solidno postrežen. Delamo od jutra do večera, težave so /"nabavo, vendar si prizadevamo, da bi imeli vedno vsega dovolj na zalogi.« D. Sedei Odmev »Zakaj zaprt lokal« Prejeli smo pismo, v katerem skuša za to poklicani Ločan odgovoriti Ločanom, ki se pritožujejo zaradi zaprte gostilne Homan na Mestnem trgu v Skofji Loki. Takole piše: »Ločanu, ki je pisal in protestiral v imenu Ločanov zaradi zaprte gostilne pri Homanu se pridružujemo tudi v naši TOZD — Jelen, saj se popolnoma strinjamo z njim, da se takšni lokali sredi sezone ne bi smeli zapirati. Ne verjamem, da bi bil problem rešen, če bi lokal upravljal kdo drug, saj celo privatniki, zaradi dopustov, zapirajo sredi sezone. Problem, ki ga je načel Ločan je mnogo večji in ga verjt ti.o v nekaj letih še ne bomo rešili. Pomanjkanje gostinskega kadra je namreč tolikšno, da bi glede na trenutno stanje gostilno Homan in še nekaj drugih lokalov normalno odprli šele čez tri leta, ko bomo imeli izučene lastne štipendiste — kuharje. Ker pa v gostilni mora nekdo po-streči, pa bi, glede na sedanje stanje, gostilne ne mogli odpreti niti čez tri leta, ker nimamo nobenega štipendi-sta-natakarja, čeprav smo pripravljeni vzeti tudi učence s slabšim učnim uspehom. To so dejstva, ne opravičilo. Če hočejo štirje zaposleni, v skladu z našim samoupravnim aktom, koristiti največ dvanajst dni letnega dopusta v sezoni, je stvar jasna. Zaskrbljujoče pri tem pa je vprašanje, zakaj nihče noče v gostinski Doklic. Za kuharje se še prijavijo, ker večina računa, da jim ne bo treba delati v gostinskih obratih, ampak bodo dobili delo v šolah, vrtcih tovarniških menzah in morda še kje, kjer ne bo treba delati zvečer do 23. ure ali še dlje, kjer ne bo treba delati ob sobotah, nedeljah in praznikih, takrat, ko drugi počivajo in si želijo postrežbe gostincev. Je potem težko uganiti zakaj za natakarski poklic ni zanimanja? Natakar, ko je izučen mbra ostati v poklicu, ali pa ga zamenjati. Morda bodo sedaj Ločan i. pa morda še kdo, laže razumeli zakaj je gostilna zaprta in zakaj je ob četrtkih zaprta tudi slaščičarna in terasa. Prepričani smo, da tega ne bodo razumeli tujci in tisti, ki se že ob dolgo znanih problemih gostincev delajo »Francoze«. Pa nič zato. Problem ni nov. Rešujemo ga že trideset let in več, kaže pa, da ga bomo vsaj še enkrat toliko. Menda je že Prešeren prerokoval usodo gostincev, ko je napisal . .. Stanu se svojega spomni, trpi brez miru.« Ločan v imenu TOZD direktor Janez Berce Seveda pa se stvar povsem zasuče, če gre za zapise z drugačno snovjo. Tako sem dobil pismo realčriega sošolca, poznejšega univerzit. profesorja dr. Franeta Petreta, ki mi je za zapise »Po P'ešernovih stopinjah« (v Glasu) priznal dosledno akribijo (t. j. vestnost, skrbnost, natančnost, temeljitost, ki se spušča v drobnosti — tako Verbinčev »Slovar tujk«). No, vse to le mimogrede, morda tudi kot uvod v »popravke in pojas nila«. POPRAVKI IN POJASNILA 'ares, sam sem hotel, da bi ti po- strmo nizdol. Na obeh stran^ ce je bila pot zelo naporna* p\ toninijevem mnenju je kraj ime po oslih (mons Oslize ide ne, sive Asinarium). — To< davnega potnika mi spet ne česar o izvoru krajevnega i t>a le prevede v latinščino. vedno velja vprašanje: od ko^Vt jevno ime za' obe Oselici? (V taM VOselci«). v Kremena ah kaj podobnegai I da bi kraj imenovali po karyw uporabni za osle (bruse). Tudijm kaka avtohtona žival teh Žeblje in drugo robo so todbeim rili konji. Seveda vem za sličv^ valska krajevna, gorska in W»« imena drugje po SlovenskemJV pa dajo /.lahka razložiti: K,V : Karavankah, Konj v Kamn&jm ninah in pri Litiji, SvinjaplaSl Koroškem (tako jo je.imenovV* •mačin Prežihov VorancV Litiji, Kobile pri Krškem, K:-pri Poljčanah, Polže pri Celju, sko pri Mokronogu, Ščurki pn kih Laščah. Medvedica pijem (Ločani Kitni poznajo? ob poti na Lubnik), Lisjaki pn ni, Volčje pri Rakeku. 1 vse polno krajevnih imen m krotkih živalcah (škrjanc zajcih. mačkah, žabah, kosih itd.) Tod* vse naše, domače živalstv^T istrskih in dalmatinskih osl*< moremo govoriti — da so našel1 Zato še vedno poizvedujem (ne po prevodu!) krajevnih mw re in Nove Oselice. Dolgoletni spremljevalec krajepisnih zapisov B. Č. u K je navrgel celo domnevo, da gnili biti obe Osehci le Staraj' Fužina! Železa je bilo tu do$t^ plavži so tod okrog talili tw nas čas in niti ne tako dalečo* Oselic. Sam pa iščem v Oselicah stvo s Seleami, saj v narečju mo le o "Oselci. Niti Osilnicai pi ni tako tuja, še manj paktih nik ali Selnica. V krajev Zpotni zapisi zveste bralce spodbudili k popravkom napak, ki jih sleherni, ki dosti piše, gotovo zagreši; zaradi naglice, lahkovernosti, zaupljivosti in kar je še podobnih osebnih razlogov. In tako se mi od časa do časa nabere nekaj pisrnenih očitkov, telefoničnih namigov ali ga kar ustnih ugovorov na cesti in poteh. Ne jezim se zato, saj so ugovori le dokaz, da so zapisi brani, da bolj razborite bralce celo vznemirjajo, izzivajo. Tako mi J. D. iz. R. zameri, ker v seznam »selških velmož« nisem v 21. zapisu vštel tudi dr. Franceta Ko- ■ blarja iz Železnikov. Njegovo ime je izpadlo po moji nerodnosti! Dobro-hoteči J. D. pa je lahko že v 1. zapisu teh popotnih utrinkov prebral toplo besedo o dr. Francetu Koblarju, enem od naših najbolj kulturnih gledaliških kritikov in slovstvenih zgodovinarjev. Potem me A. Š. iz Ž. opo-. zarja na omembo krajevnega imena Oselica (Stara in Nova) v Loških razgledih (letnik XIII.) Pač odmev na moja vprašanja in iskanja v 19. zapisu teh Utrinkov. Tamkaj sem se spraševal po izvoru tega nenavadnega krajevnega imena. Vendar odgovora tudi v Loških razgledih nisem našei. Kajti v zapisu je le sporočilo Pavla Santonina, ki je leta 1486 spremljal na vizitanji škofa iz Caor-le: »Iz Cerkna so krenili na goro Oslico in se po drugi strani gore spustili Pod Krvavcem praznujejo Grad — V spomin na prehod II. grupe oaredov prek Krvavca praznuje krajevna skupnost Grad pod Krvavcem 15. avgusta svoj krajevni praznik. Slovesno ga bodo obeležili konec tedna, ko bodo delegacije obiskale partizanska spominska obeležja, v nedeljo pa bo v Gradu sklepna slovesnost z družabnim srečanjem. Delovno so praznik že obeležili. Na potoku Reka so zgradili obrambne zidove in zajezili Mlinščico. Uredili so tudi okolico lani zgrajenega doma krajevne skupnosti. Na Štefa-nji gori so ukrotili hudournik »Jazbec«, ki je ob večjih nalivih ogrožal vaške poti in njive. Dodobra so popravili tudi cesto z Ambroža na Krvavec. Pred kratkim so jo nasuli, izkopali vodovodne jarke in cestišče utrdili, tako da je zdaj brez skrbi prevozno do samega Krvavca. D. Ž. Oselie slutim skrito Sela.čefc lo domača Selca. — Dvomim v\ skemu hrbtu podobno sleme,« kršnem naj bi stali vasici. ' \ ISKANJA IN UGIBANJA nno vse so seveda nestni 1 ugibanja, ljubiteljska j$» JL staro.slavna slovenska ) slovska strast, tako značuo^M narodnostno majhnost. In za konec teh premišlja krajevnem imenu, s katerim1 morem in ne morem spnjaa podatek: stara listina iz letaS vori o težavni tovorni poti, kil hi čez goro Oslico (per mor^ slize alias Asinorium). lzrail pa je zelo blizu Doslovčam (tj besedi je skrito »oslovsko« Ime svoje rojstne vasi je n sam pisatelj F. S. Finžgar« slovenskega moškega imena j slavič. No, sedaj, ko se tako mc^ oKrog Stare in Nove Oselice ljanski dolini se mi vrine v .si> ena Oslica — ta pa je pri na Dolenjskem. Prebivalci s Osličani, jih pa je kar 54! vsaj kot tovorna žival — nj|| bil domač. Kaj sedaj? Sprtih lenjske Oslice se mi vse ji kombinacije stro, ostaja mi sanje — odkod vendar to no, za današnje uho celo krajevno ime? In še to: pri Oslici ni železa, tudi krereri osle (bruse) ni. In tako sen slepi ulici.. . Še na večkrat slišani ugow sing, pač pa govoriš le o Brin To je res! Ime Freisinga. taktt| ram odgovoriti: »Zakaj nepi&ll v izvirniku pisano, je pai «*| strogo znanstvenih spisih. K*|i zapisi nikakor, niti približnowf cer pa sem se že skliceval M»f novanje brižinjskih spomenici dosledno tako poimenovanjefnif ške posesti v Tavčarjevih rovehp romanih — no danes dodajami ro sv^ji »trmi« še ime Mirka N ki je v prevodu Valvasorjeve f vojvodine Kranjske nemško oznako Freising ukMl ponašeno krajevno ime - VU In to v letu 1977, ko je biUMB znova natisnjena. oddusek na poti C |as je tako poleten, da W moral na poti tudi nekebl1 Muškati in v senčnem jiunI mišljevati. No, s prihodnjimi pa bom spet šel na pot v bovje, v tako lepo zeleno Kulturni koledar BLED - V soboto, 13. avgusta ob 11. uri bo Koncert pihalnega orkestra Gorje pri Bledu na jezeru ob startu plavalne proge. V ponedeljek, 15. avgusta ob 17.3© pa bo Koncert v Otoški cerkvi. BLED — V festivalni dvorani Bled je na ogled umetniška razstava Mirne Pavlovec. Razstava je odprta do 20. avgusta. RADOVLJICA - V prostorih občinske skupščine v Radovljici je odprta razstava likovnih umetnikov občine Radovljica. Razstavljajo Boni Ceh, Črtomir Frelih, Stane Kolman, Albin Polajnar, Janez Ravnik, Tone Svetina, Melita Vovk in Metka Vovk. KRANJ - V Prešernovi hiši sta odprta Prešernov spominski BMtzej in Jenkova soba. V galeriji Prešernove hiše je ob 10. obletnici slikarjeve smrti na ogled spominska razstava Ljuba Ravnikarja. V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava Skopje 1963—1983, ki jo je v spomin na tragične dogodke pred 20 leti pripravil akademski slikar Martin Goričanec, s ciklom akvarel-nih upodobitev gorenjske krajine in njenih spomenikov. V stebriščni dvorani pa je v spomin na 5. obletnico njegove smrti na ogled razstava slikarja Štefana Simoniča. V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je na ogled stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji. Na prehodu med Titovim trgom in Tavčarjevo uiico je na ogled stalna zbirka Kulturnozgodovinski spomenik Kranja. ŠKOFJA LOKA - V loškem muzeju v Škofji Loki je odprta razstava umetniške fotografije z naslovom GRAFIKA ... KAR NAS OBDAJA avtorja Janeza Missona. ■ Razstava v prostorih radovljiške občine — Ob prazniku radovljiške občine so domači likovniki v prostorih občinske skupščine pripravili razstavo. S svojimi deli se predstavljajo: Boni Čeh, Črtomir Frelih, "Stane Kolman, 7\lbin Polajnar, Janez Ravnik, Tone Svetina, Melita Vov in Metka v0^- Foto: F. Perdan Deset let tržiške likovne skupine m inovako Začetki likovne razstavne dejavnosti v Tržiču so tesno povezani z ustvarjalnimi težnjami tržiških likovnikov — sumorastnikov, ki so želeli sadove svojega ustvarjalnega nemira predstaviti najprej v priložnostnih razstaviščih Delavske univerze in muzeja, od leta 1909 pa jim je bila na voljo galerija v paviljonu NOB. Tu se od leta 1973 redno predstavljajo kot samostojna likovna skupina na skupinskih razstavah ob občinskem prazniku. Letošnja predstavitev je deseta — jubilejna. Prinaša dela petnajstih avtorjev, ki razstavljajo 35 platen, akvarelov, monotipij, intarzij, tapiserij in gobelinov. Pestrost motivov, različnost tehnik, pa tudi izhodišč, iz katerih so se porajala dela, daje razstavi svojevrsten pečat in svežino. Svoja dela razstavljajo: Veno Dolenc (monotipija), Vinko Hlebš (oljni ciklus Apokalipsa), Vida Janškovec (avtorske tapiserije), Mira Jenkole (tapiserije), Jaka Kepic (olje, pastel), Viktor Klofutar (dve olji), Boris Kos (olje), Marjetka Kristan (olje). Enči Krnaič (olje, akvarel). Miro Lužar (gobelina), Stane Perko (tri akvarele), Bernard Stritih (olja), Riko Stri-tih (olja), Drago Šorn ml. (dve intar-ziji) in Drago Šorn st. (intarzija, suhi Nonet mladih zadružnikov Devet kmetov, devet pevcev Će ne bi decembra dva prenehala in ne bi v svoje vrste sprejeli dva nova, bi še vedno veljalo: devet pevcev, devet mladih kmetov oziroma kmečkih sinov, devet najmlajših iz številnih kmečkih družin in od tega štirje desetniki. Začeli so pred devetimi leti pod vodstvom kmeta in zagnanega učitelja malih pevskih zborov Franca Potočnika iz Bukovice v Selški dolini in skoraj je ni prireditve, kjer se že ne bi kdaj oglasili. Vsak četrtek se v prostorni Potočnikovi krneč ki hiši zbero Tone Kokelj z Mlake, Mirko Štibelj iz Javorij, Groga Ši-frer s Praprotnega, Rok in Marko Potočnik ter Polde Tušek z Bukovice, Matej Demšar iz Zaprevala in Mato Demšar z Loga. Čeprav je kriza z bencinom in čeprav so se v teh devetih letih drug za drugim poročili, si ustvarili družine in večina portali gospodarji, jih to ne ovira, da se ne bi zbrali in zapeli. Pojejo in gojijo narodno pesem ni priredbe narodnih pesmi, ki jih je-si-cer le redko še slišati, ko prevladuje takoimenovana narodnozabavna glasba. Zato jih tudi vabijo na najrazličnejše prireditve v domačih krajih in tudi drugam. V nedeljo so na Starem vrhu ob dnevu oglarjev imeli trinajsti letošnji nastop, računajo pa, da bodo še nekajkrat nastopili. Med drugim so letos že zapeli v Cankarjevem domu in ob otvoritvi konference o kmečki ženi v Ljubljani, ki jo je pri nas pripravila organizacija združenih narodov za prehrano FAO. Vsi so prepričani, da se bodo še naprej zbirali, .se učili in peli. Pojemo iz veselja, pravijo, zato ker imamo radi domačo pesem. Zbiramo se, ker smo radi skupaj, ker smo vsi skupaj »dobra družba« in nam ob kmečkem delu predstavlja pesem prijetno razvedrilo. L Bogataj akvarel). Razstava pomeni neke vrste likovni samorastniški trenutek tržiškega kota. Ko so v četrtek, 4. avgusta razstavo odprli, se je ob otvoritvi izkristaliziralo nekaj ugotovitev, pa tudi želja, ki dajejo slutiti, da se bo dosedaj formalno zbrana skupina »prerodila« v živ organizem, v povezano likovno skupino. Dosedaj so se člani srečevali le ob razstavah, sicer pa so povečini ustvarjali sami zase, nekateri bolj delovno, drugi manj. Zavod za kulturo in izobraževanje — enota galerija, ki je zdaj vsa leta organizator razstav tržiških samorastnikov, tako skupinskih kot tudi samostojnih, v razstaviščih paviljona NOB in Kurnikove hiše ter v pobratenih občinah Zaječar in Ludbreg, pa tudi drugih razstavišč v Sloveniji, Hrvatski in med zamejskimi Slovenci, je pripravljen pomagati pri osnovanju žive, povezane in odmevne samo-rastniške likovne skupine. Ustvarjalna srečanja (tečaji, kolonije, ex-tempori), skupni atelje ter mentorji — to so tisti prvi pogoji, ob katerih bo mogoče z malo volje in neskaljenega veselja do ustvarjanja priti do cilja. Dobrodošla pa bo tudi materialna podpora občinske kulturne skupnosti in združenega dela. S takim optimizmom so tržiški likovniki pripravili razstavo, na ogled pa bo do konca avgusta. Janez Šter V prvem polletju manjši obisk muzejev Razmeroma manjši turistični promet, ki so ga zaznamovali v radovljiški občini v prvem polletju 1983, se je odražal tudi na obiske domačih in tujih gostov v muzejih,, galerijah in drugih kulturnih znamenitosti. Samo v štirih muzejih, ki so enote muzejev radovljiške občine so v šestih mesecih letos imeli skoraj štiri tisoč ljudi manj na ogledih kot lani v tem obdobju. Bolj obetavni so izidi v juliju in avgustu, vendar podatki o številu obiskovalcev še niso zbrani. V Čebelarskem muzeju v Radovljici je bilo od januarja do konca junija letos 0.126 obiskovalcev, lani v tem času pa 6.782. Zanimivo pri tem jo, da je v zadnjih letih prav v Čebelarskem muzeju najbolj naraščalo število obiskovalcev. V muzeju talcev v Begunjah so našteli v polletju letos 18.221 obiskovalcev, lani v tem času pa 23.090. Očitno se poznajo omejitve, zlasti pa uvedba bencinskih bonov, zaradi česar je bilo tudi veliko manj izletniških in drugih organiziranih skupin, ki so prejšnja leta predstavljale najštevilnejše obiskovalce tega muzeja. Proti pričakovanju in pesimističnim napovedim, se je oclprlo v Kovaškem muzeju v Kropi, kjer so v polletju imeli 7.077, lani v tem času pa le ,5.751 obiskovalcev. Več obiska kot lani so imeli tudi v Muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici, kjer so našteli letos v prvih šestih mesecih 1.227, lani pa le 906 obiskovalcev. Manjši obisk beležijo tudi v galerijskih prostorih Šivčeve hiše v Radovljici, v kateri so priredili šest likovnih razstav in poletno akademijo za staro glasbo z mednarodno udeležbo. Te prireditve in razstave si je ogledalo 4.463 domačih in tujih obiskovalcev, kar je za 295 manj kot lansko leto. Spominska razstavav Gorenjskem muzeju Skopska apokalipsa Med slovenskimi slikarji je mgr. Igor Ploško zagotovo edini, ki je s ciklom pastelnih upodobitev obudil spomin na eno najpretresljivoj-ših naravnih nesreč, kar jih pomnimo pri nas, na katastrofalni potres v Skopju pred 20. leti. >Dvajset let je minilo od tistega usodnega jutra, 20. julija 1903, ko se je v uničujočem potresu zrušilo glavno mesto Makedonije. Komaj dva meseca pred katastrofo se je slikar mudil v Skopju in si podrobno ogledoval zanimivosti, ki so že od nekdaj privabljale tujce v ta staroda vni kraj. Slikarjeva navezanost na Makedonijo sega v njegova vojaška leta, ki jih je prebil v Bitoli in Prespi in kjer se je rodila tudi razstava Motivi iz vojakove skicirke, prikazana 1. 1950 v Kranju. Tej je sledila mnogo obsežnejša predstavitev makedonskih motivov v Mariboru, v Prilepil, Skopju in ljubljanskem Jakopičevem paviljonu. Ob tolikih kulturnih srečanjih, soočenjih in ob zavzetem spoznavanju makedonske zemlje, ljudi in običajev ni čudno, da je potres slikarja močno prizadel. Ustvaril si je zapiske, skice in študije, ki so pomenile neposreden avtorjev odziv na usodne dni.« (I. P. zapis ob razstavi). Igor Pleško dojema in oblikuje dogodke izpred dvajsetih let na izrazito ekspresiven način. Razstavljena dela niso nikakršen dokumentaren prikaz dogajanja v času skopske katastrofe, so predvsem podoži-vljanje težkih dni v slikarjevi domišljiji in globoko prizadeti avtorjevi notranjosti. Vsekakor je ta način prikazovanja podobno pretresljiv kot npr. realistični prikaz tistih kot večnost dolgih minut. Igor Pleško v svojih slikah ne riše le telesnega trpljenja, temveč predvsem psihična stanja prebivalcev Skopja: strah, obup, grozo prizadetih in negotovost čakajočih. Razdejanje prikazano na razstavi, ki se približuje uničevalnim razsežnostim vojnih dni, nas opominja k čuječnosti, nas budi iz samozadovoljnega mirovanja in brezbrižnosti do sočloveka, na katerega prevečkrat pozabljamo. Likovni izraz Pleškovih pastelov je izrazito monumentalen in spominja po kompoziciji, barvitosti in svojevrstni zadržanosti figur kdaj pa kdaj na srednjeveško slikarstvo makedonskih samostanskih cerkva. S pričujočo razstavo je akademski slikar Igor Pleško, kot sam pravi, želel postaviti skromen spomenik vsem tistim prebivalcem Skopja, ki so pred dvajsetimi leti trpeli in umrli ali pa še danes nosijo v sebi bolečino. Cene Avguštin v- •_. S knjižne police Korenine našega časa Od neznalčka do prvaka znanja je naslov razmeroma novi knjižni zbirki Mladinske knjige za mlajše osnovnošolce. Danes vam skušamo nekaj več povedati o nedavno izdani knjigi iz zbirke z naslovom Korenine našega časa. Gre pravzaprav za nekakšno knji-go-učbenik, v kateri najmlajši lahko spoznajo slovensko in jugoslovansko polpreteklo zgodovino na šaljivo bralen, poveden način, obenem pa se utegnejo iz knjige tudi marsikaj naučiti. Le-ta je namreč zastavljena tako, da ob vsakem poglavju, ki ga obravnava avtor Ivan Bizjak, najdemo tudi naloge, ki jih je treba rešiti, preden obrnemo list in se lotimo novega poglavja. Seveda tega ni treba obvezno storiti, kajti k reševanju nalog in odgovarjanju na v knjigi zastavljena vprašanja naših znalčkov in neznalčkov ne bo priganjal učitelj — to bodo pač morali storiti sami in se tako skozi branje in igro prebiti do odgovorov; reševanje slednjih šele bo namreč zadostilo avtorjevim naporom in namenu izdaje, šolarji pa bodo bogatejši za ta ali oni podatek ali zgodovinsko dejstvo. Pestra vsebina z izvirno ilustracijo Boža Kosa bo tako neznalčkom, sa-njalčkom, vsevedom, učenjakom in prvakom, kot imenuje avtor vse tiste, ki jim je knjiga namenjena, koristno branje, preverjanje že zajete učenosti in ne nazadnje tudi igra, skozi katero bodo na drugačen način »zajeli« novega znanja. Knjiga nosi s seboj tudi rešitve na vsa zastavljena vprašanja, toda njihovo preverjanje naj ne prehiti njihovega reševanja. Le tako bo namreč dosežen popoln namen Kore nin našega časa. In če k temu prištejemo še lahkotnost podajanja snovi po poglavjih, vse od pionirjev v partizanski šoli, preko znamenite poti v Jajce, Dneva žena, zveze komunistov, samoupravljanja do zgodovinskega traku od današnjih dni do davne preteklosti, potem je o knjigi vendarle treba govoriti kot, o domiselnem in vsestranskem (neobvezno) učnem pripomočku, katerih smo doslej pri nas srečevali bore malo. Knjiga je izšla v nakladi deset tisoč izvodov. Boris Bogataj GLAS ŽE PREJEMA REDNO DVAKRAT TEDENSKO 21.000 GORENJCEV. POSTANITE TUDI VI NAROČNIK NAJBOLJ BRANEGA ČASOPISA NA GORENJSKEM! V. ŽITO LJUBLJANA, TOZD Triglav - Gorenjka Lesce, n.sub.o. Lesce, Kožnu dolina 8 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. VODJE TEHNIČNE SLUŽBE Pogoji: — inženir strojništva I. stopnje, — 4 leta delovnih izkušenj ali — diplomirani inženir strojništva ali diplomiran inženir živilske tehnologije, — 3 leta delovnih izkušenj 2. PLANERJA - ANALITIKA Pogoj: -- prva stopnja ekonomske fakultete — 2 leti delovnih izkuš nj 3. ELEKTRIKA RJA - VZDRŽI VALCA Pogoj: — poklicna šola za elektrikarje, — 1 leto delovnih izkušenj 4. VODENJE TRGOVINE IN BIFEJA I Pogoj: — poslovodska šola trgovske smeri, — 2 leti delovnih izkušenj Za objavljena dela in naloge se zahteva trimesečno poskusno delo. Delovno razmerje se sklene pod L, 2., 3. in 4. za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 15 dni po objavi TOZD Triglav Gorenjka, Lesce, kadrovska služba, Lesce, Rožna dolina 8. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. G LA8 6 STRAN REPORTAŽA , OGLASI, OBVESTILA PETEK, 12. AVGUSTA r 70 let Združene lesne industrije Tržič Zlitovi izdelki na tujem in domačem trgu Združena lesna industrija Tržič se je v 70 letih razvila iz skromnega žagarskega obrata v sodobno tovarno, ki danes zaposluje že preko tristo delavcev — Letno razrežejo okrog 26 tisoč kubičnih metrov hlodovine, iz katere izdelujejo masivno pohištvo, sedežne garniture, leseno embalažo, stenske in talne obloge ter občasno tudi gradbene elemente za ostrešja — Izdelke izvažajo v številne evropske države, žagan les pa v dežele severne Afrike in Arabije — Ob 70-letnici se delovni kolektiv odloča za izgradnjo novega obrata za izdelovanje masivnega pohištva Nov izdelek tržiškega ZLITA - sedežna garnitura Storžič. BLED HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE BLED TOZD HOTEL KRIM BLED Delavski svet razpisuje po sklepu z dne 2. 8. 1983 dela in naloge DIREKTORJA TOZD Za direktorja TOZD je lahko imenovan delavec, ki poleg splošnih pogojev določenih z zakonom in družbenim dogovorom o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini Radovljica izpolnjuje še naslednje pogoje: — da ima višjo ali srednjo strokovno izobrazbo ekonomske, hotelske ali druge ustrezne smeri, — da ima 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju odgovornih del in nalog, — znanje dveh tujih jezikov (angleško, nemško, italijansko), — poznavanje panoge turističnega gospodarstva, — da predloži program razvoja TOZD za 4 letno mandatno obdobje, — da ima moralno politične kvalitete in pravilen odnos do samoupravljanja. Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: HTP Bled, TOZD Hotel Krim Bled, (za razpisno komisijo). O izbiri bomo kandidate pismeno obvestili. Gozdovi so bili poleg vode življenjskega pomena za razvoj in obstoj industrije in obrti v Tržiču. Ob koncu 19. stoletja je bilo ob Mošeni-ku. Bistrici in Lomšici 22 žag samic, ki so jih postavili večji gozdni posestniki. Pred 70 leti. leta 1913, je lesni trgovec Franc Dolenc iz Škofje Loke zgradil nasproti železniške postaje žagarski obrat na električni pogon. To je prvi predhodnik današnje Združene lesne industrije v Tržiču. Po končani drugi svetovni vojni je doživljal obrat različne organizacijske spremembe. Osvojil se je kranjske lesne industrije in vključil v svoj okvir invalidsko podjetje Lesna galanterija in kasneje tudi tovarno finega pohištva. Pred desetimi leti so se v delovni organizaciji odločili za ustanovitev treh temeljnih organizacij in dve leti zatem tudi za povezovanje navzven — s sestavljeno organizacijo gorenjskih gozdarjev in lesarjev. Obenem so v ZLIT sledili tudi napredku pri žaganju in predelovanju lesa. Pred sedmimi leti so zgradili moderen obrat za izdelovanje lesene embalaže, lani so 15 let star polnojarmenik zamenjali z novim. Letos, ko praznujejo 70-letnico, se v kolektivu odločajo za izgradnjo novega obrata za izdelovanje masivnega pohištva. To bo v tem srednjeročnem obdobju ena največjih naložb v tržiški občini. Osnova vseh ZLIT-ovih proizvodnih programov je kakovosten tržiški les — smreka, jelka, bor in bukev, ki ga delavci s pomočjo sodobnih strojev »oplemenitijo« v kakovostne izdelke. ZLIT prodaja svoje izdelke na domačem in tujem trgu, nikjer pa ne more zadostiti povpraševanju in potrebam. »Srce« Združene lesne industrije Tržič je temeljna organizacija Žaga, v kateri letno razrežejo okrog 26 tisoč kubičnih metrov hlodovine. 16 tisoč »kubikov« je uporabnega žaganega lesa, s katerim oskrbujejo ostali temeljni organizaciji. Presežke prodajo članicam sestavljene organizacije gorenjskih gozdarjev in lesarjev, predvsem škofjeloški Jelovici in ostalim jugoslovanskim kupcem. Manjše količine žaganega lesa izvozijo v države severne Afrike in Arabije. OBRTNO PODJETJE CERKLJE na Gorenjskem 96 Na podlagi sklepa zbora delavcev objavljamo licitacijo za tovorni avto IMV, diesel spe-cial, sedežev 5, nosilnost 1200 kg, v voznem stanju, izklicna cena 30.000 din. Licitacija bo 15.8.1983 ob 8. uri v Obrtnem podjetju Cerklje. Prodaja vozila bo po sistemu VIDENO - KUPLJENO. Kupnino mora kupec plačati ob prevzemu vozila. V temeljni organizaciji Lesna predelava izdelujejo razne vrste zahtevnejše lesene embalaže za potrebe železniškega in prekomorskega prometa. Za Železniško gospodarstvo Ljubljana, Slovenijales, Lesnino in nekatere manjše kupce naredijo letno od 80 do 100 tisoč transportnih palet. Vse to uvršča ZLIT na prvo mesto med slovenskimi proizvajalci lesene embalaže. Poleg tega izdelujejo še stenske in talne obloge pretežno iz smrekovega lesa. Občasno, ob večjih naročilih, priskočijo na pomoč tudi Gradisu in Jelovici in kot njihov kooperant izdelujejo gradbene elemente za ostrešja. Temeljna organizacija Lesna predelava se skuša v zadnjem času uveljaviti tudi na avstrijskem, italijanskem in francoskem trgu, vendar sedanja prizadevanja obetajo boljše rezultate šele v prihodnjih letih. Temeljna organizacija Pohištvo-tapetništvo združuje dva obrata, od katerih prvi izdeluje le za tuji trg in drugi le za potrebe domačih kupcev. V obratu Pohištvo izdelujejo masivno pohištvo iz smrekovega in borovega lesa — kredence, vitrine, se-kreterje (kombinacija kredence in pisalne mize), masivne regale, mize in kmečke stole. 97 odstotkov navede- Norveško. med.Tm £ rokov, zahtevam kupcev pa^J L paia z manjšimi serijami izdeM - odločajo za izgradr^ novega obrata za izdelovanje mas* nega pohištva. V obratu Tapetništvo izdelajo te no okrog 3500 sedežnih garnitvi znanih z imeni Kofce, Storžič in lenica. Vse, razen Storžiča, & raztegnejo v posteljo in so zato piv merne predvsem za manjša stano* nja. Žal je tudi na domačem W povpraševanje večje od ponuoW zato morajo kupci na dobavo se mom. gostinski del je |gM zasedbi, da si ne more omalovaževanja obiskov^ kurenca je velika. Kdoir«1 hitre in solidne postr \ pokazal vsaj kančka Izvid: cialitetami ali čem drogi j prikrajšan pri izkopičku Kaj pa glasbeni do' .. kli, da je prireditelju dročju uspelo, da je poskrV kogar nekaj. Večerni .\.\ gram je sestavljen tata enajstih nočeh prav gotow no vsem. Tu so znani in ansambli, ki na »mladih'r, cah precej pomenijo, pi: -jo za obiskovalce, ki nisor\ ki ljubitelji »električare prave folklore in naroda glasbe na manjka. Sk Kranjčana ali nedomaeiiu ne prireditve prav gotove Morda so zabavnih ve&rc\ bolj naveličani tisti naibl^, valci na Stari cesti, ki Mm nočeš pozno v noč < glasbo, ki jim ni ravno; Skratka, privlačnost a či v teh dneh v Kranju l svoj namen in nadaljuj« osvežitve sicer precejšni^ ga mrtvila v Kranju. a. trn F. Penis,- elo in denar za cesto ,na skupnost Javorje so v krajevni skupnosti Javor->reva! pred dobrima dvema le-predvsem z lastnim delom in lriem izgradili obsežno telefon-irežo in pripeljali telefonsko ži-idi v najbolj oddaljene podblego-fvasi, so krajani pravzaprav spo |i, da lahko le sami, s svojimi li premaknejo razvoj naprej in le od njih in njihove priz%dev-odvisno, kaj bodo v vaseh izli in pridobili. Prav te dni raz- delovnih organizacij, razen kmetijske zadruge Škofja Loka, katere člani so praktično vsi, ki imajo vsaj nekaj zemlje in kmetje, zato na njihov prispevek ne morejo računati. Drugo pomembno delo, ki prav sedaj poteka v krajevni skupnosti, je obnova podružnične šole v Javorjah. obnavljajo jo s sredstvi občinskega samoprispevka za izgradnjo šol v škofjeloški občini. Čeprav so krajani izredno zadovoljni z obnovo in menijo, da bo šola pomembna pridobitev, ne le za otroke, ki bodo lahko prva štiri leta imeli šolo doma in se jim ne Predsednik gradbenega odbora za izgradnjo šole Tone Ko.kelj. nedavno zgradili vaški vodovod in to krajani sami, podobna akcija pa prav sedaj teče v Podvrhu. Izboljšali in obnovili so električno omrežje v Četeni ravni in v Podvrhu ter zgradili trafo postajo. Glavni problem pa še vedno ostaja cesta Krajci—Javorje, ki naj bi asfaltno prevleko dobila-vsaj že pred desetimi leti, vendar še sedaj nič ne kaže, da bi jo lahko uredili. Dobra cesta je nujna, saj se i/. Javorij in okoliških vasi vozi na delo v Poljane, Škofjo Loko in Gorenjo vas vsak dan več kot 100 delavcev, šolarji višjih razredov in drugi potniki. Kar šestkrat na dan pripelje avtobus do Javorij in so zato stroški vzdrževanja makadama veliki, kvarijo se avtobusi in tudi prevoz ni najbolj udoben. Krajani menijo, da bi morale za cesto razen OSKISA prispevati tudi delovne organizacije, kamor se vozijo na delo ter skupnost za ceste, saj je cesta širšega pomena, zlasti pa je važna za razvoj turizma na Starem vrhu. Sami so pripravljeni prevzeti vsa pripravljalna in gradbena dela ob cesti, asfaltiranje in celotna ureditev pa prav gotovo presega njihove finančne zmogljivosti. Še en problem jih jezi. To je trgovina. Pred dvajsetimi leti so imeli v trgovini svež kruh in sadje ter zelenjavo, sedaj pa tega ni več. Mogoče ntovoljnim delom urejajo cesto skozi Javorje. |ajo cesto skozi Javorje, urejajo )busno postajo in pot na pokopa-t. Ta del ceste bodo tudi asfalti-.Vsa dela so ocenjena na več kot ilijone dinarjev, vendar so se Hli, da bodo vsa gradbena dela JJi sami in bodo tako račun ajšali vsaj za polovico, inar za razširitev ceste so zbrali ferendumom, ki je bil izglasovan 1980 za dobo petih let. Vendar so ■ tedaj odločili, da bodo denar po-lli naprej v izračunani višini. Ta-pravijo. bodo zanj lahko še nekaj iili, sicer bi vse razvrednotila :ija. Ker je bilo denarja le še lalo, so krajani prispevali še do-m dinar v višini enoieinega sa-jrispevka. fehk samoprispevek v denarju in »ravljenost za delo sta omogočili, so dobili tudi denar od občinske lunalne interesne skupnosti v >ni vrednosti 800.000 dinarjev, bo treba voziti v Poljane, temveč bodo pridobili tudi prostore za poživitev kulturne dejavnosti, ki ima v teh krajih že dolgoletno tradicijo, so prepričani, da novogradnja ne bi veljala prav nič več ali pa bi bila celo cenejša. Prav zaradi obnove šole hitijo tudi z obnovo in posodobitvijo gasilskega doma, ki ga nameravajo odpreti do začetka šolskega leta. V njem bodo namreč imeli pouk, dokler šola ne bo obnovljena. Računajo pa tudi na to, da bodo hkrati s šolo zgradili športno igrišče. Pri gradnji bi morala bolj pomagati mladina in mladinska organizacija, ki ima kar okoli 100 članov in bi morala biti na tem področju prav gotovo veliko bolj aktivna. Uredili bodo tudi javno razsvetljavo. Res to ne bo cela vrsta luči kot v mestih. Razsvetlili bodo središče Javorij, avtobusno postajo in javno telefonsko govorilnico. V Zapreval so Predsednik sveta krajevne skupnosti Matej Demšar. je bil potrošniški svet premalo aktiven, vendar bi kazalo, da bi tudi Kmetijska zadruga, ki je lastnica trgovine, morala poskrbeti za boljšo preskrbo. L. Bogataj PETKOV PORTRET Nagrada ob jubileju Jože Perdan je dobil letos najvišje Iskrino priznanje Svečanost je sicer že nekoliko odmaknjena, vendar pa pomen priznanja s tem ni prav nič zmanjšan. ljetos, 4. julija — ob dnevu Iskre, je Jože Perdan iz delovne organizacije Električna ročna orodja dobil najvišje Iskrino priznanje in sicer Nagrado Iskre 1983 za dolgoletno ustvarjalno delo na področju organizacije v neposredni proizvodnji in za izjemen prispevek k povečanju produktivnosti dela. Priznanje je dobil ob pomembnem življenjskem jubileju, saj je 1. julija po 40 letih in petih mesecih aktivnega dela odšel v pokoj. Vse od ustanovitve, od 1940. leta, je bil zaposlen v Iskri. Najprej je opravljal dela mojstra, od 1975, leta dalje pa je bil vodja delavnic v delovni organizaciji Električna ročna orodja. V utemeljitvi je zapisano, da je bil eden tistih delavcev, ki so s svojimi izkušnjami in neumornim delom takoj po vojni oblikovali pot današnji proizvodnji. Z osebnim zgledom je nenehno spodbujal delavce k novim akcijam in jim krepil zaupanje v lastne moči in sposobnosti. Vedno je bil zgled mlajšim delavcem, na katere je prenašal svoje izkušnje in znanje. Aktivno je delal v delavskem svetu, v disciplinski komisiji, v komisiji za obratno škodo,,v upravnem odboru . .. Nič manj pomembno ni bilo njegovo sodelovanje na kulturnem področju oziroma v kulturnem življenju v Iskri, kjer je član pevskega zbora Iskre vse od ustanovitve in član pevskega zbora Stražišče, za kar je prejel tudi malo Prešernovo plaketo. Vsestransko aktiven je bil 1960. leta odlikovan z medaljo dela. »Moja navada ni bila prisluhniti mnenjem, da nisi kaj dosti vreden, če si ves čas ali predolgo časa v enem podjetju. In lahko rečem, da mi danes po vseh teh letih,ko mi je bila Iskra prva in edina služba, ni žal. Nasprotno; čeprav so bila v razvoju Iskre včasih težka, neprijetna, morda za koga kritična obdobja, danes z zadovoljstvom trdim, da trud in delo pri katerem smo vztrajali, niso bili zaman. Iskra je naredila velike razvojne korake. Vedno sem bil ponosen nanjo in prijetno je bilo potem počutje, ko smo vsako leto enkrat odprli vrata Iskre za vse, ki jo zanimajo in so presenečeni nad delom, sposobnostjo in dosežki odhajali z obiska.« »Kar dve mandatni dobi ste bil član disciplinske komisije. V tako velikem kolektivu tudi v tem organu najbrž ni manjkalo dela?« »V obeh komisijah, v disciplinski in za obratno škodo, je bilo vedno dosti dela. Vedno smo delali v popoldanskem času in nismo imeli nobenih izkušenj. Kljub temu pa sem dobil potrditev mojega osnovnega prepričanja: najboljša je odkrita beseda in pošten, tovariški odnos. Danes se celotno naše gospodarstvo nahaja v težkem in nezavidljivem položaju. Mislim, da to ni nič dramatičnega. Če bomo vsi pošteno delali, če bo vsak na svojem delovnem mestu (v proizvodnji in vse do vrhov) zavestno zavzet za to, sem prepričan, da bomo te težave premagali; vendar ne hitro in čez noč, ker je cel svet v krizi. Pa še nečesa se je treba zavedati globoko v zavesti. Samoupravljanje je čudovita oblika in veliko smo naredili na tem področju; še več pa bi, če ga ne bi hitreje razvijali na papirju kot v življenju.« Kot rečeno, je svoje delovne izkušnje Jože Perdan v Iskri vedno rad prenašal na mlade, nove delavce. VTudi mi smo bili mladi in v najhujših in najtežjih časih smo zdržali v podjetju in tako držali podjetje. Mladi imajo danes veliko boljše možnosti, saj teoretično*veliko bolje .podkovani prihajajo v delovno organizacijo. Dovolj je potem, da prisluhnejo starejšim in njihovim izkušnjam. Združitev teoretičnega znanja s praktičnimi izkušnjami in poštenim odnosom ima vedno uspeh.« Čeprav je v pokoju, se mu vsakodnevni ritem zato ni spremenil. Doma ima vrt, hišo in zato dela dovolj. Jeseni se bo spet začelo delo v Iskrinem pevskem zboru. »Stikov z Iskro prav gotovo ne bom prekinil. Moram pa reči, da sem bil zares presenečen, ko so me obvestili, da dobim to veliko priznanje. Menim, da je to priznanje naši generaciji delavcev, ki je na različnih področjih dela, od proizvodnje do vodenja, vztrajala dolga leta v Iskri in pripomogla k njenemu razvoju. Veliko se jih je izučilo v Kranju in so danes v pomembnih Iskrinih tovarnah po vsej Sloveniji. Za priznanje in nagrado se delavcem, organom upravljanja in družbenopolitičnim organizacijam v SOZD Iskra najlepše zahvaljujem. Vsem skupaj v DO ERO oziroma v kranjski Iskri in v Sozdu želim vsaj taks ne uspehe, kot smo jih imeli doslej, zdravje in osebno srečo.« A. Žalar težkih časih dobili svoj dom iv v duhu stihov pesnika Vodnika: »Kdo rojen prihodnjih bo »ni verjel, da v letih ...« (»sedmih suhih egipčanskih krav«) ju-»lovanske stabilizacije, Fužinarji v dobrem letu zgradijo in [avgusta 1983. leta odpro svoj KULTURNI DOM. ijevna skupnost Stara fužina jhinju nazaj sega zgodovina Stare ine in Studorja. Tja do kosezov, /obodne, imovite in ugledne pla-[«taroslovanskega življa,, ki ji zgo-Jnarj še niso prišli do stržena. »lj Franc Ceklin, rojak iz Stare i- o je nadrobno vrgel na pa-| o njegov zapis razmnožen ielili med ljudi. Povod mu je bila |ka radost, da je njegov rodni dobil kulturni dom, s čimer se iresničila dolgoletna želja Fužin-i. Le kdo bi verjel, je vzkliknil koncu v duhu Vodnikovih stihov. turisti, ki jih je minulo soboto »vednost pripeljala k odprtju no-kulturnega doma v Stari fužini nkendaši, ki jih v Bohinju kar \o\\, so se nalezli radosti domači-| Še časnikarju, ki je navajen pri-/ovati slovesnim direndajem sort, je prisotna radost zlezla kožo. Kako drugače je v majh-va.ških krajevnih skupnostih, morajo vsi ljudje družno prijeti in marsikateri dinar dati za cesto, vodovod, dom . . . Kako jate je v mestu, kjer ljudje vse |jo na pladnju in jim celo cvetlice lastnim blokom niso mar. Tudi v Stari fužini in Studorju, ki od leta 1968 tvorita krajevno skupnost, so navajeni z udarniškim delom in prostovoljnimi prispevki urejati svoj kraj. Sest kilometrov va-„ških poti so pokrili z asfaltom, obnovili vodovod, ki se sedaj napaja z vodo iz Voj, uredili so cesto in pešpot v Vabori, naredili most v Krnevcu, obnovili več opornih zidov, uredili kopališče in še bi lahko naštevali. Prava fužinska posebnost je gasilski dom, ki so ga zgradili pred leti, v njem pa imajo prostore gasilci in gorski reševalci. Združili sta se dve humani društvi. Oboji hitijo na po moč, ko je človek pomoči najbolj potreben. Prvi v boj z ognjem, ki uničuje domove in hleve, drugi v boj s ska-io za človeško življenje. Fužinčani žive ob vznožju. Trigava, zato gorski reševalci često hite na pomoč. Vodi jih srčna kultura, kakor je učil pokojni hribolazec Joža Čop. Beseda, ki jo v današnjem življenju redko slišimo. Človek potrebuje tudi kulturno življenje, preprosto odvrnejo Fužinčani, ko jih sprašujem, od kod dolgoletna želja po kulturnem domu. Spomnijo se še, kako so takoj po vojni, že jeseni 1945 leta v zapuščenem grajskem hlevu uredili zasilni kulturni dom. V dveh mesecih je bila dvorana nared. vrstile so se igre, pevski nastopi, družabna srečanja, množični sestanki. Pod vodstvom neumorne učiteljice Štefke Jazbarjeve so postavili na oder predstave, ki se jih ljudje še danes spomnijo. Že leta 1948 so nameravali zgraditi kulturni dom na hribčku Brdo. Žal je zamisel padla v vodo. Kasneje so še večkrat snovali načrte. Vselej, kadar se je v vasi kaj gradilo. Zato so se lansko pomlad toliko bolj zagnano lotili gradnje. Vedeli so. da je možnost enkratna, saj so dobili zemljišče. Vedeli pa so tudi, da dom nikoli ne bo pod streho, če bodo omahovali, kajti časi so težki. V dobrem letu dni je bil tako dom zgrajen. Malce je to tudi zasluga dobrega sodelovanja z radovljiško stanovanjsko skupnostjo, ki je financirala izgradnjo 18 družbenih stanovanj ob kulturnem domu. Vsekakor pa imajo obilo zaslug člani gradbenega odbora, ki so ga osnovali pri krajevni skupnosti, saj so delali, kot da grade svojo hišo. Npbena morebitna gradbena napaka jim ni ušla, nobena stvar ne manjka-. Fužinčani bodo brez dvoma zavoljo tega svoj dom znali ceniti. Ko je pred sobotno slovesnostjo radoživa mladež polnila malo dvoranico kulturnega doma in skušala prešerno sesti z nogami na stolih pred seboj, jih je kaj hitro doletelo trdo opozorilo, kako pa se obnašate, kaj ne vidite, da je vse novo. Fužinčani so seveda veseli tudi novih stanovanj. Nekaj so jih kupili domačini, nekaj Alpetour za svoje delavce. Veseli so zavoljo tega, da se ljudje, posebej mladi, ne bodo več le odseljevali. Z novogradnjami je namreč v Stari fužini in Studorju težko, saj vasi spadata v obrobni oziroma osrednji del triglavskega narodnega parka. Nad sleherno gradnjo zato bdi spomeniško varstvo, ki pa je včasih prav počasno in okorno. Sedaj kaže, da bodo v Stari fužini vendarle prišli so desetih lokacij za hiše. Seveda pa se v Stari fužini danes vse bolj zavedajo, da so v letih hitrega gospodarskega razvoja, le preveč zanemarili kmetijstvo. O pašništvu je danes komajda še moč govoriti, saj le še tri majerice rešujejo nakda-njo slavo fužinskega in studorskega planšarstva. V zadnjem času so osnovali s pomočjo občine in zadruge v Srednji vasi pašno skupnost, ki je lepo zaživela. Očistili in povečali so nekaj pašnikov, jih pognojili, uredili poti v planine. M.. Volčjak REKREACIJA— TELEVIZIJA. KRIŽANKA PtTEK, 12. AVGUST: Naši Športniki Lojze Debeljak — smučar na vodi Bogata bera odličij Zbilje — Na nedavnem prvenstvu ^M^S^^^SSlISSBBSKSSSS^Ši Lovoriko Jugoslavije na Zbiljskem jezeru, na katerem je sodelovalo 22 smučarjev iz petih evropskih držav, je 17-letni dijak škofjeloške lesne šole Lojze Debeljak, doma iz Nove vasi ori Radovljici, osvojil dve bronasti kolajni — v slalomu in v kombinaciji slaloma, skokov in likov. Bolj kot odličij se je Lojze veselil novega osebnega rekorda v skokih. Čez skakalnico na Zbiljskem jezeru je poletel 36,30 metra, kar je bilo poltretji meter dlje od njegovega prejšnjega najdaljšega skoka. V petih letih je veliko nupredoval: ko se je na prvenstvu Hrvatske še kot pionir zapeljal čez^skakalnico, so mu sodniki namerili vdu.šil njegov sosed, znani tekmovalec Vodnosmučarskega kluba Klan in državni reprezentant Blaž Finžgar. Sprva je dosegal boljše rezultate v likih, medtem ko sta mu zadnji leti ljubši disciplini skoki in slalom. Za njim je pet let rednega treniranja in nastopanju na domačih in mednarodnih tekmovanjih. Lansko sezono, ko se je končno prebil v ospredje, je sklenil /..izvrstnim izkupičkom medalj. Iz Bolgari je, kjer je postal balkanski prvak, jeprinesel tri zlate in eno srebrno medaljo. Predtem je zmagal tudi na državnem in republiškem prvenstvu. Na tekmovanju najboljših evropskih smučarjev na vodi je osvojil solidno 18. mesto. Lanskoletni bogati beri kolajn je letos Lojze dodal nova odličja, dve srebrni in dve bronasti medalji z republiškega prvenstva v Mostah ter tri zlate in eno srebrno kolajno z državnega prvenstva, ki je bilo teden pred tekmovanjem za Lovoriko Jugoslavije prav tako na Zbiljskem jezeru. Od pomembnejših tekmovanj ga letos čaka še nastop na evropskem prvenstvu v Italiji. »Zadovoljen bi bil, če bi se v eni od disciplin uvrstil med prvo osmerico. To ne bo lahka naloga, saj bo konkurenca mpčna. Tuji tekmovalci imajo namreč veliko boljše možnosti za trening, kot jih imamo v Sloveniji. Elano- vi smučarji treniramo na umetnem jezeru v Mostah pri Žirovnici. Pri tem nas ovira žlindra, ki se nabira na jezerski gladini, pa vse pogostejše okvare naših čolnov. Pred tekmovanjem za Lovoriko Jugoslavije sta nam odpovedala oba čolna in takrat smo se vozili na treninge na Zbiljsko jezero. Razmisliti bi morali o novem čolnu, ki pa je zelo drag. Pobral bi nam toliko denarja, da bi se morali za poldrugo leto odreči kakršnikoli klubski dejavno-sti **" treniranju in nastopanju. To pa tudi za nas ni sprejemljivo. V Jugoslaviji so najboljše razmere za smučanje na vodi v Zagrebu, kjer imajo ogrevano vodo in zanesljivi ameriški čoln,« pravi obetavni Elanov smučar. Elanovi tekmovalci — Blaž Finžgar, Mark Pleško. Aleš Gašperšič in Lojze Debeljak — nimajo svojega trenerja. V tem niso nobena posebnost, saj tudi v drugih jugoslovanskih vodnosmučarskih klubih tekmovalci trenirajo drug drugega. Delovna organizacija Elan dobro skrbi tudi za svoje »vodne smučarje«, zagotavlja iim potrebno uvoženo opremo in tudi gorivo za oba čolna. ;>Še drugo leto boni tekmoval med mladinci. Želim le, da bi izboljšal sedanje rezultate in se kasneje uvrstil tudi v člansko državno reprezentanco. Prodor v evropski vrh pa bi bil mogoč le ob zimskem treningu v Ameriki l ah Avstraliji, za kar pa zaenkrat ni denarja.« C Zaplotnik Branko Mirt državni prvak Lesce — letošnje državno prvenstvo — bilo je v Paračinu — se je končalo s popolnim zmagoslavjem tekmovalcev Alpskega letalskega centra iz Lesc. Med prvo deseterico se je uspel vriniti le Zagrebčan Pire, vsa ostala mesta, razen petega, so popolnih Leščani. Državni prvak je postal Branko Mirt. Za skupno zmago sta mu zadostovali drugi mesti v obeh disciplinah — v skokih na cilj in v figurativnih skokih. V prvi disciplini je slavil mladi Bogdan Jug, v skokih pa veteran padalskega športa Branko Hrast. Padalci iz Lesc so premočno zmagali tudi v skupinskih Skokih na cilj, saj so središče zgrešili le za dobre pol metra. Najboljši jugoslovanski padalci bodo prihodnji teden nastopali v Opatiji in na Krku na tradicionalnem tekmovanju za jadranski pokal. Rezultati — posamični skoki na cilj: 1. Jug 0,08, 2. Mirt, 0,09, 3. Svetina (vsi ALC) 12: figurativni skoki: 1. Hrvtv, 25,03, 2 Mirt 25,64, 3. Božič 25,93, 4. Jug (vsi ALC) 26,65: skupinski skoki na cilj: 1. ALC Lesce (Intihar, Božič, Mirt, Šafarič, Jug) 0,57, 2. Zagreb 4,45, 3. Vojvodina 10,09; skupna razvrstitev — ekipno: 1. ALC Lesce (Intihar, Božič, Mirt, Šafarič, Jug) 3 točke, 2. Srbija 17, 3. Zagreb 34; posamično: 1. Mirt 8, 2. Jug 17, 3. Svetina 45, 4. Božič (vsi ALC) 50, 5. Pire (Zagreb) 90, 6. Pogačar 113, 7. Frank 205, 8. Intihar 206. 9. Hrast 257, 10. Šafarič (vsi ALC) 260. M. Hudovernik Uspešen nastop ob jubileju j Spoštovani reševalci naših križank! Opravičujemo se zaradi napake, do katere je prišlo pri žrebanju nagradne križanke, ki je bila objavljena v Glasu 29. julija 1983. Da ne bi bili reševalci, ki so poslali rešitve kasneje, vendar do objavljenega datuma, prikrajšani, križanko razveljavljamo. Kot nadomestilo bomo objavili prav tako praznično križanko 2. septembra 1983. UREDNIŠTVO ČP GLAS Radovljica — Domači plavalni klub je ob 50-letnici plavalnega športa v Radovljici priredil v soboto na letnem kopališču mednarodni plavalni miting. Med 45 plavalci iz slovenskih klubov in iz zamejstva sta se najbolj izkazala člana kranjskega Triglava Mateja Ko-sirnik in Darjan Petrič s po tremi zmagami, uspešno pa so tokrat plavali tudi domači tekmovalci. Ob bazenu se je zbralo štiristo ljubiteljev plavanja, kar je več kot na katerikoli dosedanji plavalni tekmi v Radovljici. Pomembnejši rezultati — moški: 100 m kravi: 1. Petrič, 2. Veličkovič (oba Triglav), 4. Cilenšek (Radovljica); 100 m prsno: 1. Ježek, 2. Rebec, 4. Mar-kelj (vsi Radovljica); 100 m hrbtno: 1. Veličkovič, 3. Oberstar (oba Triglav), 4. Šiftar. 5. Cilenšek (oba Radovljica); 100 m delfin: 1. Petrič (Triglav), 5 Ježek (Radovljica); 200 m mešano: 1. Petrič, 5. Obersiar (oba Triglav); 50 m kravi: 1. Cilenšek (Radovljica), 4. Velič- Planinski izlet na Grossglockner Kranj — Planinsko društvo Kranj prireja ob koncu avgusta planinski izlet na Grossglockner. Planinci bodo krenili izpred hotela Creina v Kranju v petek, 26. avgusta, ob 21. uri in se vrnili domov naslednji dan zvečer. Izlet bodo vodili vodniki Gorske reševalne službe Kranj. Udeleženci izleta morajo imeti poleg običajne planinske opreme še dereze in cepin. Prijave sprejema kranjsko planinsko društvo v svojih prostorih do zasedbe mest v avtobusu oziroma najkasneje do 19. avgusta. kovic (Triglav); 4 x 100 m 1. Trst. 2. Radovljica (Šifter. žek. Cilenšek); ženske: — 1( 1. Kosirnik (Triglav). 5. Mač^l vljica); 100 m prsno: 1. Rusttl 3. Cvek (Triglav), 4. Cilenšek (J ca); 100 m hrbtno: LZaneliJ 2. Savinšek (Triglav). 3Ma62j vljica); 100 m delfin: 1.?." 3. Kalan (Triglav); 200 m l.Kosirnik. 3. Savinšek, M Triglav); 50 m kravi: 1. Kosu glav), 2. Cilenšek. 3. Maček (o vljica); 4 x 100 m mešano: 1 TrJj glav (Savinšek. Cvek. Kalali nik). \ r TELEVIZIJSKI SPORED Več kot 230 mladih tenisačev v Kranju - Teniški klub TrialavkJ ditelj enega od petih tekmovanj v okviru pionirskega ciklusa, h \ čel v Karlovcu; po Kranju se bo nadaljeval v Varaždinu Afanbon U grebu, sklenil pa se bo s turnirjem najboljših v Splitu. VKranm nirkah do 12. leta starosti zmagala Bilieeva iz Splita. Igralki km5l_ Triglava Gromova in Prodnikova sta se uvrstili v osmino finala 1 1 dve leti starejših pionirk je slavila To:.iejčeva iz Zagreba kL\MS Ganturjeva se je prebila med osmerico najboljših. Pri pionirjih M| s starosti je zmagal Hirszon iz Varaždina. Domači igralec Por it i mi osmini finala. V starejši pionirski skupini je slani Lazarević i> Vpolfinalu je premagal prvega favorita in tretjeuvrščenega na«*5» prvenstvu Splićana lvaniševiča, ki pa edini izmed mnoz\ce 230tm ni športno prenesel poraza. Teniški klvb Triglav se je i-ka-ol ^KM uspešen organizator množičnih večdnevnih prireditev, (cz) ~ FohO\m dan ffc PETEK, 12. 8. 18.15 Poročila - 18.20 Domači ansambli: V gosteh pri Dobrih znancih - 18.50 Tarzan, ameriška risana serija - 20.00 Rockfordovi dosjeji, ameriška nanizanka - 21.15 Zrcalo tedna - 21.35 Nočni kino: Življenje na veliki nogi, ameriški film - 23.05 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 14.40 Test - 14.55 Helsinki: SP v atletiki, prenos - 20.10 Koncert dubrovniškega mestnega orkestra na Du-brovniških poletnih prireditvah '83 - 21.00 Dokumentarna oddaja - 21.50 Najboljši jugoslovanski filmi iz Pulja: Prebujanje podgan, igrani film TV Zagreb I. program: 15.30 Videostrani - 18.05 TV koledar - 18.15 Plavica -18.45 Narodna glasba -20.00 Rockfordovi dosjeji, ameriška nanizanka - 21.00 Dober večer, zabavno glasbena oddaja - 22.00 Kultura srca - 23.30 Poročila SOBOTA. 13. 8. 16.30 Poročila - 16.35 Tarzan, ameriška risana strija - 17.00 Neko poletje, otroška nanizanka TV Skopje -17.30 Mogočno morje: Tovor, angleška dok. serija -18.30 Galaktika, ameriška nadaljevanka - 20.00 Pobarvaj svoj voz (delovni nasl.), ameriški film - 22.35 Zabava vas Oliver Dragojevič, oddaja TV Zagreb - 23.30 Po ročila Oddajniki II. TV mreže: 13.40 Test - lo.55 Plesi iz Egipta, - 14.55 Nenavadne zgodbe vajenca HlaDČiča -15.55 Helsinki: PS v atletiki, prenos - 20.10 Zvezde, ki ne ugasnejo - 20.40 Poezija - 21.15 Feljton - 22.05 Športna sobota - 22.25 Gledano z avstralskimi očmi, dokumentarna oddaja - 22.15 R. Shankar: Hči petih cvetov, balet TV Zagreb I. program: 15.25 Sedem TV dni - 15.55 Poročila - 16.10 Poletno popoldne - 18.15 Mali koncert - 18.30 Prisrčno vaši, doku mentarna oddaja - 20.00 Človek, ki je umrl dvakrat. ameriški film - 21.50 Za konec tedna - 23.20 Poročila NEDELJA. 14. 8. 9.40 Poročila - 9.45 Živ žav, otroška matineja - 10.35 V. Kovačevk-I. Ivanac: Kapel-ski kresovi, nadaljevanka TV Zagreb - 11.45 625, oddaja za stik z gledalci - 12.00 Kmetijska oddaja 12.55/13.00 Helsinki: SP v atletiki, prenos - 17.10 Joe Dancer — bratova skrivnost, ameriški film - 18.40 Slovenci v zamejstvu - 19.05 Ne prezrite - 20.00 J. Otče-našek-O. Danek: Danes v neki hiši, češkoslovaška nadaljevanka - 21.30 Ulični pevci, zabavno glasbena oddaja TV Zagreb - 22.15 Brazde vzdržljivosti, reportaža - 22.40 Športni pregled - 23.10 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 Avtomobilske dirke formule I za VN Avstrije, posnetek iz Zeltvvega - 18.25 Kulturne zakladnice: Svet keramike -19.10 Turistični kažipot -20.00 Operni večer - R. Wa-gner: Mojstri pevci, 1. del -22.30 Poročila TV Zagreb I. program: 11 50 Poročila - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Zgodbe s potovanja, otroška oddaja - 14.30 Glasbeno popoldne: Zadrški večeri v Donatu 83 - 15.35 Galaktika, ameriška nadaljevanka - 16.20 Narodna glasba - 16.50 Dobra priložnost, francoski film -20.00 Šerif McCloud, serijski film - 21.35 Kipar Iv 1 Meštrovič - dokumentarna oddaja ob 100-letnici rojstva - 22.40 Športni pregled PONEDELJEK, 15. 8. 18.10 Poročila - 18.15 Neko poletje, otroška nanizanka TV Skopje - 18.45 Pop godba: Martin Krpan in orkester Titanu - 20.00 M. Pa vič: Wedgwoodov servis za čaj, drama TV Novi Sad 20.45 I. Stravinski: Pulcinel-la, balet - 21.25 Kipar Ivan Meštrovič, dokumentarna oddaja ob 100-letnici rojstva - 22.15 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 17.45 Test - 18.00 TV dnevnik - 18.15 Ostržek. 2. del lutkovne predstave - 18.30 Bosansko-hercegovski pesniki za otroke - 18.40 Ne- kaj domačih popevk - 19.00 Športna oddaja - 20.00 Znanost in mi - 20.50 Poročila -21.05 G. Markov: Strogovi, sovjetska nadaljevanka -22.10 Live Wire, angleška zabavno glasbena oddaja TV Zagreb I. program: 17.50 Videostrani - 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar -18.15 Ostržek, 2. del lutkovne predstave - 18.30 Bosansko-hercegovski pesniki za otroke - 18.45 Pop godba: Martin Krpan in orkester Titanic - 20.00 B. Čopič: Izumiranje medvedov, TV drama - 21.05 Izbrani trenutek - 21.10 Argumenti, zunanjepolitična oddaja - 21.40 En avtor, en film - 22.00 TV dnevnik TOREK, 16. 8. 18.15 Poročila - 18.20 V znamenju dvojčkov: Od kod sneži - 18.40 V ritmu čarda-ša, češkoslovaška glasbena oddaja - 19.00 Otrok, človek, kamen, jugoslovanski kratki film - 20.00 F. Boyer: Življenje Berlioza, francoska nadaljevanka - 20.55 Človek in zemlja: Narodni park v Daimielu, 1. del -španska dokumentarna serija - 21.20 Slovenska ljudska glasbila in godci: Zve-gla 21.40 TV kabaret, jddaja TV Sarajevo - 22.05 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 17.45 Test - 18.00 TV dnevnik - 18.15 Kaj otroci vedo o rojstnem kraju - 18.45 Tele-start '82, zabavno glasbena oddaja TV Koper - 20.00 Narodna glasba - 20.45 Čas podvigov, dokumentarna oddaja - 21.35 Poročila -21.40 Čas knjige - 22.10 Narodna glasba (do 22.40) TV Zagreb L program: 17.50 Videostrani - 18.00 Po-roctla 18.05 TV koledar -18.15 Kaj otroci vedo o rojstnem kraju - 18.45 Tele-starl '82 - 19.30 TV dnevnik - 20.00 V žarišču, notranjepolitična oddaja - 20.50 Družina Kempovvski, nemški TV film - 2. del - 22.20 TV dnevnik SREDA. 17. 8. 16.45 Doboj: Mednarodni rokometni turnir - Minsk : Crvena zvezda, prenos - v I odmoru premor - 18.10 Poročila - 18.15 S. Mokranjac: Rukoveti, 2. del oddaje TV Beograd 18.40 Mostovi -20.00 Film tedna: Aleksan-drija, zakaj?, egipčanski film - 22.10 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 17.45 Test - 18.00 TV dnevnik - 18.15 Lučka, otroška serija 18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik -20.00 Zabava vas Stanlev Baxster, 2. oddaja - 20.55 Ohridsko poletje '83 - 21.40 Poročila - 21.45 Tribuna, notranjepolitična oddaja TV Zagreb L program: 17.50 Videostrani -18.00 Poročila - 18.05 TV koledar -18.15 Lučka, otroška serija - 18.45 Narodna glasba -19.30 TV dnevnik - 20.00 Kako so snemali film »Butch Cassidv in Sundan-ce Kid« - 20.50 Zgodba o poročeni ženi, mehiški film -22.30 TV dnevnik CETRTFK, 18. 8. 16.45 Doboj: mednarodni rokometni turnir --Barcelona : Metaloplastika, prenos — v odmoru Premor - 18.05 Poročila - 18.10 Tradicional. ni svet islamskega izročila: Vzorec lepote, angleška dokumentarna serija - 18.35 Glasbeni oder: Gabi Novak, oddaja TV Skopje - 20.00 B. Cooke-J. Mortimer: Tom, Dick in Harriet, angleška zabavna serija - 20.50 Večer stare koreografije - 21.35 Chagasova bolezen, zahod-nonemški dok. film - 21.50 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 17.45 Test - 18.00 TV dnevnik - 18.00 Poštar, otroška oddaja - 18.45 YU ročk skozi čas - 20.00 W. Shakespeare: Vihar, drama - 21.30 Poezija - 22.00 Poročila -22.05 Srečanja, oddaja iz kulture TV Zagreb I. program: 17.50 Videostrani - 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar -18.15 Poštar - 18.45 YU ročk skozi čas - 20.00 Refleksi, politični magazin - 21.05 M. Smoje: Velo misto, TV nadaljevanka - 22.05 TV dnev-' nik NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke z dne 5. avgusta: Teramo, Alarod. Seka-v TV, mol, LF, k ris. Puder, Racin, kosa. pratika, KN, AN, nav, kc:, nalogi mitev, sestra, akt, LL, atol, Aida, Erkel, Stanislava, Tartu, Iran. Prejeli smo 148 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (loO din) pro :r. žan, Luznarjeva 24. a, Kranj, 2 nagrado (120 din) prejme Helen, > Kranjska c. 2, Šenčur, 3. nagrado (100 din) prejme Iva Slapar, Kran K Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitev nagradne križanke pošljite do 17. avgusta na naslov: ČP 9« 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako — Nagradna križanka. 1. nagrad 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din. > ^1 EK, 12. AVGUSTA 1983 RADIO, KINO 11. STRAN RADIJSKI SPORED JBOTA, 13. avg. m lCjJIPrvi program ^^4.30 Jutranji program lasba - 8.05 Pionirski tednik - vmes: Počitniško po tovanje - 9.05 Matinejski roncert - 9.35 Napotki za lase goste iz tujine - 10.05 Ivetovna reportaža - 10.25 norama lahke glasbe -1.05 Pogovor s poslušalci -1.35 Srečanja republik in pokrajin - 12.10 Godala v ritmu - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -13.00 Danes do 13.00 - Iz na-lih krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Osmrtnice, obve-la in zabavna glasba -3.30 Naši poslušalci česti-ijo in pozdravljajo - 14.05 lturna panorama - 15.05 io danes, radio jutri -5.15 Vrtiljak - 16.30 Obve-ila in zabavna glasba -7.00 Studio ob 17.00, zuna-jepolitični magazin - 19.25 estila in zabavna glas-- 19.35 Mladi mostovi -00 Sobotni zabavni večer 21.00 Za Slovence po svetu 23.05 Literarni nokturno -r Talič: Pesmi - 23.15 tod do polnoči - 00.05 ni program - glasba Drugi program 7.15 Sobota na valu 202 : 13.00 Od enih do sedmih -itne pobude, Človek in čas, glasba, Minute EP in še kaj - 19.25 Ste-rama - 21.18 Melodije za 21.45 Šestdeset minut z... - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa nedelja, 14. avg. Prvi program 5.00 Jutranji program -glasba - 8.07 Radijska igra za otroke - 9.05 Še pomnite, \\X tovariši - 10.05 Nedeljska t^A matineja - 11.00 Naši poslu-teA šalci čestitajo in pozdravi vljajo - 13.10 Zabavna glasio, i fba - 13.20 Za naše kmetovalce - 14.05 Pihalne godbe -14.20 Humoreska tega tedna - Jerome K. Jerome: Tri-možje v čolnu - 14.45 Z jhnimi ansambli - 15.10 nas doma - 15.30 Nedeljska reportaža - 15.55 Pojo amaterski zbori - I. oddaja iz Koroška poje 1983 - 16.20 Popoldanski simfonični koncert - 17.05 Priljubljene operne melodije - 17.50 Zabavna radijska igra - Marjan Marine: Stric Gabrijel ima vedno prav - 2. epizoda: Prva pomoč ni vedno pomoč - Na zgornji polici -19.30 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Glasbene razglednice - 20.00 V nedeljo zvečer - 22.20 Glasbena tribuna mladih - Skupni program J RT - Studio Novi Sad - Grožnjan 83 - 23.05 Literarni nokturno - Dara Se-kulič: Pesmi - 23.15 Disko, disko - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.15 Nedelja na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih - V nedeljo se dobimo, šport, Zimzelene melodije in še kaj - 19.30 Stereorama -20.30 Glasba iz starega gramofona.- 21.15 Naš podlistek - Voltaire: Starkina zgodba - 21.33 Lahke note -21.45 Nove plošče,- 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa PONEDELJEK, 15. avg. Prvi program 4.30 Jutranji program -glasba - 8.05 Aktualni problemi marksizma - 8.25 Počitniško popotovanje od strani do strani - 8.40 Pesmice na potepu - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate? -11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba -13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Zborovska pesem naših narodov - 16.30 Obvestila in zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17.00 -18.00 Na ljudsko temo -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 20.00 Pop barometer - 21.05 Glasba velikanov - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov -22.30 Novosti iz našega glasbenega arhiva - 23.05 Literarni nokturno - Sonja Dimic: Med zobmi - 23.15 Ob domačem ognjišču -00.05 Nočni program -glasba Drugi program 7.15 Ponedeljek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih -Z rokami in z glavo - glasba - Znanost in tehnika - Minute za EP, Znano in priljubljeno in še kaj - 19.25 Popularnih 20 - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa TOREK, 16. avg. Prvi program 4.30 Jutranji program -glasba - 8.05 Za šolarje -8.35 Iz glasbenih šol - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za . . . - 11.05 Ali poznate? -. . . sonata Carla Philippa Emanuela Bacha - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 13.00 Danes ob 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 14.05 Odrasli tako, kako pa mi? -14.35 Čez tri gore, čez tri dole - Madžarski pevci na obisku - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Sotočja - 18.45 Glasbena medigra - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Zeleni val - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih - Sklepni koncert nagrajencev zveznega tekmovanja učencev in študentov glasbe - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Mikrofon za slovenske pevce zabavne glasbe - 23.05 Literarni nokturno - Gregor iz Toursa: Pesmi - 23.15 Operetna glasba - 00.05 Nočni program -glasba Drugi program 7.15 Torek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih - Omejitev hitrosti, glasba, Na obisku . . ., Minute za EP, Znano in priljubljeno in še kaj - 19.25 Stereorama - 20.00 Glasbeno skladišče -21.33 Jazz na II. programu -Woody Shaw - Gost v studiu: Vlasto Skale Didier Lockvvood - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa SREDA, 17. avg. Prvi program 4.30 Jutranji program -glasba - 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 8.20 Počitniški pozdravi (8) - 8.35 Izbor v sredo - 9.05 j Z glasbo v dober dan - 9.35 1 Napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za ... - 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo -11.05 Ali poznate? - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji -12.10 Veliki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Pesmi Zvo-nimirja Cigliča in Pavla Ši-vica - 18.15 S knjižnega trga - 18.40 S plesnim orkestrom RTV Ljubljana -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč otroci - 20.25 Iz klavirske literature Christiana Sindin-ga - 21.05 Od arije do arije -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini -22.25 Iz naših sporedov -22.30 Zimzelene melodije -23.05 Literarni nokturno -Radovan Pavlovski: Pesmi -23.15 Za ljubitelje jazza -00.05 Nočni program glasba ČETRTEK, 18. avg. Prvi program 4.30 Jutranji program -glasba - 8.05 Za šolarje -8.35 Mladina poje - MPZ RTV Ljubljana - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine -10.05 Rezervirano za . . . -11.05 Ali poznate ... - Opero »Kralj iz Lahoreja« Jule-sa Massaneta? - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Znane melodije — 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 -Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 14.05 Enajsta šola - 14.20 Koncert za mlade poslušalce - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.15 Lokalne radijske« postaje se vključujejo -18.35 Iz starejše slovenske klavirske literature - 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampiču - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in na-pevOv 21.05 Literarni večer - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Večerna podoknica - 23.05 Literarni nokturno -Federicp G. Lorca: Pesmi -23.15 Paleta popevk jugoslovanskih narodov 00.05 Nočni program - glasba Umrla je naša draga mama ALBINA OBLAK Od nje se bomo poslovili v soboto, 13. avgusta 1983. ob 15. uri na kranjskem pokopališču. ŽALUJOČI: sin Vinko z družino in drugo sorodstvo Kranj, Ljubljana, Zemun, Velika Kikinda, Praga, Zagreb, 10. avgusta 1983 ZAHVALA Ob smrti ANDREJA MARENKA Pikcovega očeta iz Dražgoš se zahvaljujemo sosedom za izkazano pomoč, sorodnikom, sovaščanom in sodelavcem za izraženo sožalje in darovano cvetje. Iskrena hvala dr. Rešku za zdravljenje in g. župniku za lep pogrebni obred. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Dražgoše, Podblica, Železniki, Kranj, 7. avgusta 1983 ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega moža, očeta, starega očeta, brata in strica JAKOBA BITENCA se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečena sožalja, podarjeno cvetje in vence ter darove za Pogačnikov sklad namesto cvetja. Vašča-nom vasi Visoko in Milje se zahvaljujemo za posebno pozornost. Zahvaljujemo se zvonarjem, sodelavcem iz Merkurja, organizaciji ZZB, gasilcem, tovarišici Olgi za poslovilne besede, pevcem za žalostinke, vsem duhovnikom za opravljen pogrebni obred in besede ob slovesu. Hvala vsem, ki ste nam vsestransko pomagali in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. ŽALUJOČI DOMAČI Visoko, 3. avgusta 1983 NOVO V KINU fKINO kkanj CENTER V kinu Centru v Kranju bodo predvajali francosko-ameriški film Klienti madam Claude. Film je politični triler z elementi erotike, režiserja Francoisa Mirne ta. V glavnih vlogah igrajo Alexandra Steivart, Lia Thorossen, Isabelle Lacamp, Lena Carlson. Nikoli ni imela nobena ženska toliko moči v svojih rokah, kot mlada Claude. Bila je lastnica javne hiše v Parizu, imela je dobro vpleteno mrežo za dober bussnes — lepa in mlada dekleta v javni hiši ter dobro klientelo — poslovne može višjega razreda. Poslovnim in političnim možem je nudila lepe mladenke, veliko ljubezni in razvedrila, s tem pa se je močno vpletla tudi v politično življenje. 12. avgusta amer. barv. komedija USODNA DIRKA ob 16.. IH. in 20. uri 13. uvgusta franc. barv. komedija /.'/iv/ MAL ob 16., IS. in 20: uri. premiera amer. barv. crot. drama NEDOPUSTNA LJUBEZEN ob 22. uri 14. avgusta amer. barv. akcij, film VOJNA NA KOLESIH ob 10. uri. hongk. bom. film TIGROVA VRNITEV ob 15., 17. in 19. uri, premiera franc. barv. erot. filma KLIENTI M ADAME CLAUDE ob 21. uri 15. in 16. avgusta amer. barv. erot. drama NEDOPUSTNA IJUDEZEN ob 16., 18. in 20. uri 17. avgusta unql. barv. erot. fdm DOŽIVI J A.ll V AVTO CAMPU ob 16.. 18. in 20. uri 18. avgusta ital. barv. akcij, film PAR NEPAR ob 16., 18. in 20. uri kranj storžič 12. avgusta ital. barv. komedija NEPREMAGLJIVA DVOJČKA ob 17.. 19. in 21. uri 13. avgusta hongk. barv. film ZMAJ PROTI TIHOTAPCEM MAMIL ob 17.. IS. in 21. uri 14. avgustu hongk. ban\ film ZMAJ PROII TIHOTAPCEM MAMI I. ob 14 un, amer. barv. erot. komedija POM POM M. KLETA ob 16. in 18. uri. premiera hongk. barv. filma NEPREMAGLJIVI BRUCE LEE ob 20. uri IT), in 16. avgusta hongk. barv. film NE-PREMAGU1V1 BRUCE LEE ob 17.. 19. in 21. uri 17. in 18. avgusta premiera braz. barv. komedije VSAKA GOLOTA HO KAZNIVA ob 17., 19. in 21. uri tržič 13. avgusta hongk. barv. film PREKRI ŽANE PESTI ob 18. in 20. uri premiera franc. ban: erot. filma KLIENTI MADAME CLAUDE ob 22. uri 14. avgusta hongk. barv. film PRIŠLI. JE TIGER ob U>. uri.'amer. barv. film USODNA DIRKA ob 17. in 19. uri. premični amer. barv. filma NEDOPUSTNA LJUBEZEN ob 21. uri . 15. avgusta angl. barv. erot. komedija DOŽtVUAJl \ AVTO CAMPU Op 18. in 20. uri 16. avgusta hongk. ban: film ZMAJ PROTI TIHOTAPCEM MAMIL ob 18. in 20. un I?, avgusta uma: bari: akcij, film VOJNA NA KOLESIH ob 18. in 20. uri 18. avgusta amer. ban: erot. komedija POM POM DEKLETA ob 18. in 2(1 un kamnik DOM Ll. avgusta amer. ban: erot. krim. film VZTRAJNO ZAPELJEVANJE ob. 19. m 20. un. premiera hongk. ban: filma NE* PREMAG1JIV1 BRUCE LEE ob 22. un 14. avgusta amer. ban: akcij, film VOJNA NA KOLESIH ob 15. uri, amer. ban: film USODNA MRKA ob 17. in 19. uri. premiera amer. ban: filma NEDOPUSTNA LJUBEZEN ob 21. uri 15. avgusta ital. barv. komedija NEPREMAGLJIVA DVOJČKA ob 18. in 20. uri 16. avgusta ital. barv. komedija RAZ-VNETI DUHOVI ob 18. in 20. uri 17. avgusta hongk. barv. film ZMAJ PROTI TIHOTAPCEM MAMIL ob 18. in 20. uri- 18. avgusta angl. ban: erot. film DOZIVUAJ1 V AVTO CAMPU ob 18. in 20. uri duplica 13. avgusta angl. barv. erot. film DOZIVU AJI V AVTO CAMPU ob 20. uri 14. avgusta amer. barv. mest. film TOM HORN ob 15. uri, amer. ban: akcij. Jilm VOJNA NA KOLESIH ob 17. in 19. uri 17. avgusta hongk. bun: film NEPREMAGLJIVI BRI ( E LEE ob 20. uri 18. avgusta honc/k. barv. film ZMAJ PROII TIHOTAPCEM MAMIL ob 20. Uri KOMENDA 12. avgusta hongk. ban: film NEPREMAGLJIVI URICE LEE ob 20.30 13. uvgusta dmer. ban: erot. komedija POM POM DEKLETA ob 20.30 JESENICE radio 12. avgusta jugosl. barv. film ŽIVETI KOT VSI NORMALNI LJUDJE ob 18. in 20. uri. premiera franc barv. erot. filma KLIENTI MADAME CLAUDE ob 22. uri 13. avgusta franc. barv. film KRIMINALISTIČNA BRIGADA ob 18. in 20. uri 14. avgusta ital. ban: krim. film SKRIVNOST DVORCA OBERWALD ob 18. in 20. uri 15. avgusta franc ban: film KLIENTI MADAME CIAUDE ob 18. in 20. uri 16. avgusta hongk. ban: film DEVIC E SEDMERIH MORIJ ob 18. in 20. ur, 17. avgusta amer. barv. erot. drama NEDOPUSTNA LJUBEZEN ob 18. in 20. uri JESENICE p\a\7. 12. avgusta franc bun: film KRIMINALISTU'NA BRIGADA ob 18. in 20. uri 13. avgusta hongk. ban film MAŠČEVALCA BREZ ROK ob 18. in 20. uri 14. uvgusta ital. ban: krim. film SKRIVNOST DVORCA OBERWALD ob 18 in 20. uri 15. avgusta amer. barv. akcij, film VOJNA NA KOLESIH ob 13. in 20. uri 16. avgusta franc luin. erot. film KLIENTI madame ( 1ACDI. ob 18. in 20. un 18. avgusta amer. bari: erot. film NEDOPUSTNA LJUBEZEN ob 18. in 20. uri dovje 14. avgusta franc ban: film KRIMINALISTIČNA BRIGADA ob 20. uri 18. avgusta franc burv. erot. film KIJEM 1 MADAME CIAUDE ob 20. uri RADOVLJICA 13. avgusta ital. barv. film POLETNE PUSTOLOVŠČINE ob 18.30. franc barv. erot. film ZGODBA O DEKLICI O ob 20.30 14. avgustu nem. barv. film LJUBAVNI HOTEL V TIROIAH ob 18.30. ital. barv. film POLETNE PUSTOLOVŠČINE ob 20.30 15. in 17. avgusta franc ban: erot. film ZGODBA O DEKLICI O ob 20.30 16. avgusta nem. ban: zabavni film LJUBAVNI HOTEL V TIROIAH ob 20.30 18. avgusta amer. barv. film DESET ZAPOVEDI ob 20.30 i) led 12. avgusta amer. ban: film KORENINE PREVIDOVob 20.30 13. uvgusta hongk. ban: film 13 SINOV RUMENEGA ZMAJA ob 18.30. nem. barv. film PREKO SEDEM POSTELJ ob 20.30 14. avgusta nem. barv. film PREKO SEDEM POSTELJ ob 18.30. amer. ban: film KORENINE PRIVIDOV ob 20.30 15. in 16. avgusta ital. barv. film POLETNE PUSTOLOVŠČINE ob 20.30 17. avgusta nem. ban: film IJUBAVNI HOTEL V TIROIAH ob 20.30 bohinj - boh. bistrica 13. avgusta amer. ban: film KORENINE PRIVIDOV ob 20.30 14. avgusta hongk. ban: film 13 SINOV RUMENEGA ZMAJA ob 18.30 in 20.30 18. avgustu nem. buri: film IJUBAVNI HOTEL V TIROIAH ob 20.30 ŽELEZNIKI OBZORJE 12. avgusta amer. spektakl DESET ZAPOVEDI II. del ob 19. in 21. uri 13. avgusta avst. ban: film BOLNICA GROZE ob 21. uri 14. avgusta angl. komedija RAZBOJNIKI ZA VSE ČASE ob 19. in 21. uri 17. avgusta amer. barv. film-spektakl. DESET ZAPOVEDI II. del ob 21. uri Skopja loka soka (2. avgusta avst. ban: film BOLNICA GROZE ob 19. m 21. uri 13.. 14. m 15. avgusta amer. spektakl DESKI ZAPOVEDI I. del ob 19. in 21. uri 16. in l~ avgusta jugosl. ban: film smrt GOSPODA GOLUZE ob 19. in ■21. uri 18. avgusta amer. bari: film LOV DO smrti ob 21. uri poljane L2. avgusta ungl. ban: film RAZBOJNIKI ZA VSE ČASE ob 21. ur, 13. in 14. aiipista amer. spektakl DESET ZAPOVEDI II. del ob 13. in 20. uri 16. avgusta amer. avant. film LOV DO SMRTI ob 21. uri NA GORENJSKEM^JJVIU. PETEK, 12. AVGUST*. MERKUR kranj vam na Gorenjskem sejmu nudi: • belo tehniko in akustične aparate • stroje in opremo za gospodinjstvo • hoby električno ročno orodje • peči za centralno ogrevanje • stiskalnice za sadje in kotle za žganje • osebne avtomobile VVartburg • motorna kolesa, dvokolesa in šivalne st STROKOVNI NASVETI PRI NAKUPU DOSTAVA NA DOM še eno od novosti na našom trgu smo opazili na sajmu. Ing. Danilo Bragant Iz Maribora razstavlja In prodaja sredstvo za čiščenje optike In dioptrije OPTIK STAR 96, katerega značilnost je tudi v tem, da preprečuje rosenje. Novosti, ki je preizkušena, bodo predvsem veseli vsi, ki nosijo očala, fotografi In še kdo. na voljo pa vam je v hali A na sejmu, posredujemo pa tudi naslov Izdelovalca: Danilo Bregant, 62000 Maribor, Glavni trg 1, tel. 062 27-995 Mlnlfon — zvočno opozorilo za prižgane luči v avtu po končani vožnji, je namenjen vsem tistim, ki jih radi pozabijo. Elektromehanika Mojškerc Franc ga prodaja na sejmu po 200 din, za isto ceno pa tudi smerofon — zvočni ojačevalnik za prižgane smerokaze med vožnjo — za avto in motor. it Pri natakanju v steklenica, se nam ponavadi naredi, da nam nekaj tekočine uide čez. Da vam natakanje ne bo več delalo težav, je poskrbel Zigante Gian-carlo iz Buj, ki Izdeluje posebne »trantarje«, a katerimi hitro in enostavno brez polivanja nalivate steklenice. V času sejma v Kranju ga lahko kupite na posebnem paviljonu v hali A. Komunalno, obrtno ' in gradbeno podjetje z n. sol. o. TOZD Opekarne Kranj, b. o. Stražišče, Pševska 18 Obvestilo graditeljem! Na enem mestu vam nudimo po konkurenčnih cenah in dobavo celoten izbor gradbenega rnateriaia: — vse vrste opečnih in betonskih izdelkov — vse vrste betonov in gramoza — izolativne materiale — tervol, kombi plošče, stiropor — apno in cement — opečni in montažni strop »NORMA« — vogalnike, opečne tuljave, dimnike, strešnike Po telefonskem dogovoru vam pošljemo predračun tudi po | Prodajno mesto in informacije TOZD Opekarna Kranj Strafc Pševska 18, tel. 21-140 ali 21-195 Obiščite nas na Gorenjskem sejmu v Kranju od 5. do 15. avgusta 83. Se priporočamo! lesnina KRANJ salon pohištva na Primskovem OBVEŠČA "a ie tesnina larad. uKinitve pohištven* programov DEKOR G in DEKOR D znižala ceno za 30 % DEKOR G se prodaja kotrgj gal za dnevne sobe v 3 nzk čnih višinah, DEKOR D pa je program^ predsobe, cene so zelo ugo> ne, saj dobite regal za dnevne sobo že za 23.896,00 dri Kompletna predsoba pa star« 12.856,00 din, Zaloge so omejene, za nata I pa vas vabijo prodajalci Lesn\ ne, ki vas bodo prijazno r, | strokovno postregli, kupljen pohištvo pa pripeljali do 30 o j brezplačno Program »DEKOR G« EK, 12. AVGUSTA 1983 NA GORENJSKEM SEJMU 13. STRAN GLAS /Kofje ALPETOUR ALPETOUR ŠKOFJA LOKA Titov trg 4 b Odbor za delovna razmerja Delovne skupnosti skupnih služb vabi k sodelovanju DIPLOMIRANE EKONOMISTE IN EKONOMISTE za delo v razvojni službi Pismene vloge naj kandidati pošljejo v 15 dneh "po objavi oziroma se osebno zglasijo v kadrovski službi v Škof j i Loki, Titov trg 4 b. PRVIČ NA NAŠEM TRZISCU SUPER ELEKTRIČNE ŠKARJE Gorenjska kmetijska zadruga — TZO SLOGA Kranj, predstavlja v svojem paviljonu na Gorenjskem sejmu tudi nekaj novosti. Med njimi naj omenimo puhalntk z dodajalno mizo in pripravo za razmetavanje sena, stroje za dosuševanje sena in aksialni ventilator za sušenje na sončno energijo. Posreduje devizno prodajo traktorjev UNIVERZAL. Ugodna prodaja traktorja TORPEDO 6006 ter traktorjev ZETOR, URSUS itd. Velika izbira traktorskih priključkov. Obiščite naš paviljon! NEPOGREŠLJIV PRTLJAŽNA VEZ NOVO NA TRŽIŠČU OW»«lt« na* paviljon n» Ooranjakam Mfmu ■PAT PENT f: . > ZAŠČITENO kOVINOPLASTIKA BLED Gregorčičeva 21 ..... tel.: 77-405, 77-066 rt1; n prttr|evan|e vseh vrst predmetov pri transportu na prtl|atnlfce avtomobilov, prikolica itd. PRTLJAŽNO VEZ lahko kgplte v našem paviljonu na sejmu, na vseh črpalkah In trgovinah z avtoma-terlalom! Reklamna sejemska cena: jČK^OJ Z našo prtljažno vezjo bo tovor pritrjen HITRO, VARNO IN ZANESLJIVO! TVF BORIS KIDRIČ Kotli za centralno ogrevanje kovinotehna Zamrzovalne skrinje LTH za dinarje deviznega porekla gorenje barvni in črnobeli televizorji- pralni stroji štedilniki hladilniki za dinarje deviznega porekla CENEJE PRODAJA trajnožarnih kotlov br6Z na potrošniško posojilo pOlOGjd Obiščite blagovnico FUŽINAR na Jesenicah Odprto od 8. do 12. in od 16. do 19. ure ob sobotah od 8. do 12. ure O LAS 14. STRAN_ MALI_ OGLASI tel.: 27-960 PRODAM_ Prodam črno bel TV KI NIŠ z novim ekranom. Vodopivčeva 7, Kranj. Prodam tri leta star črno-bel TELEVIZOR za 8.000 din. Brezar, Britof 112, Kranj. Prodam od 25 do 120 kg težke PRAŠIČE. Posavec 16. Podnart 6909 Prodam 20 do 100 kg težke PRAŠIČE. Možna dostava na dom. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 7564 ČOLN - maestral 9-SD in TOMOS 4-S zamenjam za TOMOS 10 KS, kratka os, ali prodam. Janez Pravst, Zasavska fr, Kranj 7603 TOMOS 18, kratka os, brezhiben, zelo ugodno prodam. Zbilje 9/A, Medvode 7615 Prodam JARKICE, priznane nesnice, sorte prelux. Jože Urh, Reber 3. Zasip — Bled 7651 Prodam kombiniran ŠTEDILNIK (2 plin, 4 elektrika) ter pomivalno korito — dvojno z desnim odcejalnikom. Porenta, Naklo 63 7653 Prodam KONJA, vajenega kmečkih del. Jarc, Naklo 74 7654 Prodam PUNTE in DESKE za opaženje. Škovine 20, Železniki 7655 Prodam dve ČELADI znamke AGV in NO-LAN ter ŠKORNJE za motociklizem. Sašo Horvat, Zlato polje 3/B, Kranj 7656 Prodam 9 mesecev brejo KRAVO ali po -< teletu. Mavčiče 59 7857 Prodam 1600 kosov dobro ohranjene cementne STREŠNE OPEKE in dve novi ter-mopan OKNI 180 x 140. Kranj, C. talcev 61, tel. 26-168 7658 Prodam viseče PELARGONIJE — gomol-ne, po izbiri. Podbrezje 118, Duplje 7659 Prodam nove GAJBICE za krompir. Tu-paliče 59, Preddvor 7660 Prodam LESTVE in lesene VILE. Zabuko-vje 13 7661 STROJNA SKUPNOST Predoslje proda TROSILEC za umetno gnojilo »Vikon«, 300 kg. Informacije dobite pri Alojzu Sajovic ali Jožetu Umniku 7662 Prodam trajnožarečo PEČ, staro eno leto in OMARO. Boro Keleman, Ljubljanska 6, Kranj 7663 Prodam novo enoosno kiper PRIKOLICO, z dvojnim kolesom in BIKCA, težkega 300 kg. Pipanova 38, Šenčur 7664 Prodam manjši družinski ŠOTOR »Indu-plati«. Bizjak, Moša Pijade 46, Kranj, tel. 23-352 7665 Prodam PRIKOLICO, SKOBELNIK in RADIO iskra HUFI 2 x 50 W. Jaklin, Groso-va42,Kokrica 7666 Prodam KOLO mini šport. Mulej, Šenčur, Kranjska C. 20 7667 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Telefon 28-807 popoldan 7668 Prodam ELEKTROMOTOR 10 KM »Rade Končar« in 30 m KABLA. Zg. Bitnje 23, Zab-nica 7669 Prodam belo SPALNICO »Meblo - E program«. Likar, Gregorčičeva 11, Kranj 7670 Prodam 3 PUJSKE, stare po 8 tednov. Kr-žan, Selo 23, Žirovnica 7671 Prodam KOSILNICO BCS z žetveno napravo. Kristan, Selo 26, Vodice 7672 Prodam ležečo tračno ŽAGO. Naslov v oglasnem oddelku. 7673 HLADILNIK, 170-litrski »Končar«, v uporabi 4 leta, prodam. Telefon 22-581 7674 Prodam večjo količino BUTAR smrekovih in gabrovih. Retljeva 10, Kranj — Čirče 7675 Prodam kombiniran VOZIČEK peg in varnostni avtosedež. Marčan, Mladinskih brigad 8, Kranj 7676 Prodam dobro ohranjeno OMARO, cena 6.000 din in ročno RAVNO-PLETILN1 STROJ »Standard Osijek«, dva ležišča, zelo malo rabljen, cena 25.000 din. Rodeš, Savska Loka 5, Kranj 7677 Prodam enoosno kiper PRIKOLICO »Tehnostroj«, 5 ton, novo. Pipanova 24, Šenčur 7678 Prodam 10% ceneje 11 kosov BETONSKIH MREŽ, 8 mm, na parceli v Goricah in 4 GUME »Sava« 155/13. Kranj, Jezerska c. 120 7679 Prodam tri tone CEMENTA. Likozar, Jezerska c. 71, Kranj 7680 Prodam tovarniško nov ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektrika). Ušeničnik, Šorlijeva 6, Kranj 7681 Prodam LEŽIŠČE — dvosed, 150-litrski HLADILNIK, tri garderobne dvodelne OMARE, kuhinjske elemente in OPREMO za v dnevno sobo. Stefanovič, Kranj, Lojzeta Hrovata 5 7682 Prodam GUMI VOZ in dve traktorski KOSILNICI. Rudolf Bohinc. Alpska c. 41, Lesce, tel. 75-960 7683 Prodam kombiniran ŠTEDILNIK (4 elektrika, 2 plin) in PEČ na olje EMO 5. Ogled v petek od 14. do 16. ure. Brezar, Kranj, Ulica 1. avgusta 5 7684 Prodam švedsko PEČ za centralno CTC, 28.000 ccal z gorilcem; in nov MOPED JA-WA. Franc Dobnikar, Medno 50, Ljubljana - Šentvid 7685 Prodam stilno POHIŠTVO za v spalnico. Kranj, Kurirska pot 34, tel. 26,036 7686 Prodam 70 isospan ZIDAKOV M-300. Ro-pret. Rodine 17/C, Žirovnica 7687 Ugodno prodam približno 220 kosov opečnih VOGALN1KOV. Bistrica. Begunjska 37, Tržič, tel. 50-557 7688 Prodam mlado KRAVO. Breznica 26, Žirovnica 7689 Prodam več OVC z mladiči. Zg. Lipnica 23, Kamna gorica 7690 Prodam ZMAJA, primernega za začetnike. Ogled v soboto in nedeljo od 14. do 18. ure. Beznik, Zasip, Stagne 26, Bled 7691 Zelo ugodno prodam 150 kosov sive STREŠNE OPEKE »Stražišče« in 50 strešnih robnikov. Mato Gostiša, Bavdkova" 50, Kranj, tel. 26-663 dopoldan 7692 Prodam PEČ kiippersbusch, plinsko PEČ in 8-litrski BOJLER. Rajko Knavs. Smokuč št. 41, Žirovnica 7693 Prodam rabljeno POHIŠTVO za v dnevno SOBO in SEDEŽNO GARNITURO. Podlub-nik 200, Škofja Loka, tel. 62-506 7694 Ugodno prodam belo ZIBELKO. Planin-šek. Britof 51, Kranj 7695 Prodam KOKOŠI za zakol ali nadaljnjo rejo. Helena Dobre, Ix>ka 4, Tržič 7696 Prodam 1. kub. m smrekovih PLOHOV, po 12.000 din. Telefon 81-483 dopoldan 7697 Belega KODRA z rodovnikom, starega 6 tednov, prodam. Božo Prislan, Vodopivčeva 9, Kranj 7698 Prodam visoko brejo TELICO, čistokrvno simentalko. Zorko Blenkuš, Kranjska gora, Gasilska 12, tel. 88-731 7699 Prodam mladega, lahkega KONJA, sposobnega vseh del. Dvorje 44, Cerklje 7700 Prodam BIKCA SIMENTALCA. Podhr.-z-je 61. MALI nr,» ASI. OBVESTILA, OGLASLOaMVE PETEK, 12. AV6UST| Ugodno prodam TULJAVE za dimnik centralne kurjave, premera 20 cm. Spodnja Besnica 42 7701 Prodam eno leto stare KOKOŠI nesnice ali za zakol. Sttahinj 38, Naklo 7702 Menjam mlado jalovo KRAVO za brejo, z doplačilom. Franc Bevk, Sovodenj, Podjelo-vo brdo 6 7703 Prodam SPALNICO. Predoslje 4/A. Kranj, tel. 25-162 od 7. do 14. ure 7704 Prodam 50 kv. m STENSKIH OBLOG. Skubin, Poljšica 27, Zg. Gorje 7705 Prodam 45m KOMBI PLOŠČ, 5 cm. Groz-nik Cveto, Brezje 15 b. Prodam ŠTEDILNIK na trda goriva. Partizanska 44, Kranj 7790 Prodam dva RADIOKASETOFONA: RAMA 4100 in WYNNAR stereo, oba v garanciji. Bergant, Barbara 11, Škofja Loka 7791 Prodam dva PRAŠIČA, težka od 50 do 60 kg. Franc Škrjanc, Lahovče 13 7792 Prodam električni trofazni dvotarifni ŠTEVEC in preklopno URO. samo skupaj. Berčič. Zg. Bitnje 28 7793 Prodam rabljeno cementno STREŠNO OPEKO špičak, zaprekritje hiše, po nižji ceni. Jakob Perko, Senično 6, Tržič 7794 Prodam 8 tednov stara SIMENTALCA ter večjo količino SENA. Žabnica 23 » 7795 Prodam OVNE in OVCE. Zalog 48, Cerklje 7796 Prodam KONJA haflinger, starega 8 let. Glinje 7, Cerklje 7797 Poceni prodam FORD TAUNUS, letnik 1977. Cerklje 265, tel. 42-281 7798 Prodam 8 tednov stare PRAŠIČKE. Cerkljanska dobrava 7, Cerklje 7799 Prodani nove cementne strešne SLEME-NJAKE 6, ROBNIKE 80,90. Zg. Brnik 54, Cerklje 7800 Prodam suhe smrekove PLOHE, DEBELINE 5 cm in suha bukova DRVA v »klaf-trah«. Zalog 43, Cerklje 7801 Prodam rabljeno STREŠNO OPEKO špičak in folc, nekaj PUNT in BANKIN, ŠPI-ROVCE za ostrešje, salonit plošče 160 x100 s slemenjaki in vijaki. Grošelj, Poženik 34, Cerklje 7802 Prodam 9 mesecev brejo KRAVO. Apno 1, Cerklje 7803 Prodam 10 mesecev staro TELIČKO in 14 mesecev starega BIKCA, oba simentalca. Breg 7. Komenda 7804 Prodam 8 mesecev brejo KRAVO in 100 BUTAR. Apno 11. Cerklje 7805 Prodam kuhinjsko MIZO, KLOP in 2 STOLA. Jankovič, Jenkova 10, Kranj 7806 Prodam suha DRVA in HIDROPAK. Informacije po tel. 23-963 7807 Prodam SLAMOREZNICO s puhalnikom. Podbrezje 16 7808 PREVZAMEM VSE VRSTE ROČNIH IZKOPOV VODOVODNO KANALIZACIJSKIH KANALOV, GREZNIC IN TEMELJEV. KOVAČEVIC GOJKO, Škofjeloška 8, Kranj Prodam 10 gramov ZIBATA za zobe. Informacije po tel. 83-853 7843 Tri raztegljive FOTELJE, primerne za ležišče. 3/8 CEVI, 17 kosov, in 240-litrski HLADILNIK, prodam. Završnik, Poljanska št. 62, Škofja Loka 7844 Zelo poceni prodam dobro ohranjeno POHIŠTVO, staro 4 leta. GARNITURO. 2 fotelja in raztegljiv kavč, klubsko mizico, visoko garderobno omaro, navaden kavč, omarico za TV ter omarico za čevlje, cena 17.000 din. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Bojan Len-dero, Koritenska 7, Bled 7845 Prodam dobro ohranjen italijanski ŠPORTNI VOZIČEK. Burgar, Juleta Gabrovška 34. Kranj 7846 KUPIM Kupim VOZ »ZAPRAVLJIVČEK«. Ponudbe po tel. 41-034 7706 Kupim staro motorno ŽAGO stihi 0.41, neuporabno, ali dele ohišja. Tina, Mošnje 6, Radovljica 7707 Kupim betonski MEŠALEC. Bogoljub Milosavljevič, Frankovo naselje 71, Škofja Loka 7708 Kupim TELETA simentalca, starega od 7 do 20 dni. Telefon 061-831-895 7709 Kupim rabljen TRAKTOR s pogonom na vsa 4 kolesa, od 25 do 45 KM. Skledar, Frankovo naselje 91, Škofja Loka 7847 Kupim od 80 do 100 kg težkega prašiča svinjo za pleme. Tel.: 77-624. 7888 VOZILA Prodam moped TOMOS[ automati^M. za 7710 2.Bm^^imyr^9, Kranj Prodam delno zarjavele MREŽE, višine 95, 147, 300 cm, cena od 50 do 100 din za kv. m. Frlic, Izdelovanje mrež, Zevnikova 5, Orehek. tel. 27-937 7809 Globok OTROŠKI VOZIČEK - košara, star 3 mesece, prodam za 3.500 din. Mežna-rič, Valjavčeva 13, Kranj 7810 Prodam PRALNI STROJ in BOJLER. Šti-glic, Gradnikova 3, Kranj 7811 Prodam novo SPALNICO »Niča«, 2 SM ceneje. Husnija Jogič, Lojzeta Hrovata 6, Kranj 7812 Prodam gabrove BUTARE. Podreča 49, Kranj 7813 Prodam tO dni starega BIKCA. Podbrezje št. 113 7814 Poceni prodam starejši dobro ohranjen KULTIVATOR. Kidričeva 42, Škofja Loka 7815 Prodam suhe smrekove OBLOGE, I. in II. vrste za oblaganje stropov in sten. II. vrsta je primerna za napušč, širina 5, 7 in 9 cm. Telefon 064-62-618 po 16. uri 7816 Prodam trodelno masivno OMARO. Janez Knapič, Klobovsova l, Škofja Loka 7817 Prodam dobro ohranjen električni ŠTEDILNIK »Iskra«. Telefon 064-60-605 7818 Prodam nov ŠTEDILNIK gorenje (2+2). Domijan, Frankovo naselje 164, Škofja Ix>ka 7819 Prodam rabljen betonski MEŠALEC 100-litrski. Bradeško, Podlubnik 256, Škofja Loka 7820 Prodam novo dolgo POROČNO OBLEKO št. 38. Tušek, Selca 151, Selca 7821 Prodam novo OMARO z vitrino, širina 198 cm, višina 235 cm, globina 60 cm in MIZO, dolžina 100 cm, širina 60 cm, višina 45 cm, cena 24.000 din. Ogled vsak dan. Kondojani, Radovljica, Gradnikova 125 (I blok isospan) 7822 Prodam SURF racing D-2, cena 3 SM. Telefon 26-803 7823 Prodam več OVC in KOZO. Telefon 60-859 S 7824 JARČKE, rjave hisex, stare 9 tednov in novo KMEČKO PEČ ter nerjaveč namizni ŠTEDILNIK, prodam. Fujan, Hraše 5, Smlednik, tel. 061-627-029 7825 Ugodno prodam POHIŠTVO za v dnevno sobo, staro dve leti. Ogled od 16. do 19. ure. Đuričić, T. Vidmarja 12, Kranj 7826 Prodam SPALNICO z vložki. Zg. Bitnje št. 135, Žabnica (pri puškami) 7827 Prodam ŠTEDILNIK kiippersbusch, star eno leto in OJAČEVALEC revox B-750 in eqieleizer MIKROFON shure. Jenko, C. na Belo 2/A, Kokrica — Kranj 7828 Prodam MIZARSKO LEPILO rotokol 1005. Grad 43, Cerklje 7829 Prodam italijanski športni VOZIČEK z »marelo« in za NSU volansko stikalo, štarter in nove zadnje vzmeti. Kranj, Tončka Dež-mana 2, stanovanje 3 7830 Prodam kombiniran mizarski SKOBELNI STROJ, širine 30 cm. Telefon 064-24-407 7831 Prodam NEMŠKE OVČARJE, stare 7 tednov, čistokrvne, z rodovnikom. Peter Bizjak, Sp. Gorje 146 7832 Prodam 5 kW termoakumulacijsko PEČ. Jerman, Ručevnica 33, Tržič 7833 Prodam otroško POSTELJICO z jogijem in STAJICO. Ogled popoldan. Mubi, Ul. XXXI. divizije 52. Kranj 7834 Prodam TRAKTOR »zetor« 4911 s kabino." Štefan.Grošelj, Podgorje 39, Kamnik 7835 Prodam okroglo MREŽASTO STAJICO (italijansko). Silva Žula, I^ojzeta Hrovata 9, Planina — Kranj 7836 Prodam KAVČ, električni ŠTEDILNIK in (3 kg) PRALNI STROJ. Ogled v nedeljo ves dan. Hravski, Šorlijeva 13, Kranj 7837 Prodam železno OGRAJO za balkone, 23 m. Ogled vsak dan. Štefetova 24, Šenčur 7838 Prodam KRAVO molznico, po izbiri. Sp. Pn nh'i> 42, Medvode 7839 Prodam nov barvni TELEVIZOR in smrekov OPAŽ, Ferjan Dušan, Ribno 131. Bled 7840 Prodam 600 m P'ŽICE 1.5 mm, 600 m P žice 2,5 mm in 150 m plastične pregibne CEVI, premera 16 mm. Telefon 50-772 od 20. do 21. ure 7841 Prodani MLADIČE nemškega ovčarja, odličnih staršev. .Janez Švab, Leše 21, Tržič 7842 Poceni prodam RENAULT 10, Srednja vas 29 a. Prodam karamboli ranega GOLFA. Luže 30, Šenčur Prodam MOTOR in MENJALNIK za ZASTAVO 750 in električni štedilnik. Vrankar, Naklo 76 7711 Prodam FIAT 850, neregistriran, letnik 1968. Telefon 40-012 7712 Prodam MOPED APN-4 T, z vgrajeno peto prestavo. Ogled v soboto dopoldan. Balko-vec, Hrastje 72. Kranj 7713 OPEL ADMIRAL, 75 KM, registriran do 12. 7. 1984 ter FORD 12 M, celega (primeren za dele), prodam. Štular, Šorlijeva 18, Kranj, 7714 tel. 28-427 Ugodno prodam diesel motor LAND ROVER in osebni avto SIMCA 1307 GLS ter PEUGEOT 204 karavan. Ogled vsak dan od 18. do 20. ure. Telefon 23-114 7715 Prodam RENAULT 4 TLS, letnik 1978, prevoženih 53.000 km, registriran do 11.7. 1984. Naklo 6 7716 Ugodno prodam OPEL KADET, letnik 1968, registriran do junija 1984, zelo ohranjen. Gojko Kovačevič, Škofjeloška 8, Kranj 7717 Prodam DIANO, letnik 1979, 55.000 km, 11 M. Koren, Bistrica 70, Tržič, tel. 50-202 od 15. do 16. ure vsak dan 7718 Prodam RENAULT 12 TL, letnik 1975. Telefon 79-646 7719 Prodam VW 1300, celega ali po delih, ka-ramboliran. Ogled v soboto popoldan in nedeljo. Velesovo 14 7720 Prodam avto ZASTAVO 101, letnik 1976, dobro ohranjen. Ogled v petek in soboto ves dan. Jakovljevič Zelimir, Jenkova 2, Kranj 7721 Prodam osebni avto OPEL KADETT. Ogled v petek in soboto. Podbrezje 83 7722 ZASTAVO 101, december 1976, zelo dobro ohranjeno, prodam. Telefon 064-23-044 zvečer 7723 Ugodno prodam R-4, letnik 1976, registriran do marca 1984. Rozmus, Kranj, Moše Pi-jadeja 15, tel. 26-807 od 8. do 10 in od 18. do 20. ure. 7724 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1980. Mojca Pagon, Naklo 206 7725 Prodam osebni avto PEUGEOT 204 karavan, leto izdelave 1970, vozen, neregistriran. Bogomir Snedic, Trg Svobode 22, Tržič, tel. 50-068 7726 Prodam R-4, letnik 1981. Loka 92, Tržič, tel. 064-50-183 popoldan 7727 Prodam R-12, letnik 1974, registriran do apfila 1984. Nikola Davidovič, Janeza Pu-harjal, Kranj 7728 Prodam LADO 1300 S, 8.500 km prevoženih, letnik 1982, cena 340.000 din. Naslov v oglasnem oddelku. 7729 Prodam ZASTAVO 101 konfort. letnik 1979. Studor 42, Srednja vas v Bohinju 7730 Prodam preurejenega FIČKA. Srečo Šti-belj. Zg. Dobrava 25 pri Kropi 7731 Prodam R-4 TL special, letnik 1977. Niko Štibelj, Bukovica 6, Selca. Informacije po tel. 67-121 dopoldan 7732 Karamboliran FORD ESCORT, 1972, prodam za dele. Bere, Bled, Mladinska 6 7733 DIANO, letnik 1976, zelo dobro ohranjeno, prodam. Bernard, Zg. Senica 16, Medvode, teh 061-611-222 7734 MOPED, ohranjen, kupim. Telefon 74-236, Lesce, Blejska 3 7735 Prodam MARCEDES 220 diesel. letnik 1979. Marjan Burgar, Žerjavka 12, Kranj 7736 Prodam osebni avto ZASTAVA 101, letnik 1977. Janko Dijak, Koprivnik 16, Bohinjska Bistrica 7737 GOLF, letnik 1978, prodam. Branko Ren-ko, Koroška 6. Lesce 773P VW 1300, letnik 1968, registriran, nevozen, poceni prodam tudi po delih. Vprašajte po tel. 064-83-051 - 7739 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977. Informacije od 15. ure dalje po tel. 81-259 7740 Prodam VW 1300, obnovljen, registriran do junija 1984. Ogled možen vsak dan. Vera Babic, Železarjeva 19, Jesenice 7741 Zamenjam dobro ohranjen garažiran avto 125-P za 126-P, v enakem stanju. Telefon 82-015 7742 Osebni avto NSU 1000 C, letnik 1971, registriran do konca novembra 1983 prodam. Igor Tofant, Bodešče 1, Bled 7743 R-18, prodam. Kalinškova 13, Kranj-Go-renje 7744 ZASTAVO 750 LC, letnik 1980, odlično ohranjeno, prodam. Stane Škantar, Bled, Fin/.garjeva 6 7745 Prodam kaiambolirano ZASTAVO 101, stroj 15.000 km po generalni. Ul. XXXI. divizije 52, Kranj 7746 Prodam FORT ESCORT, letnik 1975. Telefon 26-505 7747 Kupim STROJ za LADO 1200 ccm. Telefon 22-342 7748 Prodam PRIKOLICO za osebni avto 900 x 1300. Informacije po tel. 24-917 7749 Novo PRIKOLICO za osebni avto. prodam. Resman, Z^oša 23, Begunje 7750 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976. Informacije po tel. 47-422 - Kranj 7751 Prodam »FIČOTA«, letnik 1976. Naklo 17 7752 Ugodno prodam novo ŠKODO 120 LS. Šuška 26/A, Škofja Loka, tel. 62-366 7848 Prodam KOMBI 1600 za dele in motor 1600 moriš, 2000 km po generalni. Husnija Jogič, Lojzeta Hrovata 6, Kranj 7849 Kupim karoserijo za MERCEDES mini, od 70 do 75 letnika. Naslov v oglasnem oddelku. 7850 Prodam ZASTAVO 101, nevozno. Brelih (Avtoličarstvo) Suha, Škofja Loka 7851 Prodam FIAT 124, po delih. Novi svet 7, Škofja Loka 7852 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1975, registrirano do 18. 7. 1984. Radakovič, Janeza Puharja 2, Kranj — Planina, tel. 21-933 7853 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977. Voklo št. 47, Šenčur 7854 Prodam karamboliran OPEL KADETT »B«, komplet ali po delih, motor razstavljen in starejšo ZASTAVO 750. Voklo 70, Šenčur 7855 Prodam ŠKODO 120 LS, staro 1 leto. Čekov, Lojzeta Hrovata 6, Kranj, stanovanje 3 7856 Prodam GOLFA, letnik 1982. Tunjič, Lojzeta Hrovata 6, Planina II, Kranj 7857 Prodam razne dele za NSU 1200 C, dodatno nove pragove. Tone Poljanec, Vincarje 1 ( Škofja Loka 7858 Poceni prodam školjko za AUDI 60, celo leto registrirano, dve luči in akumulator. Nikola Jaki, Savska c. 3, Kranj 7859 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1975, obnovljeno. Šenčur, Zupanova 7 7860 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1976. Gajič, Lahovče 31, Cerklje 7861 Prodam PZ 125, enega v voznem stanju, drugega pa za rezervne dele. Ogled v petek, soboto in nedeljo. Jože Jordan, Žiganja vas št. 75, Križe 7862 Prodam VW 1300, v zelo dobrem stanju. Telefon 49-055 7863 Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1973, registrirano do maja 1984. Božidar Šrimpf, Deteljica 5, Tržič 7864 Prodam novo tovorno PRIKOLICO za osebni avto. Tominčeva 26, Stražišče — Kranj 7865 Prodam ZASTAVO 101, letnik november 1980. Rajmund Mokorel, Bistrica 1, Tržič 7866 Oddam — prodam JUGO 45, najboljšemu ponudniku, dobava aprila 1984. Šifra: Jugo 7867 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977 in ZASTAVO 101, letnik 1978, dodatno opremljeno, motor 1300 S in DIANO 6 LC, letnik 1980, vse registiirano in dobro ohranjeno. Staretova 32, Kranj-Čirče 7868 Prodam ZASTAVO 101 confort, letnik 1981 in novo tovorno PRIKOLICO. Velesovo št. 10, Cerklje 7869 Prodam obnovljeno ZASTAVO 101. Telefon 25-423 « 7870 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973, celo ali po delih. Sp. Brnik 6 7871 Prodam ohranjen VW, starejši letnik. Vi-soče 6, Tržič 7872 Prodam AUDI, letnik 1970. Ogled možen v soboto in nedeljo od 14. do 18. ure. Pirker, Stošičeva 5, Kranj 7873 FIAT 125-PZ, ietnik 1971, brezhiben, registriran do maja 1984, prodam. Ogled od 15. ure dalje do 20. 8. Lavička, Križe 106, Tržič 7874 Prodam ZASTAVO 101, ietnik 1976, cena po dogovoru. Ogled od 18. do 20. ure. Telefon 50-340. Franci Ruparčič, C. 1. julija 35, Bistrica pri Tržiču 7875 AUDI 60, letnik 1970, prodam Struževo št. 37, Kranj, tel. 28-636 7876 Prodam FORD ESCORT, letnik 1979. Ste-vo Davidovič, Svetinova 8/B, Jesenice, tel.81-717 7877 Prodam VW 1200, letnik 1966, celega ali po delih. Bizjak, Jezerska c. 47, Kranj 7G78 Ugodno prodam FORD GRANADO, v račun vzamem tudi manjši avto. Telefon 78-031 7879 Prodam AUSTIN 1300, registriran do julija 1984. Ogled popoldan. Jelovska 19/A, Radovljica 7380 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971, registrirano do junija 1984. C. na Brdo 39, Kokrica — Kranj 7881 Prodam MINI MORIŠ za 12 3M. Jožica Grzetič, tel. 81-541 - int. 376 od 7. do 14. ure razen nedelje 7882 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971, registrirano do 11.4.1984, obnovljeno. Stane Lončarič, Predoslje 67/A, Kranj 7883 Zelo ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1973> vozno, neregistrirano. Milan, tel. 064-22-221 — int 26-32 dopoldan 7884 STANOVANJA S 1. septembrom oddam trisobno STANOVANJE, najboljšemu ponudniku. Predplačilo za 1 leto. Naslov v oglasnem oddelku. 7753 Zakonca brez otrok iščeta STANOVANJE s sanitarijami in kopalnico. Plačava v gotovini za eno leto v naprej. Enver Radončič, Ul. Mirka Vodnova 1, Kranj, tel. 26-061 7754 Pri Kranju oddam dve opremljeni SOBI. Poleg je tudi garaža in vrt. Šifra: Predplačilo • 7755 ženski MEŠANICA DOMAČEGA Ženski čaj je šesta 7 vrst poznanih zdra aromatičnih zelišč. Čaj je, pomirja ter krepi tek!) sk\ čaj odganja vetrov* vodo iz telesa, prepreč penjanje in je za dobro Ženski čaj je namenjen, stim, ki imajo slab obtok1 motnje pri mesečnem pa belem toku. Čaj deluje dejno in koristno za zdr Ča] dobite v TOMAŽINČIČ — PREDELOV^ ZDRAVILNIH ŽELE I — IZOLA ^ Samski moški, nekadilec, Kranju, po možnosti v centru. Možnost predplačila Oddam SOBO s souporabo palnice. Šifra: V Kranju Mlad par nujno išče SOBO s kopalnice v Kranju ali okolici. 1 Redna plačnika ali po tel. 064-Jkm Zamenjam enosobno lastiušbr VANJE v Ljubljani s centralna^ njem, toplo vodo, telefonom, dvi*»J kosti 36 m', za podobno v Radotfj ali na Bledu. Ponudbe pod: Nov« J V stari hiši menjam dvosobno!1 NJE, lastniško, za enosobno ali \ Kranju ali bližnji okolici. C va 19, Čirče — Kranj (vhod --M.------ \ . -------------,.Jt — nujno a Zamenjam dvosobno STANTJfcl večje. Ponudbe pod šifro: Trosoboil Dve dekleti iz Primorske, fa zadnji letnik Tekstilne šole, iifc bližini šole ali v okolici. Telefoni Prodam dvosobno STANOVA) netom v Škof j i Loki. I, ' tel. 62-301 popoldan Mlad par nujno išče G enosobno STANOVANJE v r jesc niški občini. Ponudbe pod: čnika Novo dvosobno, še nevseljeno NJE (57 kv. m, prvo nadstrt stran, centralna kurjava) v Moj njam za večje (tri, štirisobno,! vanje) na Jesenicah (Plavi), Kc Radovljici. Pismene ponudbe njava Novo komfortno enosobno v Kranju in nekomfortno em ši hiši prodam. Šifra: 130 + Dva fanta vzamem Hrastje 73, Kranj Prazno eno do dvosobno ST centralno v Kranju ali bližnji t me urejena družina. Možnost oifra: Letališče Oddam SOBO s souporabo palnice. Telefon v oglasnem POSESTI Prodam polovico HIŠE ali jo < jem. Naslov v oglasnem oddelku. Prodam starejšo HIŠO v P " 4 km iz Škofje Loke. Naslov delku. V bližini Bleda zamenjam (p^ enonadstropno HIŠO in staro 1.000 kv. m sadnega in zelenjavne« manjšo novo ali staro HIŠO, ev«^| vanje na relaciji Kranj—Bled. ^| jesen \ Na lepem sončnem kraju pod | prodam novo HIŠO v III. gradb 1400 kv. m vrta, ali zamenjam a STANOVANJE v Kranju. Telefoni po 21. uri Zamenjam komplet dve STA.V\ manjšim vrtom, dva garaži, n aw ti jo v Žirovnici, Radovljici ali okcM v oglasnem oddelku. ZAPOSLITVE V redno delovno razmerje PLETILJO. M. Kordež, Kranj Iščem delo v popoldanskem č» tudi na domu. Podbrezje 5 Zaposlim MIZARJA. Franc ZARSTVO Kranj, Zasavska c. 2 Takoj zaposlim KV KL)l?A\ in mlajšega delavca za priueitev NIČARSTVO - Stiahinj Jt tel. 47-404 Takoj dobi zaposlitev dekle., gostilni »Dom pod planino« Treajt renja vas nad Škof jo Loko. Hrtni^ vanje v hiši, zaposlitev je stalna. žno 13.000 din. Telefon 064-68-2« na STA V 59. letu starosti me je nenadoma zapustila moja draga žena MARJETA SPIŠIČ iz Rozmanove 4, v Kranju Prisrčno se zahvaljujem sostanovalcem za podarjeni v« in vsem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremsv zadnji poti. ŽALUJOČI MOŽ NIKO IN SESTRI Kranj, 4. avgusta 1983 fEK. 12. AVGUSTA 1083 DEŽURNE TRGOVINE, OSMRTNICE 15. STRAN O mVESTILA V1S in MONTAŽO žaluzij in rolet napo tel. 77-481 6904 LETE: lesene, plastične in ŽALUZIJ E te ŠPILERJU, Gradnikova 9, Ra-GAifcjica, tel. 75-610 7012 V Obveščamo vas, da smo pričeli s prodajo Uskih SMUČARSKIH KOMPLETOV od f. do 12 ter prodajo vse ostale ZIMSKE PROSKE GARDEROBE Se priporoča [2* tASTEKLUJEM balkone, stekla na drse-™i i ali odpiranje. Ponudbe po '1061-327-787 od 18. ure dalje 7777 L 061-327-787 od 18. ure dalje PRIREDITVE 1 tasambel SIBILA vabi v SOBOTO, 13 8 1». uri na VELIKO KRESNO NOČ na EBACEVO, v NEDELJO, 14.8., ob 16. un T na VELIKO VRTNO VESELICO v LE-*V ^ 7778 Skupina TRGOVCI igra v PETEK, 12. 8. GORENJSKEM SEJMU, v SOBOTO, t-, ob 20. uri in NEDELJO, 14.8., ob ari na VESELICI v LAHOVČAH. VAJENI' 7779 Uadina iz LAHOVČ prireja v SOBOTO, \ in NEDELJO, 14. 8. VRTNO VESELI-■p« ansambel TRGOVCI 7780 kpsarobel OGLARJI igra v NEDELJO, ^L 11983 na VELIKI GASILSKI VESELICI ifc DTEMAŽAH. VABLJENI! 7781 1 ZGUBLJENO „ julija sem izgubila URO »DOXA« bL\ *e$kom P™*)™* Ker mi je drag spomin, ftai lenega najditelja prosim, da mi jo vrne »SJ t nagradi. Naslov v oglasnem oddelku. ffi 77 a; OZNANSTVA irlim spoznati veselo vdovo srednjih let. tjJll rtov v oglasnem oddelku. 7783 tSTALO ,jlA irednjo šolo. Telefon 23-464 82 Ifcem INŠTRUKTORJA za matematiko uJV ri&sner Rant, ' 7784 f VARSTVO sprejmem več otrok. Naslov m oddelku. 7785 LTRAM matematiko za srednje šo-Rant, Juleta Gabrovška 30, Kranj-Plani- 7786 avljam, da mi je bila 1. 8. 1983 ukrade-TA ZAPESTNICA, ki mi je drag spo-5ryv,* B s,na Petra. Ker je oseba dobro po-, prosim, da jo vrne na isto mesto kot la, da se izogne neprijetnim posledicam. Keren, Lahovče 66 7787 VARSTVO sprejmem otroka. M. Vari, Milene Korbarjeve 11, Kranj. Zglasite se ko v nedeljo dopoldan ali pismeno 7788 lahki metodi INSTRUIRAM slovenšči-in nemščino za vse osnovne in srednje Angelca Pivk prof., Cegelnica 30, Naklo Kranju, tel. 47-203 od 20. do 21. ure 7789 1EZURNE TRGOVINE y V soboto, ^ p. avgusta bodo dežurne nasled-u prodajalne Trgovske in gostin-delovne organizacije Živila nj na področju KRANJA in okolice:' £ vflOZD maloprodaja Kranj: S P Pri reku, Kranj, SP Pri Nebotičniku j, SP Oskrba, Kranj, Begunj-pnVfca 4, SP Planina Kranj, Zupančičevi l 24. PC Planina Kranj, S P Pred-[H or PC Britof od 8. do 20. ure, SP "S nćur, PC Bitnje od 8. do 18. ure. \ TOZD Delikatesa Kranj: Delikate-*l Kranj od 7.30 do 14. ure, Dom -*dnja vas od 8.30 do 14. ure, Hrib toojl »ddvor. Kotna Jezersko, Klemen-\ k Duplje in Krvavec Cerklje od ^ do 20. ure, Na vasi Šenčur in Na-o v Naklem od 8. do 14. ure. V nedeljo pa bodo dežurne nasled-prodajalne: TOZD Delikatesa Kranj: Delikate-Kranj od 7.30 do 11.30, Krvavec kije od 7. do 11. ure, Naklo v Na-m od 8. do 12. ure in Na vasi šen-od 8. do 11. ure. OZD maloprodaja Kranj: Gorenj-Cerklje od 8 do 11. ure. KOFJA LOKA P Mestni trg, mesnica Mestni trg ŽIC kreator, Deteljica, Mercator, karjeva 1 a, Živila — Lipa, Koro-3 in Mercator Pristava. "A ZAHVALA Strti od žalosti ob boleči in mnogo prerani izgubi dragega moža, atija, starega atija, sina, brata, zeta in svaku LOJZETA GOLOBA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali toliko cvetja in nas tolažili in pomagali v težkih trenutkih ter sočustvovali z nami. Iskrena hvala podjetju Elektro Kranj, SNZ Občine Kranj, sostanovalcem bloka Moša Pijade 9, posebno družini Katrašnik, bodočim sosedom in vaščanom v Tenetišah, govornikom: tov. Slaparju, tov. Kendu in tov. Čuku za tako tople besede ob zadnjem slovesu, pevcem in župniku iz Trstenika za tako lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA V 75. letu starosti nas je za vedno zapustil naš skrbni mož, oče, stari oče in stric JANEZ MALEŠ p. d. Vahtarjev Iskreno se zahvaljujemo nadvse dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno evetje in spremstvo na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni tudi dr. Beleharju za dolgoletno zdravljenje in duhovščini za lep pogrebni obred. VSEM IN VSAKEMU POSEBEJ, ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! VSI NJEGOVI Poženik, 1. avgusta 1983 ZAHVALA Ob boleči in tragični izgubi dragega sina, brata in strica IVANA SVETINA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izrečena sožalja in podarjeno cvetje. Posebna zahvala za pomoč kolektivu Turist Javornik, sosedom, sodelavcem, prijateljem in sorodnikom. Hvala duhovniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za žalostinke. VSI NJEGOVI Jesenice, Kranj, 9. avgusta 1983 ZAHVALA V 70. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric ALOJZ PAVLIN s Sp. Jezerskega Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vence in cvetje. Zahvaljujemo se tudi OZB Jezersko, GG - TOZD Preddvor in GGTM Kranj. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za opravljen pogrebni obred. ŽALUJOČI: žena Minka, Milan in Marta z družino,, Vojko s sinom Gregorjem in drugo sorodstvo Jezersko, 8. avgusta 1983 10'jI ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage žene, mamice, sestre, tete KATARINE AŽMAN roj. MAROLT se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste jo tako številno pospremili na zadnji poti, ji darovali cvetje, vsestransko pomagali in nam izrekli sožalja. Iskreno se zahvaljujemo dr. Ažmanu, zdravstvenemu osebju Kirurškega oddelka Bolnišnice Jesenice in zdravstvenemu osebju Onkološkega oddelka Kliničnega centra Ljubljana za lajšanje bolečin ob njeni težki bolezni. Zahvaljujemo se tudi delavcem tovarne Sukno Zapuže, pevcem iz Tržiča, g. župniku za lep pogrebni obred in vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. ŽALUJOČI VSI NJENI Zg. Otok, 5. avgusta 1983 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega nepozabnega moža, očeta, starega očeta, brata, strica ALOJZA ŠILARJA iz Zg. Bitenj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, izrekli sožalja, darovali cvetje in ga pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi sindikalni organizaciji SDK Kranj, ZZB za podarjeno cvetje in izraze sožalja. Radi bi se zahvalili dr. Bajžlju za dolgoletno zdravljenje. Hvala pevskemu zboru Društva upokojencev, godbi, govorniku in g. župniku za lep pogrebni obred. ŽALUJOČI: žena Anka, hčerka Nada z družino, brat, sestre in drugo sorodstvo Zg. Bitnje, 8. avgusta 1983 ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, deda, pradeda, brata, strica VIKTORJA PAVČIČA v pokoju se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izražena sožalja, za cvetje in vence. Hvala sodelavcem Save Kranj — TOZD Tehnični in kemični izdelki, sodelavcem Gradbinca Kranj — TOZD Lesni obrati. Posebna zahvala /.druženju ZB Primshovo, osnovni organizaciji ZK in KS Primskovo, govorniku pred krsto tov. Beštru in ob odprtem grobu tov. Malgaju, godbi in pevcem, ki so pospremili pokojnika v zadnji dom. ŽALUJOČI: žena Marija, sin Viktor z družino, hčerka Mira z družino, vnukinja z družino in pravnuk Sebastijan ter drugo sorodstvo Kranj, Toronto, Križe, Kamnik, Senično, Maribor, Bled, Ljubljana, 4. avgusta 1983 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka FRANCA PERNETA Blejčevega ata se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, vaščanom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih nesebično pomagali, z nami sočustvovali in darovali cvetje; še posebej Mariji Fister za vsestransko pomoč, Vinku Jerala pa za lepe besede ob slovesu preć domačo hišo. Zahvaljujemo se DO Iskra Lipnica, Lip Podnart, KTP Podnart, Iskra Otoče za vence in izrečeno sožalje. Prisrčna hvala pevcem iz Podnarta za žalostinke. Hvala župnikoma z OvsiŠ in Ljubnega za lep pogrebni obred ter nosilcem praporov. Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti, še enkrat iskrena hvala. Žena Tončka, sinova Frane in Ciril, hčerke Milka, Tončka, Marinka in Anica z družinami ter drugo sorodstvo Prezrenje, 5. avgusta 1983 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta MOMIRA PEŠIČA se iskreno zahvaljujemo za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti stanovalcem Nazorjeve 12, sorodnikom in prijateljem, DPO KS Vodovodni stolp Kranj. Posebna zahvala pa garniziji vojne pošte Kranj. ŽALUJOČA ŽENA MARIJA IN SIN ZLATKO Gospodarsko sodelovanje — dobri sosedski odnosi Nastop koroških gospodarskih dejavnikov na gorenjskem sejmu v Kranju pomeni nov korak k tesnejšemu sodelovanju med koroškim in slovenskim gospodarstvom — Razviti blagovni odnosi so osnova za dobre sosedske odnose in odprtost meje v pravem pomenu besede Kranj — Nastop koroških gospodarskih dejavnikov na letošnjem 33. mednarodnem gorenjskem sejmu v Kranju je naletel na nemajhno zanimanje obiskovalcev oziroma javnosti ter še posebej gospodarskih krogov. Prav gotovo je bilo s tem doseženih več namenov z enim zamahom. Koroški gospodarstveniki so pokazali, da njihov gospodarski oziroma ekonomski potencial ni tako neznaten in neizrazit, kot je morda marsikdo ocenjeval še do sedanjega nastopa. Ob tem pa je hkrati tudi res, da se je ves ta potencial onkraj meje zavedel, da sam in vsak zase ostaja nepomemben in nepoznan ali pa izredno težko ostaja v igri večjih in združenih, ki imajo največkrat drugačne interese. Opozoril je tudi vsestransko gospodarsko razvejano in razvito Gorenjsko (v prvi fazi) na številne in neizkoriščene možnosti. In nenazadnje je ta nastop vnesel del svežine v prizadevanja, da bi kranjske sejemske prireditve postale odsev dogajanj, dosežkov, možnosti in ciljev na gospodarskem in s tem v zvezi družbenem področju. V okviru sejma je bil v sredo tako imenovani Koroški dan, včeraj pa v zabavnem programu prireditve Koroški večer. Potrditev, da je razstava koroških gospodarskih dejavnikov na sejmu vzbudila izredno zanimanje, je bila tudi tiskovna konferenca, ki so jo v sredo dopoldne v okviru koordinacijskega gospodarskega odbora, sestavljenega iz narodnega sveta koroških Slovencev, zveze slovenskih organizacij in zveze slovenskih zadrug, pripravili na gorenj- Mokra Kresna noč Bohinj — Pravijo, da ima dež v Bohinju mlade. Tudi minulo soboto je namočil tradicionalno Kresno noč, ki je naVkljub hladnemu deževnemu večeru privabila k jezeru veliko ljudi. Kes, nimamo sreče, so tarnali prireditelji. Tudi kmečka ohcet je bila mokra. Srečnejšo roko so teden dni nazaj imeli gasilci, saj je vročina pripeljala k jezeru kar 4 tisoč kopalcev in mnogi so ostali dolgo v noč, na veselici Pod skalco. V Bohinju se je minuli, teden zelo ohladilo in v soboto so se turisti oblekli v tople vetrovke. Poprej je imelo jezero kar 25 stopinj, kar ne pomnijo, v nekaj dneh je temperatura vode padla na 19 stopinj. Domačini pravijo, da je letos z vremenom nekaj narobe. Običajno sneg na Triglavu pada na začetku julija, letos pa ni bilo tako. Nad 2.200 metri je padel ob zadnji ohladitvi, kar ne pomnijo, da bi se dogodilo takole sredi poletja. Običajno je prva ohladitev prišla po 15. avgustu. - Zato ni čudno, da se turistični delavci sedaj boje, kakšno bo avgustovsko vreme. Kamp ob jezeru je na dež in hlad najbolj občutljiv in z ohladitvijo se je takoj začel prazniti, v dveh dneh je .odšlo sto gostov. Mnogi tuji turisti prihajajo v Bohinj le spotoma, za nekaj dni, ko se vračajo z morja. Če ne bo lepega vremena, jih pa ne bo. Najmanj so letos za goste v skrbeh bohinjski hoteli, ki so dobro zasedeni. Slabše se prodajajo zasebne turistične sobe. Gostje že nekaj Časa neradi jemljejo sobe, ki nimajo kopalnice in tople vode. Od 1.200 postelj v zasebnih turističnih sobah pa je le okoli 800 takih, ki imajo kopalnico.ali toplo sobo. Morali bi jih torej preurediti, toda kaj, ko so krediti ne- privlačni, saj Ljubljanska banka ponuja kredite z 20 odstotno obrestno mero. Preureditev vsake sobe pa bi terjala najmanj 100 tisoč dinarjev. Svoje je opravila slabša oskrba v zadnjih letih, o čemer so se tuji časopisi, nekateri tudi zlonamerno, široko razpisali. Tako se dogaja, da hrano, celo mleko pripeljejo s seboj, nato pa presenečeni ugotavljajo, da so naše trgovine vendarle dobro založene. Zato odhajajo le s pripombo, ki je postala že kar tradicionalna. Ne morejo in ne morejo razumeti, zakaj so vsepovsod pri nas sanitarije umazane in pokvarjene. Tradicionalno Kresno noč turistično društvo Bohinj-jezero pripravi vselej prvo soboto v avgustu, ko je turistov največ. Osvetljeno jezero, lučke na vodi in godba, ki igra in se vozi s polnom po jezeru — vse to je seveda najbolj mikavno prvič. Sredi septembra pa bodo pripravili prav tako že tradicionalni kravji bal, ki je bolj »domače« obarvana prireditev. Planšarstva v Bohinju resda ni več veliko, le nekaj majeric še rešuje nekdanjb slavo. Zato Bohinjcem že hudomušno nagajajo, da si morajo za kravji bal krave izposojati. Res pa je, da se zadnje čase spet vsepovsod ozirajo nazaj v plunine. Tudi v Bohinju so očistili nekatere zapuščene pašnike. Morda je torej kravji bal najtežje čase že preživel. M. Volčjak skem sejmu. Izzvenela je z enim samim motom in skupnim imenovalcem vseh razpravljalcev. Sodelovanje koroškega in gorenjskega gospodarstva in razvijanje blagovnih odnosov na tem področju je glavni pogoj za res pravo odprtost meje, ki pa v svojem osnovnem izhodišču nima za cilj premikanje meja, marveč zgolj in izključno le dobre sosedske odnose. Nekateri premiki in uspehi, ki naj bi nenazadnje pripeljali tudi do hitrejše sklenitve ustreznega sporazuma med Avstrijo in Jugoslavijo, se že kažejo pri tako imenovanih mešanih firmah. Rezultat ustanavljanja le-teh na Koroškem je okrog 500 novih delovnih mest za rojake onkraj meje, oziroma za vse (kot so poudarili na konferenci), ki vidijo cilj dobrih sosedskih odnosov v takšnih zasnovah in v razvijanju blagovnega sodelovanja ter menjave. Ob tem je bila poudarjena zelo pomembna ugotovitev. Koroški Slovenci onkraj meje na gospodarskem področju nočejo nikakršne podpore, marveč je njihov cilj, da se organizirani postavijo na trdna tla. Le-ta pa bodo toliko bolj trdna, kolikor bolj bo razvito gospodarsko sodelovanje; ko meja ne bo pregrada, marveč zgolj ločnica dobrih sosedov. Že prvi koraki so spodbudni. Že samo nekateri organizacijski premiki so veliko naredili na področju ekonomske in socialne trdnosti slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Ob tem pa so pokazali tudi na številne in neizmerne možnosti tovrstnega razvoja in sodelovanja v obojestransko korist. Številne ideje in možnosti so se kazale že na tiskovni konferenci. Uresničitev pa je toliko lažja, kolikor bolj smo se je pripravljeni lotiti. A. Žalar Praznik gasilskega društva Kovor V nedeljo, 14. avgusta ob 14. uri bo prireditev ob 60-letnici delovanja gasilskega društva Kovor. Po proslavi, s povorko in razvitjem prapora, bo zabava s plesom, na kateri bo igral ansambel Triglav. V. Primožič Še letos novo zavetišče na Tegoščah Tržič — V petek, 29. julija, so ognjeni zublji na planini Tegošče do tal upepelili leseno, trideset let staro zavetišče za pastirja in za 40 glav živine. Takoj po nezgodi so se sestali člani pašnega odbora in predstavniki zadruge in se odločili, da še letos postavijo na pogorišču novo zavetišče za živino in kočo za pastirja. Gradbena dela bo prevzel SGP Tržič. Pri prevozu materiala na gradbišče bodo pomagali delavei in stroji trži-ške temeljne organizacije Gozdnega gospodarstva Kranj, s prostovoljnim delom pa tudi člani pašne skupnosti Tegošče. Denar za nova objekta bodo zagotovili tržiška zadruga, pašne skupnosti tržiške občine ter Zavarovalna skupnost Triglav z odškodnino za pogoreli hlev. Za pomoč bo zadruga zaprosila tudi občine, katerih kmetje pasejo živino na tržiških planinah. Zaradi požarne varnosti bodo objekta gradili ločeno. Pastirska koča bo nared že v desetih dneh, medtem ko bodo zavetišče za živino dogradili do konca septembra. Tudi v dneh, ko je planina brez koče za pastirja (ta se je v nezgodi poškodoval), je živina na Tegoščah pod nadzorom. Za to sta poskrbela pašni odbor in zadruga. Pastir bo kmalu dobil streho nad glavo; živina pa se bo morala do konca pašne sezone stiskati pod goste krošnje dreves, (cz) p CA Prodaja KŽK KRANJ -HRASTJE- GLASOVA ANKETA Šola v Gasilskem domu V Javorjah prizadevni domačini in člani gasilskega društva hitijo Z zaključnimi deli pri obnovi gasilskega doma, da bi v njem lahko prihodnji mesec stekel pouk štirirazredne šole. Dom ni le pomembna pridobitev za požarno varnost, temveč je še en dokaz, da se z voljo do napredka, prostovoljnim delom in pripravljenostjo, da se žrtvuje kakšna ura prostega časa, da vfeliko narediti. Irena Frelih, učiteljica na podružnični šoli v Javorjah: »Če ne bi krajani tako pohiteli z obnovo gasilskega doma, bi se morali otroci voziti v Poljane. To bi bilo težko, saj imajo nekateri zelo daleč do avtobusa. K nam hodijo otroci iz Žetine, Zapreva-la, Podvrha, Mlake, Gore in drugih oddaljenih krajev. Zlasti za prvošolčke bi bila dolga pot in še vožnja prenaporna. V gasilskem domu bo dovolj velika sejna soba, da bomo v njej imeli kombiniran pouk prvega in drugega razreda, ki ju obiskuje 18 učencev, __si- _ _ _ ... J* Kranj—Brnik zgodila proa\ nI ------j — ...... c6uuna \ zgoda, ki ji je botrovala pt* trost. Janja Brunner, stan Avstrije, je trčila v tovon vozil z Brnika proti Kranj^ tovornjaka, Ivan Krivic a 'J v bližini gradbišča nov« j{ Šenčurju zavijal v levo N ustavil, Brunnerjeva pa J vanj. Voznica je bila te:v in so jo prepeljali v jese: nico. Padel pri plezanj Mojstrana — V gorski a severni steni Trigla\ a se ji zvečer poškodoval češk . Karol Bohm, star 24 let K> jateljem plezala na polk sarsko smerjo«, se jima nila za skalo in Bohm je \m metrov v globino. Pri padci tNT škodoval gleženj desne no$> valci GRS Mojstrana so i \ akcijo pričeli istega večen\ noči pa so jo prekinili in ml naslednji dan. S helik^l 11SNZ so ponesrečenca prtj jeseniško bolnišnico. K e: a dili zdiavniško pomoč Razlito olje prepojilo tla Jesenice — Iz cisterne \ nulo sredo pred jeser.>\ parkiral voznik naklao..\ Džukanovič, je izteklo na : okrog 3.000 litrov kur Domnevajo, da se je na ost gala cev pomožnega i:;, padla iz ležišča. Voznik opazil in cev za silo gani slednjega dne olje preu\ olje je prepojilo z žlindro ;w rišče, vendar ne predstavi nosti za okolje. Gmotna škoč^ 90.000 dinarjev.