STANOVANJSKO NASELJE NA GRABNU: PO SPREJETEM URBANISTIČNEM TU SE KAMNIK ŠIRI TUDI NA SEVERNEM DELU SEJA KANDIDACIJSKE KONFERENCE V REPUBLIŠKI SKUPŠČINI KANDIDATA ZA ČLANA PREDSEDSTVA SLOVENSKE SKUPŠČINE V petek, 14. januarja so se sestali člani občinske kandidacijske konference in razpravljali o možnih kandidatih za člana predsedstva republiške skupščine. Enega člana predsedstva namreč po ustavnih dopolnilih voli zbor delegatov občin v republiški skupščini. Člani kandidacijske konference so soglasno podprli možna kandidata za to mesto, kiju je predlagal izvršni odbor republiške konference SZDL na osnovi evidentiranja v občinah. Evidentiranih je bilo 15 možnih kandidatov v vsej Sloveniji, med njimi tudi dr. Mara Bešter, ki jo je predlagal koordinacijski odbor v Kamniku, vendar jih večina ni sprejela kandidature. Predvidevajo, da bo treba to dolžnost poklicno opravljati.-Možna kandidata, ki morata do- biti podporo najmanj v 21 občinah sta: Zdravko Krvina, predsednik občinske skupščine v Škofji Loki in Roman Ogrin, predsednik izvršnega odbora Temelje izobraževalne skupnosti v Trebnjem. Člani konference so podprli tudi kandidaturo Staneta Kavčiča za predstavnika slovenskega izvršnega sveta. VROČA RAZPRAVA 0 CESTAH Že v zadnji številki Kamniškega občana smo pisali o nekaterih pro- KAMNIŠKI OBČAN GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK velika pridobitev za našo trgovino: preko 4 tis(! ton blaga bodo sprejela nova skladišča kočne ALI KAMNIK POTREBUJE SAMOPOSTREŽNO RESTAVRACIJO? Na pobudo izvršnega odbora občinske konference SZDL je občinska kandidacijska konferenca na seji 14. 1. 1972, ko je sprejemala kandidatno listo za člana predsedstva skupščine SR Slovenije obravnavala tudi problematiko družbene prehrane v kamniški občini. Urejena prehrana prav gotovo pomembno vpliva na zdravje in počutje delavca na delovnem mestu In s tem tudi na proizvodnost dela. Tega se v kamniških kolektivih zavedajo, zato so že marsikje poskrbeli, da delavci v odmoru dobe toplo malico. Ponekod pripravljajo tople obroke v lastnih kuhinjah, drugod jo dovažajo iz drugih podjetij. Precej pa je še kolektivov, tako v gospodarstvu kot v ostalih dejavnostih, ki nimajo urejene nobene oblike prehrane, bodisi zaradi delovnih pogojev (montaže) ali pa zaradi materialnih razmer. Kratka anketa v 10 največjih kamniških podjetjih je pokazala naslednja stanja: V teh podjetjih, ki zaposlujejo 6276 ljudi uživa toplo malico 3986 delavcev ali 63 %. V šestih podjetjih pripravljajo hrano v lastnih kuhinjah oz. restavracijah, medtem ko jo v ostalih štirih dovažajo iz restavracije Stol, oz. eno podjetje iz restavracije In-duplati v Jaršah. Ker je v manjših obratih podjetjih in še posebno negospodarskih organizacijah položaj precej slabši, računamo, da pri okrog 8000 zaposlenih v naši občini dobiva topli obrok med delom nekaj čez 4000 delavcev. Več kot 3000 zaposlenih pa se hrani kakor pač nanese. Niso redki primeri, ko prihajajo na delo brez zajtrka in vendar na delovnem mestu nimajo možnosti zaužiti toplega obroka. Na posledice neurejene prehrane čedalje bolj opozarja tudi zdravstvena služba, ki beleži čedalje večji delež obolenj prebavi^ in drugih bolezni, ki jih povzroča neredna prehrana. Konferenca je po razpravi sprejela naslednja stališča: - Kljub prizadevanju posameznih delovnih kolektivov, ki so bolj ali manj uspešno poskrbeli za prehrano svojih članov, je v občini Kamnik še vedno skoraj polovica delovnih ljudi na delovnih mestih brez primerne prehrane. Tudi v samem mestu se čedalje bolj čuti potreba po ustreznem obratu družbene prehrane. - Občinska konferenca SZDL in občinski sindikalni svet naj temeljito analizirajo položaj na področju družbene prehrane v delovnih organizacijah. V ta namen naj bi v posameznih delovnih organizacijah izvedli ankete, na katere naj bi odgovarjali samoupravni organi in tudi posamezni delavci. - Ker je problem prehrane sebno pereč, zlasti v manjših lovnih organizacijah, ki nimajo m nosti za gradnjo lastnih kuhinj restavracij, bi bilo nujno potreb preučiti pogoje za gradnjo cent! nega obrata družbene prehrane Kamniku. - V večini delovnih organiza smatrajo, daje v Kamniku nujno p treben centralni obrat družbene p: hrane, ki naj bi 800 zaposleni občanom zagotovil primerno pi hrano po sprejemljivih cenah in bi imel ustrezno lokacijo. L Prav gotovo bi tak obrat laht zelo racionalno posloval, če bi dnej» no pripravljal večje število topl| obrokov. - Namen te akcije nikakor | omejevati pobud delovnih kole| tivov za urejanje lastnih obrat<| družbene prehrane, pač pa pomagaš predvsem manjšim kolektivom, Kj tistim, ki so ali še bodo ugotovili, ds bi bila gradnja oz. uvedba lastne^ obrata družbene prehrane neracif nalna oziroma predraga. - O teh vprašanjih naj razpravi 1 tudi občinska skupščina, ki naj pri uči možnost ustanovitve posebne)!1 konzorcija za gradnjo obrata druli bene prehrane v Kamniku. Vsekakd, pa je treba to vprašanje obravnava11 v okviru srednjeročnega načrta ral voja občine"Kamnik. STROŠKI ZA KOMUNALNO UREJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ Občinska skupščina je na decembrski seji sprejela odlok o povprečni gradbeni ceni in o povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v občini Kamnik. Po tem odloku bo odškodnina za razlaščena stavbna zemljišča na območju mesta Kamnika znašala 27 dinarjev za kvadratni meter, za območja naselij, ki se urejajo z zidalnimi načrti 21 dinarjev za kvadratni meter in za druga naselja, na področju katerih so stavbna zemljišča, 15 dinarjev na kvadratni meter. Ker republiški zakon o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini nalaga občinam, da za svoja območja določijo vrednost posameznih elementov za izračun vrednosti stanovanjske hiše ozir. stanovanja, je občinska skupščina določila tudi povprečno gradbeno ceno za kvadratni meter čiste stanovanjske površine, ki znaša na območju mesta Kamnika 3000 din, na območju pomembnejših naselij 2500 dinarjev in na območju drugih naselij 2000 za kvadratni meter. Glede na to so bili določeni tudi povprečni stroški komunalnega urejanja zemljišč, ki znašajo za območje mesta Kamnika 25 % od vrednosti povprečne gradbene cene za kvadratni meter stanovanjske površine. To pomeni glede na prej navedeno vrednost stanovanjske površine 750 dinarjev od kvadratnega metra stanovanjske površine. Za območja pomebnješih naselij so povprečni stroški komunalnega urejanja 30 % od vrednosti stanovanjske površine, za območja drugih naselij pa 35 % od vrednosti povprečne gradbene cene za kvadratni meter stanovanjske površine. u I PROGRAM DELA SLUŽBE ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA NA PODROČJU OBČINE KAMNIKZAL1972 srednjeročni (petletni) program pospeševanja kmetijstva na področju i Jine Kamnik predvideva povečanje proizvodnje mleka in pitane goveje :me. To je osnovni cilj. (pa bomo dosegli ta cilj, je potrebno rešiti precej nalog, ki pa so trajnega -ičaja: J . zagotoviti zadostne količine kvalitetne krme, „:. urediti zemljišča, tako da bo mogoča strojna obdelava, A. nabaviti primerno mehanizacijo, i. urediti hleve, silose (stolpne), nadaljevati s selekcijo rjave živine, strokovno izobraževati kmetovalce. oVse te naloge je pospeševalna služba pričela uresničevati že v letu 1971 in ► iijen cilj tudi v letu 1972. U i KVALITETNA VOLUMINOZNA KRMA Področje občine Kamnik je glede pridelovanja krme zelo raznoliko. Ven-'V povsod lahko kmetovalci pridelujejo kvalitetno krmo; seveda z zadotnim 3pravilnim gnojenjem ter s pravočasno košnjo in s spravilom krme. Predam bo treba dati večji poudarek pašnikom in košeninam, ki dajejo naj-Jiejšo krmo. Za povečanje pa je prav gotovo potrebno zasejati čimveč • ruze za zrnje in siliranje. Osnovna naloga, ki pa ji lahko rečemo tudi akcija, je pridelati dovolj *ne. Zato je nujno travnike gnojiti in oskrbovati, tako da bodo dali naj-. nj tri košnje. Prvo in drugo košnjo bomo posušili v kozolcih ali s predavanjem, tretjo košnjo - vnuko - pa bomo spravili skupaj s koruzo v ili UREJEVANJE ZEMLJIŠČ nPovprečna velikost kmetij v naši občini je ca 4 ha. Pretežni del kmetij ima jtfnljišča zelo razdrobljena. Strojna obdelava zahteva večje površine. Pospe-e/alna služba bo v tem letu pričela tudi z akcijo, da bi zemljišča združevali arečje komplekse. Precejšen del zemljišč v naši občini je zamočvirjen. Zato , potrebno zamočvirjena zemljišča hidromelioracijsko in agromelioracijsko Prav tako bodo morali kmetovalci, ki imajo v najemu družbena ali pri-tna zemljišča, dobiti to zemljo v zakup za daljšo dobo. NABAVA PRIMERNE MEHANIZACIJE |Predvidevamo, da bodo imele v obdobju od 1972 do 1975. leta vse kme-, ki so zajete v perspektivnem razvoju, svojo osnovno mehanizacijo. Služ-za pospeševanje bo morala kmetovalce usmerjati v to, ..naj bi kupovali ye traktorje s 35 KS in več, ker so le-ti primerni za vse priključke, kijih :etija potrebuje za obdelavo in spravilo krme. Stroje, ki jih kmetovalci trebujejo bolj sezonsko, pa naj bi skupinsko nabavljali. Predvsem kom-ine za spravilo silaže, cisterne za gnojevko itd. IUREDITEV HLEVOV IN STOLPNIH SILOSOV Že v letu 1971 je na območju občine več kot 20 kmetovalcev pričelo iejevati hleve in graditi stolpne silose. Še najmanj 50-60 kmetovalcev pa bo I ičelo z gradnjo v naslednjih letih. Hlevi morajo biti veliki za 20 in več glav živine, ker je le taka investicija ravičljiva. Stolpni silosi morajo imeti najmanj 70 kubičnih metrov pro- stornine. Te investicije so za daljše obdobje. Obseg proizvodnje pa raste iz dneva v dan. Kmetija, ki ne bo imela 20 in več glav goveje živine visoke proizvodnje, verjetno ni perspektivna. SELEKCIJA ŽIVINE V naši občini traja že več let pretapljanje in zamenjava domače pinegavke - cike v rjavo in svetlolisasto - simentalsko pasmo živine. Dosedanji uspehi lahko le spodbujajo, da bomo še bolj dosledno in hitreje nadaljevali s tem delom. Leta 1972 bo uvedena tako imenovana A kontrola o mlečni proizvodnji krav. To nam bo veliko pomagalo, da bomo lahko še načrtneje opravljali selekcijo najboljših živali. Leta 1971 je dobilo v naši občini več kot 100 telic premijo, leta 1972 pa jih bo takšnih še več. V letošnjem septembru bo EMONA Ljubljana, obrat KOOPERACIJA, organizirala skupno z občinama Domžale in Kamnik kmetijsko-živinorejsko razstavo v Komendi. IZOBRAŽEVANJE Januarja in februarja 1972. leta bodo kmetijska strokovna predavnja na območju Komende, Kamnika in Tuhinjske doline. Predavanj bo skupno 18 z naslednjim programom: - ureditev kmetije in smer proizvodnje, - gnojenje z mineralnimi gnojili in hlevskim gnojem, - spravilo krme in prevetravanje, - siliranje in silosi, - krmljenje molznic in pitanje, - pridelovanje koruze, - sodobna vzgoja sadnega drevja. Poleg tega je predvidena tudi strokovna ekskurzija, verjetno v Avstrijo, z ogledom urejenih kmetij. Vzporedno s temi nalogami bo morala pospeševalna služba sodelovati pri nabavi mehanizacije, semen, gnojil itd. Veliko časa bomo morali posvetiti za individualne razgovore s posameznimi kmetovalci. Program je zelo obsežen in potreben, če hočemo doseči tak razvoj, kot ga predvideva petletni program razvoja kmetijstva v občini Kamnik. Odločilnega pomena pa bodo pri tem zagotovljena finančna sredstva občine in organizacij, ki se posredno ali neposredno vključujejo v kmetijstvo. VODJA POSPEŠEVALNE SLUŽBE: HREN ING. JANEZ 0 VAJENCIH IN PRIPRAVNIKIH (ter o štipendiranju) TUDI LETOS JE DEDEK MRAZ OBISKAL NAŠE NAJMLAJŠE PO DELOVNIH KOLEKTIVIH IN ŠOLAH. NA SLIKI: DEDEK MRAZ S SPREMSTVOM JE RAZVESELIL OTROKE STARŠEV, KI SO ZAPOSLENI V DELOVNI SKUPNOSTI OBČINSKE UPRAVE. Ob koncu minulega leta je. predsedstvo občinske konference Zveze mladine Kamnik pripravilo v Kamniški Bistrici posvetovanje o vprašanjih in problematiki učencev v gospodarstvu, o času, ki ga po končanem šolanju prebijejo v tovarni kot pripravniki, o odnosu podjetij in odgovornih do njih, nagrajevanje med časom šolanja in med pripravniško dobo, spregovorili pa so nekaj besed tudi o nekaterih nepravilnostih, ki se pojavljajo ob štipendiranju predvsem v nekaterih podjetjih. Menili so, da moremo ob tem, ko govorimo o nagrajevanju pripravnikov, nujno spregovoriti tudi o odnosu odgovornih do njih, da se zanimajo zanje in da jih vključijo v delovni proces. Torej so poleg programa za uvajanje pripravnikov potrebni tudi ljudje, ki bodo skrbeli zanje. Tako si bo tudi pripravnik vsebolj prizadeval čimveč spoznati in čimprej. To pa je pomembno za delavca — pripravnika in za tovarno. Predsedniki nekaterih tovarniških mladinskih aktivov in člani predsedstva, ki so se udeležili posvetovanja, so menili, daje treba tudi podjetja čimprej obvestiti in spomniti na nekatere nepravilnosti, ki zadevajo problem vajencev in pripravnikov. Zavzeli so se, da teh problemov ne smemo obravnavati preveč enostransko, pač pa je treba prepričati tudi „starejše", katerih ideje in prepričanja so morda zastarela. Ob razpravah o delu in vzgoji učencev v gospodarstvu so želeli tako oblikovan praktični pouk v delavnicah, da bi mladi dobili čimveč znanja, spoznali čimveč delovnih operacij, ki sodijo v njihov poklic in strokovno usposobljenost. Zadnje leto pa naj bi se pripravljali predvsem za tisto delovno mesto, kjer bodo kasneje delali. V naših podjetjih namreč sploh ni načrtovane vzgoje za učence v gospodarstvu, kjer pa jo imajo, pa le-ta ni oblikovana po določenih načrtih. Na posvetu so spregovorili tudi o nagrajevanju vajencev. Ob tem so se zavzeli za približno enako nagrajevanje, predvsem stalni del nagrad naj bi bil minimalen, medtem ko naj bi končno višino določal stimulativni del, ki naj bi odražal učenčevo pridnost, prizadevnost, spretnost in učinkovitost, tako na delovnem mestu kot v šoli. Zahtevali so tudi, naj bi tovarne plačale učencem prevoze v šole, ob delu v tovarnah pa naj bi jim omogočile brezplačno prehrano, seveda, kjer imajo obrate družbene prehrane. Po končanem učnem obdobju pa jim morajo pristojni nujno zagotoviti šolanje na srednjih šolah, seveda, če je to v njihovem interesu. Ob koncu posveta, ko so spregovorili o teh in še nekaterih sklepih, so se dogovorili, da bodo ta stališča dokončno uredili in z njimi seznanili vse odgovorne v delovnih organizacijah ter družbenopolitičnih skupnostih v občini ter se ob njih jasno in odločno pogovorili, kajti vedeti je treba, da mladinska organizacija ni sprožila teh vprašanj zaradi posveta, temveč zaradi nujnosti; saj končno ni vseeno, da bi okoli tristo mladih ljudi, kolikor imamo v Kam- niku teh učencev, prepustili pri vzgoji samorastništvu in obrato-vodjem. VAJENCI IN PRIPRAVNIKI NA DELOVNEM DOGOVORU V KAMNIŠKI BISTRICI OBČINSKA SKUPŠČINA 0 OSEBNIH DOHODKIH Odborniki občinske skupščine so na predzadnji lanski seji obravnavali obsežno poročilo strokovnih služb občinske skupščine o osebnih dohodkih. Zanimivo je, da so bili tokrat prvič podatki prikazani glede na stanje določenega dne, in sicer 30. septembra 1971. Od 7118 delavcev, ki so bili tega dne zaposleni v gospodarski in negospodarski dejavnosti, je skoraj 65 % prejelo osebne dohodke od 1000-1800 dinarjev. Od 1800 dinarjev naprej je prejelo dohodke 27 odstotkov vseh zaposlenih. Pri tem je treba poudariti, da se je več kot podvojilo število zaposlenih, ki so prejeli nad 2500 dinarjev, (medtem ko je septembra 1970 nad 2500 dinarjev prejelo 310 zaposlenih, je v lanskem septembru to število znašalo ze 647). Določen napredek glede višine osebnih dohodkov je bil tudi v skupini zaposlenih, ki prejemajo od 500 do 1200 dinarjev. Medtem ko je bilo le-teh marca še 13,6 %, se je septembra to število zmanjšalo na 7,9%. Kljub temu pa je bilo meseca septembra še vedno prek 550 delavcev, ki so prejeli manj kot 1000 dinarjev. Zato so se odborniki občinske skupščine zavzeli, da bi bilo treba na podlagi večje storilnosti v posameznih delovnih organizacijah čimprej odpraviti ali pa vsaj zmanjšati na minimum izplačila osebnih dohodkov pod 1000 dinarjev mesečno. Že vrsto let proslavlja kolektiv podjetja „Kamnik" zaključek letnega poslovanja 30. decembra v prostorih svojega Doma. Z delom ob prostih sobotah v decembru so si pridobili dva prosta dneva, prvega za proslavo in razvedrilo, drugega pa za počitek in prehod v novo leto. Zbrali so se v preurejeni kino dvorani. Po pozdravnih besedah predsednika sindikalne podružnice tov. Korata je direktor podjetja tov. Kazimir Keržič poročal o celoletnem poslovanju. Navedel je delovne uspehe kot tudi pomanjkljivosti in težave, ki so spremljale kolektiv skozi vse leto, ter okvirni proizvodni program in druge naloge za leto 1972. Iz letnega poročila navajamo le nekaj najpomembnejših podatkov, in sicer: - fizični obseg proizvodnje te bil na podlagi postavljenega plana realiziran 100-odstotno; - planirani bruto produkt je bil izpolnjen s 101 odstotkom in je za, 20 odstotkov višji od predlanskega; - storilnost je bila v primerjavi z letom 1970 povečana za 20 odstotkov, rentabilnost za 10,6, ekonomičnost pa za 8 odstotkov. Že ti podatki nam povedo, da je kljub težavam, ki so kot vsa druga podjetja spremljale tudi ta delovni kolektiv, bilo poslovanje zadovoljivo in uspešno. Ob tej svečanosti so podelili posebna priznanja in ročne ure trinajstim delavkam za dvajsetletno delo in dvanajstim delavcem za petindvajsetletno delo v podjetju. Ob koncu se je kolektiv poslovil tudi od desetih članov, ki so z novim letom zapustili podjetje in odšli v pokoj. Tudi ti delavci so prejeli zaslužena priznanja in denarno odpremnino v višini dvomesečnega osebnega dohodka. Drugi del proslave je bil izpolnjen z vedrim programom in plesom, kije trajal do noči. f. c. PRIZNANJE ZA DOLGOLETNO DELO IN ZVESTOBO KOLEKTIVU PODJETJA KAMNIK KAMNIK JE DOBIL SODOBNO UREJENO DVORANO ZA KULTURNO ŽIVLJENJE. PRED NOVIM LETOM SO DOKONČALI OBNOVITVENA DELA V VELIKI DVORANI KINA DOM. DVORANA JE POVSEM PRENOVLJENA IN OPREMLJENA Z NO VIMI TAPECIRANIMI SEDEŽI. TUDI ODER JE DOBIL NOVE ZAVESE IN RAZSVETLJAVO. ZA TA DELA JE KINEMATO GRAFSKO PODJETJE KRANJ PRISPEVALO OKROG 30 MILI JONOV S-DINARJEV, KAMNIŠKA KULTURNA SKUPNOST PA OKROG 5 MILIJONOV. SREČANJA ZANIMIVOSTI KAMNIŠKE OKOLICE Iščem samega sebe... K današnjemu razgovoru oziroma srečanju smo povabili 25-let-nega Staneta Balantiča, po poklicu kovinostrugarja. Nismo ga izbrali zato, da bi se z njim pogovorili o delu in težavah, s katerimi se srečuje na svojem delovnem mestu, pač pa, da bi nam povedal nekaj o sebi, o svojem prostem času, o željah in hotenjih, s čopičem upodobiti del sebe, svojega življenja ... Njegov konjiček, če lahko tako rečeno, je slikanje. Po delu v službi prepustiti se mislim, čustvom, jih oblikovati malce drugače kot drugi, to je njegova dolgoletna želja, ki se mu vsebolj uresničuje. Obiskovalci nedavne razstave mladih ustvarjalcev v dvorani nad kavarno se prav gotovo spominjajo njegovih treh del, ki jih je predstavil; lahko trdijo, da nam kažejo neko svojsko življenje. Prisluhnimo mu! - Kdaj si se začel posvečati čopiču in barvam ...? - S slikanjem se ukvarjam že skoraj devet let. To je bilo takrat, ko sem bil zaradi bolezni privezan na posteljo. V šoli teh želja še nisem imel, nisem še imel te „žilice"! Po osnovni šoli pa se mi je vzbudila želja, da bi svoja čustva in hotenja izrazil tudi na drugačen način. STANE BALANTIČ NA RAZSTAVI SVOJIH DEL V KAMNIKU - Si se morda kj učil, kdo je tvoj vzornik? - Lahko rečem, da učitelja nimam, najbolj všeč pa mi je Rembrandt, ker zelo dobro išče senco življenja in kaže kmečko življenje v žalostnem tonu. Pa tu zato, ker je zelo veliko, vse namenil za umetnost. - Kaj izražaš v svojih delih? - Hočem videti samega sebe, ker čutim, kar mi je mogoče v trenutkih najtežje. Grem povsem v pravično smer; sicer ne kažem realistično, poudarjam tisto, kar res čutim in kar doživim. Ni treba, da bi ustvajralec oblikoval človekovo notranjost z njegovim zunanjim izrazom, temveč! kot želim sam, z njegovim okoljem. Dajem poudarek okolju .. . Prepričan pa sem, da mora ustvarjalec le z več deli pričarati „ocenjevalcu" življenje, ki si ga zamišlja. S tremi deli tega ni moč, zato želim čimprej predstaviti več del, celoto ... - Na razstavi si imel tri dela: Grob talca, Pregnance in Iskanje pravice. Kako so obiskovalci ocenili celotno razstavo? - Prepričan sem, da je prva razstava kluba mladih ustvarjalcev, vsaj po mnenju mnogih, ki so jo obiskali, uspela, saj vemo, da nam takšnih in podobnih prireditev v našem mestu nadvse manjka. Upam, da so se vsi, ki se za kulturne prireditve zanimajo in se morajo zanimati, zavedati pomembnosti te razstave, in upam, da so pravilno ovrednotili tudi naša prizadevanja, saj smo jo ustvarili tako rekoč sami. Stane je pred to razstavo sodeloval že tudi na razstavah v Ljubljani in v Trbovljah kot član ljubljanskega kluba likovnih samo-rastnikov. Stane je skromen, noče veliko govoriti o svojem delu, kar nekam boječ je. Cesa bi se bal? Morda kritikov? Sicer pa mi je tudi na to vprašanje deloma odgovoril med razgovorom. Vrsto let je namreč ustvarjal le zase; bil je nemočen, da bi svoja dela predstavil tudi širši javnosti. Prvič se je s svojimi deli predstavil lani, ko so ga vzpodbudili njegovi sodelavci iz ljubljanskega kluba in tako se je odločil sodelovati na razstavi... In še nekaj drugega je, kar ga druži s kolegi v tem klubu. Tu dobijo dovolj teoretičnih in ..praktičnih" napotkov za delo, mnenja in ocene ljudi, ki se na to zvrst umetnosti razumejo. Vsaj eno priznanje za uspešno delo da človeku novih vzpodbud. Tudi mi mu želimo še več prizanj in uspeha. TONE SMOLNIKAR 21. SLOVENSKI PLES V CELOVCU Slovenska prosvetna zveza na Koroškem je v soboto, 8. 1.1972, priredila že 21. slovenski ples. Na plesu smo srečali Slovence iz vseh predelov, kjer žive naši ljdujc, tako iz matične domovine kot iz zamejstva - Avstrije in Italije. Bili so zbrani Slovenci iz Roža, Žile, Podjune, Kanalske doline, z Gosposvetskega polja in Gorenjske. Turistično društvo Kamnik je zbralo skupino 45 oseb, oblečenih v prelepe in slikovite pristne gorenjske narodne noše. Kamničane so povabili, naj po pozdravnem govoru in po nastopu folklorne skupine Slovenskega prosvetnega društva iz Železne Kapic pod vodstvom Irene Kuharjeve' prvi zaplešejo in začnejo ples z valčkom. Ker je bilo med narodnimi nošami več nežnega spola, so brhke Gorenjke povabile na ples predstavnike domačih organizacij in gostov. Ob vedrih in poskočnih vižah kvinteta bratov Avse-nikov in lepe pesmi Kamničanke K me Prodnikove se je že tako vesela prireditev še boj razživela. Narodne noše so dale prireditvi pristen slovenski poudarek. Ne bi bilo prav, če ne bi ob tej priliki omenili tudi srečanja z udeleženci dnneva narodnih noš iz zamejstva iz Radiš in Kanalske doline, ki prireditve v Kamniku ne morejo pozabiti in se že v naprej vesele ponovnega snidenja v KOSTNICA V IMEVLJAH Vil. številki OBČANA smo objhvili sliko vhoda v podzemeljsko kripto ali kostnico, ki so jo odkrili pri razkopavanju vrha poleg cerkve v Kidričevi ulici. Vhod so zavarovali, delo na odkrivanju podzemske najdbe pa bo spomladi poverjeno strokovnjakom. Obetamo si zanimivih odkritij, ki nam bodo pojasnila marsikaj iz začetka kamniške zgodovine, ki je do zdaj še prav malo znana. Prav bi bilo, da bi takrat raziskali in pregledali tudi eno redkih kostnic v naši domovini — v Nevljah. Kapelica na pokopališču v Nevljah, ki jo vidimo na naši sliki, skriva vhod v kostnico. Kapelico so zgradili že v prejšnjem stoletju, leta 1902 pa so jo obnovili v sedanji obliki. V tlaku je kvadratna kamnita plošča, ki pokriva vhod v kostnico (osarij). Odkod na tem vaškem pokopališču taka redka posebnost. V Nevljah je bilo namreč od vsega početka sem osrednje pokopališče za vso kamniško okolico. To je tudi v skladu z ugotovitvijo, da so bile Ne vije prafara za ves kamniški okoliš. Tu so pokopavali mrliče iz daljnih Rov. Radomlja, Vranje peči, Stranj, Zakala, Tunjic, Mekinj, Gozda in vseh okoliških hribovskih vasi. Ko so v naštetih vaseh ustanovili lastne fare je ostal za ne-veljsko faro samo del pokopališča okrog cerkve. Pri prekopavanju grobov so kosti z dolž- KOSTNICA V NEVLJAH no pieteto shranjevali v kostnici na delu pokopališča ob cerkvi. Prekopali so tudi staro pokopališče za okoliške vasi in prenesli kosti v kostnico, zemljišče pa zasadili s sadnim drevjem. Tam je zdaj župnijski vrt. Kostnico so le redko odprli. Dognali so, da obsega ves prostor, ki ga v širini pokriva travna ruša pred kapelico, sega pa še čez stezico v smeri proti cerkvi. Ko so pred leti postavljali mlaj pred kapelico, jim je železen drog, s katerim so razširjali luknjo za mlaj, naenkrat izginil v zemljo, ker so prebili opečnat strop. Med okupacijo se je pod po-grebci vdrl obok kostnice (na naši sliki v desnem oglu travne ruše tik stezice), pa so ga potem pokrili s cementno ploščo. Zidar je moral podpreti obok z 2 metra dolgimi tramovi. Kapelica je v potresnem letu 1895 služila za cerkvena opravila, ker je cerkev dobila nevarne razpoke, pa tudi lani, ko so cerkev obnavljali. Pri tem so poleg dveh znanih kript, od katerih ima ona sredi cerkvnega t\ letnico 1734, odkrili še kripto pod zvonikom. Tu so najbrž pokopali L ščake s Starega grada, ker j*c deti kripta starejša od pt> dveh. Ko bodo strokovrr raziskali kostnico v Kamnr bi kazalo tudi neveljski kost? in kriptam posvetiti nekaj j» zornosti. v ■ Ig I _L GOSTOVANJ EMESTNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANSKEGA V KAMNIKU PESTER REPERTOAR Gostovanje ljubljanskega mestnega gledališča, ki že vrsto let obiskuje Kamničane, je bilo vedno pomemben kulturni dogodek v našem mestu. Za letošnjo sezono si je to gledališče izbralo zelo pester program, ki ga bo v celoti predstavilo tudi kamniškemu občinstvu. Prav gotovo bo tudi preurejena dvorana kina Dom prispevala h kvalitetni predstavitvi gledališkega programa. Zato kulturna skupnost pričakuje, zlasti med delovnimi kolektivi, večje zanimanje za obisk gledališča. Mestno gledališče nam bo v času od začetka februarja do junija predstavilo naslednjih šest dramskih del: Žarko Petan: RAJ NI RAZPRODAN ali REFORMA V PARADIŽU „Se še spomnite „Male žeh-te", „Inventure" in „Gospoda Evstahija iz Šiške"? Petanova komedija „Raj ni razprodan" nadaljuje, poglablja, zaostruje in dopolnjuje to repertoarno črto. Navezuje se na prejšnja dela te zvrsti, hkrati pa je vsa nova, vsa drugačna, bolj gledališka, bolj sočna. „Reforma v paradižu" je slikovita komedijska prispodoba našega vsakdanjika. Pisatelj si je za prispodobo izbral nebesa v klasični ..personalni sestavi" in iz te snovi spletel izredno ostro družbeno kritično, duhovito in hu-morno satirično komedijsko zgodbo, ki predstavlja hvaležno izhodišče za sodobno totalno gledališče besede, giba, glasbe, petja, barv, likovnih sestavin in čiste igre. Djordje Lebovič: PADLI ANGELI Lebovičevo delo je aktualna, ostra družbeno-kritična drama, ki izredno učinkovito in napeto obravnava boleče moralne in družbene probleme današnje mladine in našega občestva kot celote. „Padli angeli" so zgleden primer sodobnega žlahtnega ljudskega družbenokritič-nega gledališča, ki priteguje najširše sloje gledalcev, teater, soroden s happeningom, teater, ki trga iz središčnih moralnih in socialnih problemov našega življenja. Nikolaj Erdmann: SAMOMORILEC Žlahtna, visoko kvalitetna literarna ali tako imenovana res- na komedija iz zlata, velike dobe sodobne ruske dramske književnosti, ki v sebi organsko združuje visoko umetniško raven s pristno in odprto ljud-skostjo, gledališko slikovitostjo ter modernim, ironije polnim jedkim, kritičnim humorjem. Izjemno aktualna igra, ki prikazuje, kako se večne slabosti človeka bohotno in nezadržno razraščajo tudi v novih razmerah, iščoč si do kraja nenavadne, paradoksalne, prav absurdne špranje in priložnosti. Ne zveni to nekam čudno domače, naše, tukajšnje, čeprav je komedija napisana že pred tremi desetletji? Jean Anouilh: NE BUDITE GOSPE Najnovejša drama danes v svetu največ igranega sodobnega francoskega pisatelja in skorajda že hišnega avtorja MGL J. Anouliha, poetično, duhovito, a tudi jedko in grenko odrsko delo o teatru in ljubezni, drama o ljubezni in zakonu, o prepletanju igre in resničnosti ter o zabrisanih mejah med njima, predvsem pa dra o gledališču, pri čemer An<| lihu gledališče pomeni življe samo. Georges Feydeau: DAMA IZ MAXIMA Najboljša izmed komei Georgesa Feydeauja, kot je t pisal Marcel Achard, „po lieru največjega francoskega k mediografa", pravcati vrtinj humorja in komika vseh zw od besedne, karakterne, ! tuacijske in vodvilske, požlafl nene z duhovito satiro na mal' meščanski zakon in provincial zem. Francis Weber: POGODBA Bulvarska komedija — tod tokrat drugače, na docela no način. F. Weber je prav iznajd teljsko izviren: klasičen lji bezenski zaplet bulvarske k< medije je prenovil, dopolnil i požlahtnil s satiričnim domisli kom, uresničil pa ga je z mo strskim obvladovanjem pis; teljske burvarne veščine ter nastavki lahkotne, a žlahtne k rakterne komike. Kamniku. P. K. LIRA na Goriškem V začetku februarja bo šla LIRA na dvodnevno turnejo na Goriško. V soboto, 5. februarja bo imela koncert na Dobrovem v Goriških Brdih, v nedeljo, 6. februarja pa bo izvedla tri četrtine programa osrednje Prešernove proslave Slovenske prosvetne zveze v Gorici v Italiji. V Dobrovem bo stilni koncert ..Slovenska vojaška pesem skozi stoletja". Otožna je naša stara slovenska vojaška pesem in cikel narodnih vojaških konča ..Doberdob, slovenskih fantov grob". Pesem je iz teh krajev in zato bo še bolj zaživel „Na juriš", „Ko-mandant Stane" in „Himna XIV. divizije". Na Prešernovi proslavi v Gorici bo LIRA zapela dvanajst pesmi. Prve štiri so na Prešernova besedila, naslednje štiri Gallus, Mo-kranjac in Mirk, zadnje štiri pa narodne v Maroltovih priredbah z Goriške, Gorenjskem Dolenjske. O turneji bomo še poročali. » £ NAJBOLJŠI ZBOR ŠTEVILKA 17 V oddaji „Naši zbori" na ljubljanskem radiu smo po nastopu kam niši LIRE slišali tole sporočilo glasbene redakcije ljubiteljem slovenskega zb rovskega petja: „Ob petju moškega zbora LIRA iz Kamnika je bilo veselje opazovati člar comisije. Večina izmed njih izbora sploh ni spoznala. Povedali smo že, da ; mena zvedeli takrat, ko so že oddali svoje zapiske. Zbor je zapel tako, k( ia še nismo slišali. Na koncu predvajanja so se sklonili nad papir in enotn zapisali same najbolj laskave ocene. Pravilen stil renesančnega petja, čisi intonacije, gojeni glasovi, domiselna interpretacija, dobra izgovorjava, i delana dinamika itd. Ko smo se ob zaključku pogovarjali, kateri zbor se jim je zdel najboljši, s si bili edini, daje bil to tisti, kije pel pod zaporedno številko 17. Takrat sm šele povedali, da je to zbor Lire iz Kamnika pod vodstvom Sama Vremšaki Zbor LIRA je med najstarejšimi pevskimi zbori v Sloveniji. Več kot st let že prepevajo Kamničani doma in po svetu z večjim in manjšim uspehon V tolikih letih ga je seveda doletelo že marsikaj, od pomanjkanja pevcev d izbire primernega dirigenta. Zdaj imajo oboje: dobre pevce in odličneg dirigenta. Naj jim umetnost tako lepo cvete še dolgo časa. K takemu uspehu pevskemu zboru LIRA, ki letos praznuje 90-letnic ustanovitve, iskreno čestitamo in mu želimo še veliko podobnih priznanj. decembru preteklega leta bJo končano veliko radijsko kmovanje slovenskih pevskih '"'rov. Na tem tekmovanju, ki teklo dve leti, je dosegla tA prepričljivo prvo mesto z :dno pohvalno oceno žirije, so jo sestavljali vrhunski slo-wski glasbeni strokovnjaki. V neh kriterijih ocenjevanja je zija dala LIRO kot primer vzorca izvajanja. Na tem tekmo-nju so poleg številnih manjših orov sodelovali tudi vsi naj-'ljši zbori, med njimi tudi ko-orni moški zbor iz Celja pod 'dstvom prof. Egona Kuneja. 1 Znana je izredna kvaliteta celjskega zbora in to daje zmagi LIRE še večji povdarek. Tudi letos bo šla LIRA na tekmovanja in sicer na podobno tekmovanje v radiu kakor lani in na tekmovanje pevskih zborov, ki bo oktobra v Mariboru. Prireditelji obeh tekmovanj so LIRO na tekmovanji posebej povabili, ker želijo imeti najkvalitetnejšo udeležbo. LIRA je imela v vsem času obstoja med slovenskimi zbori ugledno mesto, uspehi zadnjih desetih let, posebno Arezzo, koncerti v Mannheimu, Heidel-bergu, Karlsruhe, Filharmoniji v Katovicah, lani v radiu, pa so LIRO dvignili v sam vrh slovenskih zborov. Danes ima LIRA odličen glasovni, socialni in starostni sestav, izjemno kvalitetnega dirigenta in vzorno disciplino. Ključ za nadaljni razvoj so seveda kvalitetni pevski prostori in želeti je, da bi LIRA dobila nazaj svoje prostore, v katerih je bila od ustanovitve leta 1882 do okupacije, leta 1941, to je polnih 59 let. A. C. Velja si zapomniti d Sem in tja najdemo v različnih ■tih kako zabeležko o našem mestu fi o naših ljudeh. Marsikaj je vred-•..#>, da rešimo pozabe, ker nikoli ne na dogodke, ki so morda v spominu že obledeli, pa so jih nekoč sami pomagali ustvarjati ali usmerjati. Zato bomo pod naslovom VELJA t; Obrtno montažno podjetje »ZARJA« KAMNIK Opravljamo:' elektroinstalacijska dela — vodovodho-instalacijska dela — kovinsko konstrukcijska dela — kleparska, pleskarska, slikarska in steklarka dela. '.j^mo, kdaj nam bo prišlo prav. J^AMNIŠKI OBČAN je postal že ne- 3ogrešljiv prijatelj in svetovalec vsa-e družine in večina občanov ga n)*uva in hrani. Prav storijo1, ker v da-Jtošnji življenjski hitrici nehote pohabimo na vsakdanje dogodke in D Nažne krajevne zadeve, v starih številkah OBČANA pa jih takoj najdemo. Zato priporočamo občanom, ki prejemajo ali kupujejo naš list, da I|8a ne zavržejo, ampak hranijo za pri-|hodnje čase. Šc čez leta ga bodo :adi vzeli v roke in osvežili spomin SI ZAPOMNITI objavljali zanimivosti, ki jih bomo našli, da ostanejo zabeležene za našo kasnejšo porabo. KAMNIK leta 1804 V Merkantilnem adresarju, ki ga je začela izdajati leta 1800 knjigarna Avgusta Schumanna v Leipzigu za trgovske potnike, zemljepisce, državnike in potovalce po tujih deželah, je v letniku 1804 opisana tudi Kranjska. Zraven Ljubljane kot glavnega mesta so po abecednem redu omenjeni tudi manjši industrijski kraji na Gorenjskem. Kamnik je označen pod številko 10, toda ne kot Kamnik ali Stein, ampak kot Kamelk. Seznam navaja za Kamnik: kovaštvo (topilnice) letno 1000 centov železa, 250 centov v drogovih, 150 centov v palicah (šibikah,) 700 centov kovanih čevljev, od tega polovico izvozijo v Italijo. Pod centom je seveda mišljen stari cent, kije štel 56 kg. Nadalje so omenjeni še drugi kraji: 15. Komenda mnogo lončenih posod. Trzin - mnogo molkov (paternoštrov) in ribiških mrež! Kamniško žebljarstvo jc bilo razvito na območju današnje smodniš-nice, zadnji lastnik žcbljarn vitez Andioli pa jc žebljarne prodal leta 1850 državnemu erarju, kije tu uredil tovarno smodnika. Še enkrat: ZAKAJ TAKO ALI KAMNIŠKO GOSTINSTVO NA MAJAVIH NOGAH SPOŠTOVANI TOVARIŠ UREDNIK! V novemberski številki mesečnika Kamniški občan sta na 6. strani objavili pod trikolon-skim naslovom: Zakaj tako ali kamniško gostinstvo še naprej na majavih nogah, zapis, v katerem pisec T. S. meditira o turistični in gostinski dejavnosti v Kamniku. Prosimo vas, tovariš urednik, da v skladu z zakonom o tisku objavite pojasnilo na predzadnji odstavek, v katerem pisec T. S. neresnično trdi, da naše podjetje ni dalo štipendije natakarju Izidorju Potočniku, ki ga zdaj ni več videti v kamniški kavarni Veronika. Da ne bi bili bralci obveščeni .enostransko, da ne bi bili zavedeni v zmoto in da bi se lahko opredelili ob izkrivljeni resnici izpod peresa T. S., ki je mimogrede povedano prijatelj mladega natakarja Izidorja Potočnika, smo resnici na ljubo dolžni pojasniti, da je I. Potočnik predlanskim, 24. avgusta 1970, prosil, da mu podjetje dovoli obiskovati hotelsko šolo. Delavski sVet je 28. avgusta 1970 njegovi prošnji ugodil. Še več: odobril mu je štipendijo 300 dinarjev, čeprav zanjo ni prosil. Vendar do uresničitve tega sklepa ni prišlo, ker Potočnik sploh ni začel študija na hotelski šoli v Ljubljani. Lani, natančneje 29. septembra 1971, je I. Potočnik odpovedal delovno razmerje z utemeljitvijo, da bo nadaljeval študij na hotelski šoli v Ljubljani. V odpovedi nas je prosil, naj mu preneha delovno razmerje že kar naslednji dan, ker se začne šola 4. oktobra. Njegovi prošnji smo ugodili. Po vsej verjetnosti bi mu odobrili tudi štipendijo, vendar zanjo ni prosil. Po vsej verjetnosti pravimo zato, ker del kolektiva ni naklonjen misli, da bi dajali štipendijo nekomu, ki se namerava zaposliti v tujini, čim mu bo to mogoče. In te namere natakar Izidor Potočnik ni skrival. Ne glede na to naj zaradi resnice napišemo, da natakar Izidor Potočnik pismeno ni prosil za štipendijo in da zato naše podjetje nima zveze s „kamniškim primerom dodeljevanja štipendij". IGNAC PIVK, direktor gostinskega podjetja PLANINKA, Kamnik OBČINSKA SKUPŠČINA KAMNIK JE NAMESTO LETOŠNJIH NOVOLETNIH ČESTITK NAKAZALA 500 DINARJEV SKLADU ZA RAZVOJ DRUŽBENIH SLUŽB ZA GRADNJO ŠOLE NA VRA NJI PEČI. MADŽARSKI PRLHOD1 ČEZ NAŠE OZEMLJE Ogri ali Madžari, divje mongolsko ljudstvo, so iz pokrajin ob srednjem Uralu prišli do bregov Črnega morja med Donom in Dnjeprom. Nemški kralj Arnulf jih je leta 892 pozval, naj bi mu pomagali v bojih z moravskim vojvodom Svctopolkom. Arnulf, ki je 896 postal cesar nemške države, je nekdanjo Pribinovo pokrajino z Blatogradom dal knezu Breslavu kot vazalno Posest. Obrambo Vzhodne marke (Ostmark) in Karantanijc pa je izročil mejnima grofoma Aribu in Luitpoldu. Po posredovanju bavarskih grofov pa jc Arnulf sklenil zvezo z Madžari, ki so to prijateljstvo zapečatili s prisego na polovico presekanega psa in volka. To je pri njih veljalo kot najzvestejša Prisega. Ost te zveze je bila naperjena proti Moravski, kjer je prišlo do nesoglasja med Svetopolkovima sinovoma Mojmirom in Svetopolkom II. Madžari so se nato leta 895 ali 896 za stalno naselili po nižini Tisi in Pritokih. Od tod so zdaj napadli sosednje pokrajine, zlasti Moravsko. Seveda Pa jih je mikala predvsem bogata Italija. Že leta 898 so prve čete prodrle čez naše ozemlje v beneško ravnino. Toda to so bili najbrž le ogledniki, ki so obšli panonsko pokrajino Arnulfovega vazala Braslava. Že naslednje leto so Madžari z večjo silo napadli Italijo. Spet so se izognili Braslavovi Panoniji in so mirno prišli čez naše kraje, saj so bili še zavezniki Bavarcev. Opustošili so Lombardijo; del njihove konjenice, 5000 ljudi, pa je prodrl mimo Milana in Bcrgama do Zahodnih Alp. Drugi oddelki Madžarov so preplavili beneške lagune, da bi osvojili Benetke. Vendar jim je nakano onemogočila beneška mornarica. Furlanski mejni grof Bercngar, takrat že kralj Italije, se je branil proti Madžarom s trikrat večjo vojsko. Madžari so se umaknili do reke Brente in madžarski vojskovodja jc ponudil za miren prehod ves plen celo konje. Berengar se je kljub temu odločili za bitko. Madžari so uvideli da je njihov poraz neizbežen, in so nenadoma napadli furlansko vojsko, ki se je brezbrižno utaborila na drugi strani reke in veselo rajala, prepričana v zmago. Pod gosto zaščito strelic so Madžari preplavili reko in 24. septembra 899 strahovito porazili lombardsko vojsko. Dobili so mnogo plena in ujetnikov. Po tem uspehu so krenili proti srednji Italiji in opustošili ravnino na desni strani reke Pada. Tam so tudi prezimili. Že decembra 899 so zvedeli za smrt starega prijatelja cesarja Arnufla. Z njegovo smrtjo je odpadla zadnja ovira, ki jih je zadrževala, da so prizanašali Panoniji. Z velikim plenom in ujetniki so se vračali čez Črni graben ali pa po Tuhinjski dolini, potem ko so z Berengarjem sklenili mir, ki je po nekaj ponovnih vpadih v Italijo leta 904 prerastel v trajno zvezo. Madžari so se držali pogodbe in so po tem letu prihajali v Italijo samo, če jih je Berengar poklical na pomoč. Kakor smo že ugotovili, se je madžarska vojska leta 900 vračala čez naše kraje po starih rimskih cestah in spotoma že napadla fevdalno posest kneza Bratislava ob Blatnem jezeru. Čez nekaj mesecev so se dvignila madžarska plemena, ki so bila nastanjena ob reki Tisi, prešla Donavo in zavzela Panonijo med Dravo in Donavo. Strohovito so opustošili zemljo, iztrebili krščanstvo in slovensko bogoslužje, ki ga jc bil 30 let prej uvedel Metod. Slovensko prebivalstvo, kolikor gaje ostalo, seje stopilo z novimi gospodarji (ostali so le rabski Slovenci), Blatograd jc bil v razvalinah. Tudi nemške naselbine so izginile: Vzhodna marka, ki jo je ustanovil Karel Veliki proti Obrom, je po sto letih prenehala. Ker so Bavarci odklonili nadaljnjo zvezo, so jih Madžari napadli. Najhujši poraz so doživeli Bavarci 5. junija 907 pri Ennsburgu. Šele čez 6 let so se Bavarci lahko maščevali, ko so napadli madžarsko vojsko, ki se je vračala iz Francije, in jo popolnoma uničili, tako da se je rešilo le 30 madžarskih konjenikov. " V naslednjih letih so Madžari še večkrat rešili naše kraje na poti v Kalijo. V vasi Vogersko pri Novi Gorici naj bi stalno taborili preden bi prekoračili Sočo. Cesto, ki vodi od Soče čez Furlanijo do Kodoipa, pa so še dvesto let kasneje imenovali Strata Ungrarorum (ogrska cesta). V Italiji so Madžari prodrli do Rima, na zapadu pa do Pirinejev. V Nemčijo so vdrli dvajsetkrat. Madžarski viri (Homan Balint-Szekfu gyula: Magyar tortnenet I., Budapest 1941) trdijo, da so prehajali brez preprek skozi naše ozemlje. Gotovo je bilo med njimi tudi mnogo slovenskih vojščakov, ki so jih Madžari vključili v svoje vrste, pa so se lahko sporazumevali z domačim prebivalstvom, ki se je takrat že naveličalo tujega gospodarstva. Morda so jih Slovenci še celo podpirali, da so imeli prosto pot, saj je bilo med našimi predniki še mnogo poganov, ki so jim bili poganski Madžari ljubši kot pa nemški vrinjenci. Madžarski prehodi čez naše kraje pa so imeli tudi ugodno posledico, da so za pol stoletja zavrli nemško doseljevanje v naše kraje. Ogrski kronist'Janez Thurocz notar Matijo Korvina(našega kralja Matjaža) je leta 1490 mimo drugih neresnih trditev pisal tudi o bitki pri Leopachu. Nekateri zgodovinarji so menili, daje to Ljubljana nemško (Laibach). Tudi pisatelj Janez Trdina, profesor zgodovine, jc v svoji ZGODOVINI SLOVENSKEGA NARODA,ki jo je izdala Slovenska matica v Ljubljani leta 1899. bil tega mnenja. Takole piše: ,,Madžari so leta 904 pri nas strašno razsajali. Ko pa to tudi leta 906 poskusijo, jih zasluženo plačilo zadene. Že so bili do Ljub (ljuba se je takrat šc Ljubljani reklo) privihrali, ko iz vseh krajev Slovenci prihite in krog in krog divjake oklenejo. Zastonj jc bila zdaj Madžarom divja obramba, na vseh straneh so Slovenci po njih sekali. Vsa druhal je okrog Ljub obležala in taka bogastva so dobili zmagovalci pri njej, daso takrat (po pripovedi) jeli Ljubljančani prvikrat zidane hiše delati. Po ti dogodbi niso Madžari več kot 15 let nad naše očete prišli. Potem šele so začelo po malem napadati. Leta 848 pa zopet z veliko vojsko pridejo, to pot na Koroško. Pri Altenhofu jih Korošci skoro do zadnjega moža pokončajo. Enako se je zgodilo tudi drugi trumi, kije kmalu za tem proti Ogleju udarila ODCEP STARE CESTE PROTI MEN INI Cesta skozi Tuhinjsko dolino bo pri sedanjem razvoju prometa postala važna vzporednica z glavno cesto čez Črni greben in Trojane. Tuhinjsko cesto so zdaj do Laz oskrbeli z asfaltnim cestiščem. Od Laz naprej pa je glavna ovira ureditev dobre prometne zveze strmi Kozjak, na katerega se vzpenja cesta izpod Golic in se na drugi strani spušča proti Jstrobljem in Špitaliču. S Kozjaka vodi kolovoz proti Šipku, kjer je bila ustanovljena Slandrova brigada. Cesto čez Kozjak so uredili šele v novejšem času. Stara cesta, o kateri bomo še večkrat govorili v zvezi z nastankom Kamnika, pa je pod Kozjakom krenila proti Češnjicam (glej sliko!) in od tod naprej na Spodnji Okrog, ki se je do konca stoletja imenoval Kozji hrbet. S Kozjega hrbta se jc cesta spustila po južnem pobočju proti Špitaliču. Od 12. stoletja naprej jc bila ta cesta glavna prometna zveza med Štajersko in Kranjsko ter Primorsko. Sele v 16. stoletju je njeno vlogo prevzela cesta skozi Črni greben in Trojane. Danes je stara cesta spet zaživela do Češnjic, napisana tabla na naši sliki pa kaže, da vodi do Bibe na Menini planini, kjer je planinska postojanska na višini 1300 metrov. Tako je torej stara cesta spet prišla do veljave in vodi 3 km do Češnjic po starem cestišču kot pred 700 leti. Verjetno bodo morali pri čakanju najboljše rešitve, kako bi obšli strmi Kozjak in podaljšali asfaltni trak do Špitaliča in naprej do Motnika, upoštevati tudi možnost povezave mimo Češnjic. in bila posekana. Od zdaj šc veliko redkeje hodijo, še leta IU82 so z močn vojsko prišli, leta 1044 pa ne več kot do Ptuja." Tako jc o bitki pri Leopachu menil Trdina. Seveda tega imena ne moremo pripisati Ljubljani, čeprav jc živelo v zavesti ogrskega ljudstva kot neljub spomin na kak poraz. Blizu Vidma (Udine) v lurlaniji pa jc šc danes kraj Laipaco, ki bolj kaže na Leopach kot naša Ljubljana. Pol stoletja madžarskih roparskih pohodov po Evropi (štirikrat so prišli tudi na sosednja francoska tla) in strahovit poraz na Laškem polju pri Augsburgu, ki jim ga jc zadal cesar Oton 1. leta 955, je končno prisilil Madžare do spoznanja, da sredi kulturne Evrope ne bodo več mogli živeti od ropa. Morali so se ustaliti in oprijeti živinoreje in poljcdcljstva. Slovenci so jim bili v tem učitelji, zato pa so v madžarskem" jeziku vsi nazivi in poljcdcljstva in domačinstva slovenska. O prehodih Madžarov čez naše kraje pa bi kazalo kasneje kaj več povedati. TUJI GOSPODARJI V NAŠIH KRAJIH Ko je torej cesar Oton I, leta 955 na Laškem polju pri Augsburgu premagal Madžare, je ob robu države ustanovil razne mejne grofije, ki naj bi odbijale napade z ogrske strani. Mejna grofija Kranjska in mejna grofija Istrska sta obsegali samo po eno grofijo, zato se je mejni grof (marchio) včasih imenoval tudi samo grof (comes). V enajstem stoletju pa so mejni grofi postali imenitnejši ter so zato hoteli imeti samo naslov marchio. q Za grofa in mejne grofe so cesarji postavljali može iz zelo bogatih rodbin, in tako so ti nazivi včasih postali kar dedna imovina istih rodbin. Če je bil sin mladoleten, so matere nedoraslih sinov oskrbovale grofije. Grotje so na svojem ozemlju v kraljevem imenu izvrešavali sodstvo, nadzorovali državne ceste, denarstvo, mere in vago, nalagali davke in globe ter določevali mitnino in druge davščine, ki so šle v kraljevo blagajno. Grofje v svoji grofiji nadzoroval lov in gozde, bil pa je tudi poveljenik četam, ki so jih oborožili v njegovi grofiji. Mejni grofje, so imeli obširnejša področja, vendar pa iste pravice in dolžnosti kot grofje. Grof je tudi oskrboval kraljeva posestva, ki so bila v njegovi grofiji ter zato dobival del dohodkov. Kranjska marka ali mejna grofija, ki je na severu mejila na Karavanke, je prvič omenjena leta 973. K njej je seveda sodil tudi da.iašnji Kamnik. Severno od nje je bila Savinjska marka, naprej pa Ptujska in Karantanska, ki je obsegala srednje in gornje Štajersko. Istrska marka se je nekoliko skrčila, ko so Benečani osvojili nekaj mest v Istri. Glavni val nemških kolonistov se je usmeril v naše kraje po letu 973. V mejnih markah ali krajih naj bi organizirali obrambo proti madžarskim napadom. Zato so nemški cesarji podeljevali velike dele slovenske zemlje imenitnim veljakom, ki so v glavnem prihajali k nam iz Bavarske. Prvi poznani gospodarji kamniškega kota so bili grofje Weimar - Orlamude, ki so bili poleg Ebersbergov glavni mogočniki na Gorenjekem. Druga Gorenjska je bila v oblasti cerkve. Tako so škofje iz Ereisinga dobili Školjo Loko, škofje iz Brixena pa Bled. Majhen del Gorenjske okrog Radovljice je pripadal grofom Ortenburg. Tako jc bila Gorenjska, ki jc bila šc sredi 10. stoletja lastnina nemškega cesrja, že v naslednjem stoletju razdeljena med štiri gospodarje. Stiasny omenja, da se ime Kamnika prvič pojavi v pisanih dokumentih leta 1061, vendar dvomi, če je bil to naš Kamnik. To nejasnost je zagrešil zgodovinar Schumi (Urkunden I. 48,38) z objavo naslednjega dokumenta: „Zelo važen je dokument iz leta 1061, s katerim poklanja Udalrik, mejni grof Kranjske, svoje posestvo Leschach (Lesce pri Bledu) brixenski cerkvi, istočasno pa tudi naselje FuisTrica (Bistrica), in to pod pogojem, čc bo umrl brez naslednkov. Listina je bila izdelana v Kokri (zu Kankcr), kasnejša izročitev vsega pa jc bila v Steinu". - Ta Stein naj bi bil po Schumijcvem menju naš Kamnik. Schumi namreč pripominja: ,,Zato je videti, da je že Uderlik posedoval trg Kamnik, ki ga je kasneje grofica Sofija kot doto prinesla Andelšekemu grofu, ker sta Lesce in Bistrica samo z Udalrikovim soglasjem lahko prešla v last brissenške cerkve." Zgodovinar Franc Kos pa ima pri tem dokumnentu opombo „Stein" je Kamen na Koroškem, ne pa Kamnik na Kranjskem (Kos, Gradivo III., štev. 142). Kamen na Koroškem je ime vasi nasproti izlivu reke Krke v Dravo. Leta 970 je prvič imenovan v neki listini, s katero Hildegarda podeljuje sinu Albinu svoje podedovano posestvo in 8 slovenskih kmetij. Blizu Kamna sta Klopinsko in Zablatniško jezero. V Kosovem Gradivu III. je 34 listin, v katerih navaja koroški Kamen (Stein). O našem Kamniku in o Ljubljani pa takrat še ni nobene sledi. (sc ^ nada,jevalo) I1 IZ KRAJEVNE ORGANIZACIJE SZDL NA DUPLICI POROČAJO OBISKALI SMO STAREJŠE OBČANE Odbor SZDL na Duplici se je odločil, da ob izteku leta, ko človek rad pomisli na pretekle dni, njegovi člani obiščejo najstarejše vašča-ne. Med novoletnimi prazniki so obiskali: Berlec Alojza, Gregorš Petra, Jerman Miha, Oso lin Alojza, Prešeren Rozo, Puh Katarino, Semeja Frančiško in Tivadar Martina. Berlec Alojz se je po osvoboditvi stalno naselil v Kamniku, Bazoviška ulica, drugi pa prebivajo na Duplici že preko 50 let. Osolin Alojz in Semenja Frančiška sta celo rojena na Duplici. Najstarejša občana področja, kjer deluje krajevna organizacija SZDL Duplica pa sta 87-letni Gregorš Peter in 79-letni Jerman Miha. PETER GREGORŠ -MA TIJEVCEVOČE se je izučil za kovača, bil nekaj časa v Ameriki in si po vrnitvi v domovino na Duplici ustvaril družino. Vsa leta je uspešno gospodaril na posestvu, pridno pa je tudi opravljal svojo obrt. Ni še dolgo, ko je podkoval konje. Kaj rad pove, da je v mladih letih začel kovati že v zgodnjih jutranjih urah. Verjetno ga pozna marsikateri starejši posestnik tuhinjske doline. Ti so vozili les v Ljubljano in se s konji ustavljali pri dupli-škemjcovaču. Peter Gregorš je vsa leta marljivo sodeloval v gasilskem društvu Duplica. Zaradi marljivega in nesebičnega dela je zelo priljubljen med vaščani. MIHA JERMAN - ŠKRI-CEV ATA je dolga leta posestnik na Duplici. Ves čas je marljivo delal na srednje velikem posestvu in skrbel za kar precej veliko družino. Ob trdnem delu je dočakal starost 79 let. Na posestvu kar rad dela še zdaj. Je edini starejši vaščan Duplice, kije vse življenje delal na posestvu. Njegova zasluga je, da se je od nekdanjih 10 kmečkih posestev, ki so bila na Duplici, ohranila Škričeva kmetija. Razen dela na posestvu je bil delaven tudi v gasilskem društvu na Duplici, ki mu je ostal zvest do svoje visoke starosti. /( NOVO GOSTIŠČE V TUHINJSKI DOLINI PRI IVANU NALAZAH Z modernizacijo ceste se Tuhinjski dolini odpira lepša turistična prihodnost. Tega se že zavedajo tudi gostinci, ki prenavljajo stare ali pa odpirajo nove lokale. Gostišču pri Ledrarju na Lokah in Pod Kozjakom se je zadnje dni starega leta pridružilo še novo gostišče pri Ivanu na Lazah. PRIJETEN KOTIČEK OB KMEČKI PEČI: MARSIKAK LOVEC SE BO PO NAPORNEM LOVU RAD OKREPČAL V LOVSKI SOBI GOSTIŠČA PRI IVANU. Laze so poleg Šmartnega središče Tuhinjske doline. Tod se cepijo poti v Zgornji Tuhinj, Stara Sela in druge vasi. Asfaltni trak se je odvil prav do Laz. Na koncu tega traku je zraslo veliko poslopje, v katerem je Ivan Hribar odprl sodobno urejeno gostišče. Trije veliki gostinski prostori, eden je urejen v lovskem stilu s kmečko pečjo, za katere je načrte zasnoval ing. arh. Janez Kovač, so zelo okusno in prijetno opremljeni. Hribar ima v načrtu še opremo treh tujskih sob, ki jih bo po možnosti še letos usposobil za tujski promet. - Največ računam na prehodni turizem in na prireditve v dvorani in na druge prireditve, ki bodo na Lazah, je dejal Ivan Hribar. Kakšne posebnosti pa boste nudili gostom, nas je zanimalo. - Mislim, da znanih Tuhinjskih suhomesnatih posebnosti ne bo treba preveč ponujati. Vsako soboto in nedeljo bo gostom na voljo tudi pečen odojek. Vsak dan bodo pripravljene Tuhinjske klobase in zaseka. Ah bi se spustili v tako gradnjo, če ne bi bilo urejene ceste. - Bi, vendar v bolj skromnem obsegu, saj na Lazah ni bilo nobene gostilne, odkar so zaprli pri Videtu. Od ceste pa vsi veliko pričakujemo, posebno, ko bo stekla preko Kozjaka.