—    183    —
Novičar iz austrianskih krajev.
Iz Berna 3. junia. „Novice44 imajo lepi cil in konec vse kar je lepega, dobrega in koristnega, med slovenski narod razširjati, in tako k omiki in blagostanja ljudstva pri pomagati; zato upam, da bodo tudi ta moj sostavek blagovoljno mojim preljubim rojakom v pre-vdarek podale.
Ob letošnjih velikonočnih duhovnih opravilih me je pot skoz večji del moravske in češke dežele peljala, kjer sem marsiktero dobro in občnokoristno napravo zapazil, ktera se po naših jugo-slavenskih krajih še večidel pogreša, in bi vendar posnemanja vredna bila. — Po Mora v ii, posebno pa v Ceski sem vidil, da so ne samo velike cesarske ceste, temuč tudi večidel vse vozne pota med vasmi po obeh straneh z lepim sadnim drevjem obsajene. Po več milj daleč sem se kakor med prijetnim drevoredom peljal, da je veselje bilo viditi, kako so češnje ravno v nar lepšem cvetji stale, orehi lepo zeleneli in druge drevesa se  ravno za
cvetenje pripravljale. Al take obilne sadiša niso le prijetne popotnikom, za ktere jih gospodar ne sadi, temuč donašajo tudi veliko dobička posestnikom. Vsak posestnik njive je od gosposke prisiljen, konec svoje njive, ki so ceste dotika, s sadnim drevjem obsaditi, in pripušeno je, kader sadje dozori, memo gredočim popotnikom in revnim ljudem vse to, kar od drevesa na cesto ali v cestno grapo pada, pobirati in povživati, in tako je ta naprava, ki deželo toliko lepotici in prijetno senco o poletni vročini dela, tudi močno koristna ne samo posestniku, temuč tudi mnogim siromakom, ki s hvaležnim sercom darove Božje zavživajo, svoj glad tolažijo in Božje plačilo temu vošijo, ki je te drevesa sadil. Take prijetne drevorede, ki niso nikakor polju v škodo, sem posebno med Bernom in Znogmo, in potem na Češkem okoli Caslava in Kutnegore in v mnozih mnozih druzih krajih vidil, in mislil sem si: ali bi ne bilo ravno tako lepo in koristno, ko bi se ceste po lepi moji domovini na enako vižo s sadnim drevjem obsadile? ali bi ne bili lepši viditi,kakor prazno germovje, robidovina in ternje,ali pa žalostne goličave? Na noge, rojaki moji! z majhnim delom boste svojo domačijo veliko olepšali, sebi in svojim bližnjim veliko dobička pripravili. Kar je pametnega in dobrega, naj se posnema, čeravno vaši očetje tega niso delali«
Skorej po vsih vaseh, kamor sem prišel, sem videl še dvoje drugih naprav, kakoršnih se tudi po jugo-slavenskih deželah malo narajma. Večidel bolj v sredi vasi stoji soseskino poslopje blizo kakšnega vodnjaka ali tekoče vode ali kakošne luže, in v tem poslopju imajo shranjene gasivnice, peharje za vodo nositi, ake, sekire, krampe, matike in več drugega orodja , ako nesreča ognja čez vas pride. Večidel veliko vasi zato pogori, ker si ljudje ob sili ognja pomagati ne znajo, kakor brez uma semtertje tekajo, v veliki zmotnjavi ne vejo in nimajo kaj v roke vzeti, in tako požar toliko moč dobi, da se več ustaviti ne da in strašno škodo dela, ki bi se dostikrat odverniti dala, ako bi potrebno orodje za gašenje pri rokah bilo, ktero bi se lahko omisliti dalo, ako bi saj večje vasi ali soseske zedinjene v ta namen kaj storiti hotle. Nikar se ne zgovarjajte z pomanjkanjem dnarja ali z revšino; tudi tukaj, kodar sem to napravo vidil, niso sami bogatini, ampak več revnih je kakor premožnih. Kar je pa bilo njim mogoče, bi se tudi marsikod drugej tudi vpeljati dalo.
Dalej je tukej skorej v vsaki nekoliko večji vasi ena taka imenovana „Opatrovna pro d i tki44, to je: hranilnica za otroke. Vas namreč ali kupi ali v najem vzame kako hišo z veliko sobo, kamor otroke pošiljajo, kader morajo starši ali na polji delati ali k Božji službi ali kam drugam iti, in bi mogli majhne otroke doma brez varha pustiti. Stara pametna ženica je za varuško ali gospodinjo čez to ohranilnico postavljena, ktera otroke sprejema, nad njimi pazi, da se ne poškodjejo, in jih spet staršim izroči, kader domu pridejo. Znano je, koliko nesreč se zgodi, kjer nespametni otroci var-hov nimajo, da sami sebi prepušeni doma ostanejo. Sam sem doživel, da sta v Žirovski fari dva otroka, ki sta v leseni bajtici zaperta bila, z žveplenkami se igrala, hišico zasmodila, in ker iz njo bejžati nista mogla, grozen konec vzela! Kaj tacega in mnogo druzih nesreč se stokrat primeri, kjer so nespametni otroci sami sebi brez varha prepušeni. — Tudi ta naprava menim bi posnemanja vredna bila! Da se brez veličin stroškov lahko vpeljati.    (^Konec sledi.)
Iz Železnikov 5. junia. Kakor drugod bi se tudi okoli nas letos prav dobre letine nadjati smeli, ker polja in senožeti stoje tak lepo, da je veselje viditi, le dež nam preveč nagaja;   posebno  te dni,  ko  so žita ravne
t cvetju, pogrešamo prav teško sonca. Da bi nam pač dobri Bog skoraj odkril za delj časa prijazno obličje jasnega obnebja, gotovo bi potem ljudje nekoliko lanjskih nadlog pozabili in pridelali sebi in živinci svoji mnogo žo teško tesko pričakovanega živeža. Sadja okoli nas ne bo od več, dasiravno je prav lepo cvetelo, ker ga je sneg in mraz o sv. Jurju precej posmodil, tudi poznejše vreme mu ni bilo nič kaj vgodno. Tudi kapusu je mraz zlo škodoval, in prav teško se zelnate sadike (flance) dobe. Bčele se pa obnašajo tako dobro, da je kaj. Ako se bodo ob ajdi z bero tako včdle, kakor zdaj z rojenjem, bi utegnili dobiti na jesen čuda medu. Ljudje so pozimi in na spomlad tu zlo bolehali za plučnico, tudi koze (Blattern) so pobrale otrok in tud odrašenih. — Da je veliki gojzd „Ilovcaa, ki se razprostira med Sovrico, Železniki, Kropo, Kamnogorico, Bledom in Bohinjem postavljen pod sekvester, je bravcom „No-vfc" že po dopisu gosp. Sovriškega znano. S tem je gorenskim fužinam zagotovljeni še daljni obstanek, ker ene leta tem so res nekteri tako z gojzdi gospodarili, da bi bile mogle fužine, ako bi bilo to še dalje tako terpelo, v kratkem nehati. Skoraj neverjetno je, če se ni kdo sam prepričal, kako so se gojzdi pokončavali! Zdaj borštnarji odkazujejo, kje in koliko se sme sekati; kdor ne uboga, ga kercajo po perstih. Sliši se ecer, da imajo žagance v Terstu zdaj nisko ceno, al kdor jih kaj ima, naj jih le derži, — kar bo te robe za-naprej iz Gorenskega v Terst šlo, se bo menda lahko preštelo. — Še nekaj. Pretekle dni je tu malo deklice vtonilo. Temu se pri nas celo nič čuditi ni, ker so otroci vedno okoli vode, kakor mlade račice, varha pa ni, ki bi čul nad njimi. Naj bi bile nesreče, ki se mnogokrat ponavljajo, starišem v nauk, nad svojimi otroci bolj pazljivim biti, zakaj mertvega tudi potoki solz, ki se potem prelivajo,  ne obudijo več k življenju!          J. Levičnik.
Iz Ljubljane. Iz pisma v „Laib. Zeit." zvemo, da prečastiti škof gosp. Fr. Baraga so 27. maja v Li-verpolu zapustili Europo in po parabrodu v Novi Jork v Ameriko odrinili; 6 duhovnov (2 Korošca, 1 Kraj-nec, 1 Irec, 1 Francoz in 1 Švajcar) pride kmalo za njimi, ktere bojo v Novem Jorku pričakali in potem se vsi skupej v Gornji Mišigan podali. 2 duhovna iz Francoskega prideta pozneje za njimi; 3 bogoslovci pa potem, ko bojo za duhovne blagoslovljeni. V Parizu so gosp. Baraga od glavnega vodstva misionarskih zadev prejeli 10.000 frankov (okoli 4000 fl.) in mnogotere cerkvene oprave; pri nas, na Dunaji in sploh v našem cesarstvu pa so nabrali okoli 9000 fl., tako, da jim je v Europi z vsem skupej došla lepa pripomoč za dosego njih blagih namenov v Ameriki. — Gosp. magistratni svetova-vec Ambrož je nasvetoval v poslednji seji mestnemu odboru: naj bi se zid ljubljanske bolnišnice poleg dunajske ceste za toliko nazaj postavil, da bo z gosp. Muhleisenovo hišo na ravnem, ker je ta pot9 ki pelje na kolodvor in na pokopališče, sedaj preozka, ko toliko ljudi tu semtertje hodi; mestni odbor je poterdil to prena-redbo zida po nasvetu gosp. Ambroža, ako bo vodstvo bolnišnice dovolilo , da se zatoliko na njeni vert nazaj postavi.
—    184   —