jr - . i GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA LITIJA Vrvi komandant partizanskih odredov Slovenije tov. Franc Leskov-šek-Luka sprejema raporte mladinskih pohodnih enot Slavnostni govornik na proslavi je bil IvanThkar-Luka Pred Dnevom mrtvih Jesen je. Skoraj pred zimo. Z vej od letava orumenelo listje. Jutra so siva, meglena. Kakor da bo snežilo. Jesenje. Čas spominov, v sledi minulega. Na vrtovih pa se razcveta jo krizanteme; bele, rumene, pisane. Mnogo krizantem. Koliko rok bo jutri, pojutrišnjem in prihodnje dni seglo po njih, koliko svečk bo zagorelo, koliko solz se bo utrnilo. Spet se bodo zavezale črne rute, ko bo oko spomina seglo tja v strašne dni.. . Leto 1941. Vas gori. Zvezane ljudi vodijo na morišča. Strojnice regljajo smrtno pesem. Tam na poljani pa padajo, padajo: oče, sin, mati... Toliko očetov, mater in otrok! V borbah, koncentracijskih taboriščih, kot talci. Toliko življenj! Globoko doli v grapi je majhna gomila. Kurir spi v njej. Ptice in veter mu prinašajo pesem, resje in praprot sta mu brat in sestra. Lučke zanj in za vse padle pa bodo gorele tudi v naših srcih, gorele bodo pred obeležji naše slavne preteklosti, ko bomo sklonjenih glav častili njihov spomin. Jutri, pojutrišnjem poromamo na grobove, k našim svojcem, k našim dragim. K njim, ki smo jih izgubili, k njim, s katerimi smo nekoč delili radost in srečo in ki so tako prerano odšli. Pogovarjali se bomo z njimi v mislih, povedali jim bomo, kaj vse se je medtem zgodilo, kaj vse se je spremeni/o. In vedeli bomo, da je vse to, kar imamo, tudi sad njihovih rok in misli. V naših srcih bo topel spomin in hvaležnost, ko bomo pestovali cvetje. Jesen je. Skoraj pred zimo. Z vej o d letava orumenelo listje, še dolgo v noč bodo migotali plamenčki, morje luči bo ta dan valovalo na tihih domovanjih. Spomini so topla oaza v puščavi minulega. Vedno bolj se bomo zatekali vanjo. J. S. Občinske družbenopolitične organizacije vabijo občane na ŽALNE KOMEMORACIJE ob Dnevu mrtvih, ki bodo dne 31. 10. 77 v naslednjih krajih: Primskovo ob 11. uri (pokopališče) Mamo I j ob 11. uri (osn. šola) Javorje ob 11. uri (osn. šola) Dole ob 12.30 uri (osn. šola) Gabrovka ob 14.30 uri (Moravska gora) V. Štanga ob 15. uri (spomenik NOB) Šmartno ob 16. uri (spomenik NOB) Jevnica ob 16.30 uri (spomenik NOB) V. Kostrevnica ob 17. uri (Zadružni dom) Litija ob 17. uri (spomenik NOB) Sava ob 18. uri (spomenik NOB) Kresnice ob 18. uri (spomenik NOB) J IZOBRAŽEVANJE DELEGATOV Občina in zakon o združenem delu Spominsko ploščo na planinskem domu je odkril komisar Zasavskega bataljona Jože Berkopec-Mišelj Samoupravna afirmacija občine je pogojena v veliki meri z uresničevanjem zakona o združenem delu, v vseh njegovih elementih, s poglavitnim poudarkom na dohodkovnih odnosih. Ob relativno močnem vplivu države na oblikovanje dohodka ne more priti do izraza izvirna ustavna pravica in dolžnost o ustvarjanju in razporejanju dohodka, da bi bilo mogoče sedanjo situacijo že opredeliti kot popolnoma v redu. Še zlasti zato, ker so ukrepi ekonomske politike v veliki meri vezani na dogajanje zunaj občine. Vloga in položaj združenega dela je v zakonu o združenem delu začrtana, izza tega pa je sedaj na vrsti obsežna politična in ekonomska akcija, da se vsebina zakona spreminja v praktično ravnanje samoupravljalcev na vseh ravneh. Ker je TOZD temeljna baza za ustvarjanje, ugotavljanje in razporejanje dohodka, je tudi s tem povezana celotna razširjena in enostavna reprodukcija v občini, prav s tem problemom, koliko je ta samoupravna pra- 9 Nadaljevanje na 2. strani VPRAŠANJE ODGOVOR na temo DRUŽBENA SAMOZAŠČIT Prihodnjič 9. novembra od 10. do 12. ure Pokličite tel. številk 88-007 in dobili boste odgovor predstavnikov občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij OKTOBER 1977 ŠTEVILKA 9 - LETO 5 (Ne) znanje Kdor v dnevnem časopisju prebere samo črno kroniko ali pa še tega ne, ta najbrž tudi gradiva za sestanke samoupravnih organov in za mnoge druge sestanke ne vzame prepogosto v roke. Kako potem odloča na sestankih, ne da bi vedel za kaj pravzaprav gre, je vprašanje, ki se ga delno dotika pričujoči uvodnik. Praksa kaže, da na raznih sestankih manjkajo predvsem tisti, ki se jim ne zdi vredno priti zraven. Najpogostejši vzrok temu pa je nezainteresiranost, ki pa izvira iz neznanja, nepoznavanja problematike in premajhnega poglabljanja. So tudi silno žalostni (ali pa smešni) primeri, ko navzoči šele na sestanku odpirajo kuverto z gradivom in se pričenjajo seznanjati s problematiko, ki je na dnevnem redu. Seveda so dogovori sprejeti na takšnih sestankih največkrat plod prizadevnosti sklicatelja in sestavljalcev gradiv, ki pa seveda sami niso prav nič krivi, da o tem odločajo pravzaprav sami. Drugo vprašanje pa je razumevanje gradiva in sploh razumevanje vsega tistega, o čemer delavec danes odloča. Tu mislim na tekoče spremljanje razvoja našega družbenoekonomskega in družbenopolitičnega sistema, kar je v veliki meri povezano (oziroma odvisno) s kvaliteto naših samoupravljavskih odločitev. Nedvomno nam šola, ki nam je dala poklic, še zdaleč ni dala tudi potrebnega družbenega znanja. Morda za nazaj, za sproti pa tega tudi pričakovati ne moremo, saj vendarle nenehno napredujemo s spreminjanjem družbenoekonomskih odnosov. Ogromno zaposlenih v naši občini pa je tudi samo z osnovnošolsko izobrazbo in tu se niso imeli možnosti seznanjati s podrobnejšo vsebino naših družbenoekonomskih odnosov, ki pa jo danes za kvalitetno opravljanje samoupravljavske funkcije neobhodno potrebujemo. Morda je bil to kar predolg uvod za misli o družbenem izobraževanju, o katerem bom navedel še nekaj stavkov. Ne rečem, da v občini nismo nič storili na področju družbenega izobraževanja. Trdim pa, da je bilo truda veliko, rezultatov pa za ta trud premalo. Vzrok za to pa je tudi v tem, da se družbenega izobraževanja lotevajo organi, organizacije in posamezniki, ki so za to premalo usposobljeni Doslej je bilo premalo metodike in didaktike v tem izobraževanju, premalo priprav, premalo poglabljanja, premalo preverjanja znanja... Menda nam je jasno, da bi se vsled tega te naloge morala lotiti organizacija, ki ima za to usposobljene ljudi in ki bi se družbenega izobraževanja lotevala sistematično. To pa je delavska univerza. To naj bi bik tudi njena osnovna dejavnost. Dejavnost pa tudi nekaj stane, zato za to zagotovimo denar. Denar za program, ki ga bomo seveda prej v okviru SZDL dobro pretehtali in ga nato tudi izvedli 999999 2. STRAN OKTOBER 1977 \OVA TRGOVINA Industrija apna Kresnice pravkar dokončuje dve medsebojno povezani investiciji. Nova in večja transformatorska postaja v prostorih nekdanjega skladišča omogoča nadaljnje aktivnosti na področju modernizacij, dopolnitev in povečanja proizvodnje, zlasti pa uvajanje nove proizvodnje. Izgradnja milnice, to je naprava za proizvodnjo živega mletega apna, pa pomeni novo proizvodnjo. Dosedanjim najbolj značilnim proizvodom kosovnemu apnu, hidriranemu apnu in gramozom se pridružuje še živo mleto apno. Živi mleto apno je pomembna surovina v nekaterih vejah industrije. Tovarna usnja Šmartno je izgradila veliko skladiščno halo. Doslej so imeli stalne težave s skladiščenjem nasoljenih kož. Objekt je lep in funkcionalen. Izvajalec objekta je bil GIP BETON Zagorje, TOZD Gradmetal Litija. Elemente hale je dobavil Gradiš Ljubljana. Predilnica Litija je pridobila lokacijsko dovoljenje za izgradnjo skladiščno proizvodne hale. Hala bo stala tik zraven vodne postaje, to je ravno nasproti železniške postaje v Litiji. Od nove investicije si Predilnica obeta pomemben napredek v razvoju, zlasti E Nadaljevanje s 1. strani Občina in zakon o združenem delu vica in dolžnost v posamezni TOZD dejansko uveljavljena. Razpolaganje z dohodkom v TOZD, njegovo usmerjanje, združevanje za različne cilje družbene reprodukcije, ki se opravlja z mehanizmi samoupravnega sistema, daje pečat in vsebino položaju in vlogi združenega dela v občini. Kljub jasnim idejnim političnim opredelitvam pa še nimamo v praksi izpeljanega tako zastavljenega sistema odločanja o dohodku. Delegatski sistem, ki je vzpostavljen v vsaki družbeni celici, je nekje manj prisiljen v veliki časovni stiski sprejemati dogovore ali pa se omejevati na obrobna vprašanja s tega področja. Skratka, odločanje o delu, rezultatih dela je tista osnovna zadolžitev socialističnih samoupravnih sil, da jo izpeljejo dosledno na vseh nivojih, najprej v TOZD, svobodni menjavi dela, v združevanju interesov v občini in širšem družbenem prostoru. Ker prav tako uresničevanje položaja in vloge združenega dela neposredno vpliva na samoupravne, družbene in politične odnose v občini, ni mogoče pričakovati prave ustavne afirmacije občine brez take uveljavitve vloge združenega dela. Vse odločitve morajo sprejemati v bistvu delavci v TOZD. Preko delegatskega sistema pa so z nešteto nitmi povezani z vsemi strukturami odločanja ter vsebinsko neposredno sodelujejo na vseh ravneh dogovarjanja, sporazumevanja in odločanja. V tej sredini je potem tudi iskati težišče odločanja, medtem ko naj je skupščina čedalje bolj mesto sporazumevanja in dogovarjanja delegatov o vseh družbenih vprašanjih. Le tako postaja občina prava samoupravna skupnost. Pot uveljavljanja tako opredeljenega položaja združenega dela s tem pa tudi občine, njenega političnega sistema, je dolgotrajnejši proces, stalna bitka vseh naprednih sil, povezanih v socialistični družbi. S tem je združeno celotno funkcioniranje delegatskega sistema v vseh osnovnih samoupravnih celicah, interesnih skupnostih in občinski skupščini. Zato je boj za uveljavljanje samoupravnega položaja delovnega človeka in občana istočasno in vzporedno boj za izboljšanje delovanja delegatskega sistema v vsaki temeljni samoupravni celici in v občini kot celoti. J. D. pa v izboljšanju gospodarsko-tehnič-nih možnosti delovne organizacije. Kovina Šmartno je dobila novega direktorja. Piše se Vidic Alojz. Novo delovno dolžnost bo začel opravljati, čim mu bo potekla delovna obveznost pri njegovi dosedanji delovni organizaciji, Rudisu iz Trbovelj. Kovina je delovna organizacija na razpotju. Prav je, da napravi podobne korake v razvoju, kot so ga napravile druge -številčno podobne delovne organizacije (n. pr. Mesarija Litija, Restavracije Litija in drugi). Čeprav novi direktor še- ni v Kovini, že sodeluje s strokovnjaki Kovine pri izdelavi plana. Urbanizem in urbanistična ureditev prostora postaja vedno bolj občutljivo področje gospodarske, socialne in družbenopolitične dejavnosti občine. Oči vseh se vedno bolj upirajo na to področje in spremljajo, kaj se tu dogaja. To zanimanje je objektivno in razen pri nas ga čuti vsa Slovenija. V občini pa je znak povečanja zanimanja tudi priprava za prve rešitve črnih gradenj. Pomembno pa je naslednje. Urbanistična služba v občini litija je preslabotna. Da bo kos novim nalogam in novim pogledom, bo treba storiti več stvari: ojačati službo, pridobiti za sodelovanje institucije zunaj občine in izločiti Urbanistično službo iz strogega podjetniškega okvira gradbene delovne organizacije. Oddelek za gospodarstvo Delavci združeni v Trgovskem podjetju „GALEB" LJUBLJANA so v začetku tega meseca odprli novo trgovino v litiji, Brodarska ulica 9. Trgovina je dobro založena s tekstilnimi izdelki, ki so osnovna de- javnost podjetja. Odločili smo se, da naše prodajne kapacitete širimo tudi zunaj Ljubljane, s čimer bomo skušali zadovoljevati tudi občane, ki živijo I zunaj ljubljanskih meja. Odpiranje nove trgovine nam je Nova trgovina trgovskega podjetja GALEB v Litiji (Foto „Zofka") omogočilo Turistično društvo litija, ki nam je dalo na razpolago urejene prostore pod zelo ugodnimi pogoji, za kar se jim kolektiv zahvaljuje. Skušali bomo v najvišji možni meri slediti željam občanov. Trgovina bo vedno založena z blagom, dostopnim Trgovina se odlikuje z bogato izbiro in nizkimi cenami (Foto „Zofka") SGP Slovenija ceste, TOZD Industrija apna Kresnice je 16. 9. 1977 pridobila dovoljenje za postavitev začasne asfaltne baze v Kresnicah. Pred pridobitvijo dovoljenja je delovna organizacija predložila potrebna soglasja, takoj po pridobitvi dovoljenja pa je pričela s pripravami in montažo asfaltne baze. Zdaj je asfaltna baza postavljena in že obratuje. Pričetek gradnje je povzročil v Kresnicah majhno revolucijo. Po mnenju Industrije apna Kresnice je tako upiranje bilo neumestno. Predvsem poudarjajo v Kresnicah, da gre za začasno in prenosno asfaltno bazo. Zanimivo pa je tudi to, da so tisti, ki so se upirali izbrali nepravilno pot, saj so obšli Krajevno skupnost in družbenopolitične organizacije krajevne skupnosti. Začasna in prenosna baza v Kresnicah je tipa Marinni s kapaciteto 30 t/uro in zavzema prostor približno 600 m2, to pa je toliko, kolikor zavzame površine običajna eno do dvo- družinska hiša v mestu, kadar lastnik ne pretirava z velikostjo svoje parcele. Več je bilo razlogov, zakaj so SGP Slovenija ceste in dva njena TOZD-a prosili za dovoljenje, da smejo postaviti asfaltno bazo v Kresnicah. Prvi razlog je veliko pomanjkanje asfaltnih mešanic. Drugi razlog pa so nekatere težave pri prodaji proizvodov Industrije apna Kresnice in tretji razlog je dejstvo, da so v Kresnicah na razpolago velike količine apnenčastih agregatov, ki se jih ta čas ne da gospodarno uporabiti drugače kot v asfaltni bazi. Tudi mikrolokacija je bila smotrno izbrana. Upoštevala je pač dejstvo, da morajo biti notranji transporti minimalni. SGP Slovenija ceste si ne želijo tistih, ki s predolgimi notranjimi transporti razvrednotijo sadove že opravljenega dela, takšnih je namreč že skoraj preveč. Ena od najhujših skrbi tistih, ki so se upirali postavitvi asfaltne baze je, da dvomijo, da bo začasna. Menijo, da je tudi tistim občanom, ki imajo podpovprečni življenjski standard, kar pomeni, da bo trgovina, založena v glavnem z znižanim blagom od 20 do 50 % glede na isto ali podobno blago, ki se prodaja v drugih prodajalnah. Trenutno imamo na zalogi veliko izbiro pletenin, ženskih bluz, moških srajc, perila in lahke konfekcije. Cene le-teh so tudi do 50 % nižje. Trgovina je odprta po sistemu non-stop, od 7. do 20. ure. Ta obratovalni čas omogoča vsem občanom, da si v svojem prostem času nakupijo potrebno blago. Naša želja je, da zadovoljimo občane, zato je vsak predlog za spremembo ah dopolnitev asortimana dobrodošel, zato prosimo občane, da svoje predloge posredujejo v sami poslovalnici. Na koncu bi se zahvalni vsem, ki so omogočili pričetek poslovanja te poslovalnice, občanom litijske občine pa priporočamo nakup v naši prodajalni in se jim za zaupanje vnaprej zahvaljujemo. v. C. asfaltna baza jež, ki bo odgnal lisico, bi vendar je dovolj načinov, da to začasnost, ko bo potrebno uveljavimo. Najprej soglasja so vsa takšna, da terjajo striktno začasnost. Jasno gospodarnost asfaltiranja ne dovoljuje stalnosti lokacije v Kresnicah. V Črnučah bo zgrajena tovarna asfalta, ki bo izločila ne samo asfaltno bazo v Kresnicah, temveč bo pokopala še kakšen drugi tihi plan o postavitvi drugih baz. Zdaj pa Kresničani. V tem roku bodo prilagodili tehnologijo proizvodnje apnenčastih agregatov tako, da bodo zmogli z dobičkom dobavljati kamene agregate tudi v Črnučah in pa nekaj svojih cest bodo ugodneje modernizirah. Morda je komu še žal, da je v Kresnicah most čez Savo? Če je, brez potrebe. Tudi brez mostu so Kresnice interesantno industrijsko območje zaradi železnice', prostora in vode. Nekje pa mora industrija tudi imeti prostor. K. I. 4844 VPRAŠANJE - OIMpOVOII ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO V AKCIJI, KI JE BILA 7. OKTOBRA OD 10. DO 12. URE, SO OBČANI POLEG VPRAŠANJ, KI SE NANAŠAJO NA NASLOV, POSTAVLJALI SE VELIKO VPRAŠANJ O METODAH DELA SOCIALNE SLUŽBE. VPRAŠANJA IN ODGOVORI SO PO-TEKALA TAKOLE: „Kolikšna je najmanjša in kolikšna je največja socialna pomoč v naši občini? " „Najmanjša je 380 din, največja pa 760 din mesečno." „Koliko je zaposlenih v socialni službi v Litiji? " „Tri socialne delavke in ena admi-nistratorka." „Kdo je sedaj direktor zdravstvenega doma v Litiji? " „Vršilec dolžnosti direktorja ZD Litija je dr. Pavle Lebinger. Na razpis se ni nihče javil in bo le-ta ponovljen." ,Ali socialne delavke poznajo problem hudo bolne matere na Primskovem, ki je hud srčni bolnik? " „Primer poznamo. Zbirajo se sredstva za nakup pralnega stroja zanjo. Socialna služba ji je od 1. 8. tega leta dodelila stalno pomoč v višini 700 din mesečno." „Zakaj socialne delavke tako mah obiskujejo teren? Samo v pisarni se ne da reševati socialnih problemov. Pa še to: če lahko veliko zaposlenih občanov svoje avtomobile razbija na službenih vožnjah, bi jih lahko tudi socialne delavke vsaj občasno." „Ko je bila socialna služba še pri občinski upravi, so socialne delavke največkrat prisedle k kolegom, ki so z avtomobili odhajali na teren. Tega načina obiska terena sedaj ni možno več uporabljati in bi bilo potrebno v okviru socialne službe imeti službeni avto. Uporaba lastnih avtomobilov je problematična, saj jih za službene vožnje uporabljajo tudi drugi člani družine, v kateri je avto." Prihodnjič 9. novembra od 10. do 12. ure VPRAŠANJE - ODGOVOR na temo DRUŽBENA SAMOZAŠČITA Pokličite tel. številko 88-007 in dobili boste odgovor predstavnikov občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij „V naši OZD smo razpravljali o gradivu zdravstvene skupnosti SRS. Ni nam bih jasno, katere bolezni spadajo v dodatni program A li bi jih lahko nekaj našteli, vsaj najbolj tipične? " „Te bolezni opredeljuje 26. člen tega gradiva." „Kdo vse bo oproščen plačila zdravstvenih Na vprašanja občanov so odgovarjali: — Sonja Kolar, vodja izpostave Litija regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana — Slavica Habjan, vodja strokovne službe socialnega skrbstva Litija — Pavle dr. Lebinger, v. d. direktorja ZD Litija — Janko dr. Ahčin, Vodja zobozdravstvene službe ZD Litija — Karlo Lemut, član 10 regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana — Mari Merzelj, strokovna delavka občinske skupnosti otroškega varstva — Slavko Pungerčar, predsednik konference delegacij invalidsko-pokojninskega zavarovanja Litija — Dušan Gnezda, vodja enote Litija, regionalne skupnosti za zaposlovanje uslug dodatnega programa, ki je opredeften v gradivu zdravstvene skupnosti SRS? " „27. člen gradiva občane razvršča v posamezne skupine, 29. člen pa govori o oprostitvah." „Koliko je v naši občini alkoholikov in kakšni so rezultati pri zdravljenju le-teh, oziroma kakšne preventivne akcije izvajamo pri preprečevanju alkoholizma?'" „Imamo samo evidenco za tiste alkoholike, ki jih zdravimo. Obveznega zdravljenja ni, razen pri težjih kaznivih dejanjih. Predloge za ukrepanje v posameznih primerih nam največkrat posredujejo bližnji sorodniki in OZD. Zdravljenje poteka preko zdravstvene službe z razgovori in je prostovoljno. Največja težava je v tem, da skoraj noben alkoholik ne prizna, da je alkoholik. Med preventivne akcije lahko štejemo prepoved točenja alkoholnih pijač v gostinskih lokalih pred 7. uro zjutraj, prepoved točenja alkoholnih pijač v obratih družbene prehrane, v osnovnih šolah pa je v pouk vključena tudi problematika alkoholizma z vsemi njegovimi posledicami." „Kaj je v Litiji s klubom zdravljenih alkoholikov? " „Klub obstoja in ima okrog 9 članov. Sest jih že nekaj let abstinira. Pri zdravljenju nastajajo težave, saj je zdravljenje alkoholikov še vedno preveč odvisno samo od lastne volje prizadetega." „Kdo v Litiji rešuje problematiko delovnih invalidov in kakšni so rezultati? Kako je poskrbljeno za prekvalifikacijo delovnih invalidov? " „Kdor ima status delovnega invalida, rešuje njegovo problematiko skupnost invalid sko-po-kojninskega zavarovanja, glede na stopnjo invalidnosti. Glede prekvalifikacije so dolžne skrbeti OZD. Če gre delavec zaradi delovne invalidnosti na delovno mesto z nižjim osebnim dohodkom, ima pravico do takšnega osebnega dohodka, kot ga je imel pred invalidnostjo." „Kdaj se bo vendarle pričel graditi nov zdravstveni dom v Litiji? " „Gradnja se bo pričela 1. II. 1978, pripravljalna dela pa tečejo že letos." „Kaj bo s sedanjim zdravstvenim domom, ko bo zgrajen nov? " „Seđanji zdravstveni dom bi bil zelo zanimiv za Predilnico, s katero smo se že pogovarjali. Predilnica se še ni opredelila niti za namembnost zgradbe (samski dom ali upravni prostori) niti za odkup. V kolikor razgovori s Predilnico glede odkupa zgradbe ne bodo uspešni, bomo iskali drugega interesenta." „V katero smer gredo zamisli o ureditvi zdravstvenega varstva v prihodnje? Kaj je bistvo sprememb, oziroma, kaj bo boljše v primerjavi s sedanjim stanjem? " „Gradivo zdravstvene skupnosti SRS v 1. točki uvoda opredeljuje, da delovni ljudje in občani v občinskih zdravstvenih skupnostih s sporazumom opredelijo pravice iz enotnega programa zdravstvenega varstva, ki so zanje takega pomena, da si njihovo uresničevanje jamčijo z medsebojno solidarnostjo." ,AU ima občinska zdravstvena skupnost Litija pozitivno ali negativno bilanco? " „Bilanca je negativna. Vzrok temu je tudi v tem, da se cca 1500 občanov vozi na delo zunaj občine. Poleg tega pa so na območju občine tudi nekatere delovne enote, ki nimajo statusa TOZD in zato odteka vir sredstev za zdravstveno varstvo, ki se združuje po stopnji 1,94 iz dohodka TOZD." „Kolikšen bo prispevek občana, ki ga bo moral plačati za posamezne zdravstvene usluge po gradivu zdravstvene skupnosti SRS? " „Predviđen prispevek občana po tem gradivu bo 30 din za zdravila, za doplačilo v enem mesecu v bolnicah največ 2000 din za I. skupino (visoki osebni dohodki), 1500 din za drugo skupino in 1000 din za tretjo skupino (nizki osebni dohodki)." „ V Predilnici je zaposlenih ogromno žena oz. mater. Ali v Predilnici kaj razmišljajo o vrtcu v okviru Predilnice? Mnoge moderne OZD imajo to že urejeno." „S strani občinske skupnosti otroškega varstva bodo v tem mesecu s Predilnico opravljeni razgovori o možnostih za organizirano otroško varstvo v okviru Predilnice." „Socialno delo se večinoma opravlja na terenu in ne v pisarni Če socialne delavke za delo na terenu ne uporabljajo svojih avtomobilov, predlagam, da se v ta namen nabavi službeni avto, ker socialnih problemov ne bomo rešili v pisarnah." „Socialno delo se delno opravlja na terenu, delno pa tudi v pisarni. Službeni avto bi bil nujno potreben." „ V KS Litija - levi breg so ob stanovanjskih blokih uredili lepo otroško igrišče. Kaj pa na Rozmanovem trgu, ne bo nič? Saj je tam vendar veliko več otrok, pa se nimajo kje igrati!" „ Vsekakor je takšno igrišče na Rozmanovem trgu zelo potrebno. KS Litija - desni breg ima to v programu." „ Tako kot za druga področja tudi za zdravstvo trdimo, da ima veliko notranjih rezerv, ki bi ob boljši organizaciji pocenile zdravstvene usluge Katere so notranje rezerve? " „Ena izmed rezerv je tudi v tem, da občani ne bi za vsako malenkost prosili za zdravila, ki jih potem zavržejo. Tudi reševalni prevozi niso namenjeni prav za vsak prevoz. Občani tudi prevečkrat prosijo za obiske na domu, ki pa še zdaleč niso nujni ali potrebni." Vprašanja lahko posredujete tudi pismeno na naslov: Glasilo občanov Litija, Trg na Stavbah 1. Pismena vprašanja naj bodo v uredništvu do 7. novembra do 10. ure. Odgovore bomo objavili v naslednji številki „Glasila občanov." „Kako naj bi bik) v bodoče urejeno nadomestilo bolniškega staleža nad 30 dni? " „To bo odvisno od zmogljivosti občinske zdravstvene skupnosti. Če bo ta imela sredstva, bo nadomestilo iz tega vira, če pa ne, pa iz dodatnega programa." „Kdaj se bodo povečale pokojnine? " »Pokojnine se bodo povečale s 1. avgustom 1977 za 4 % in 60 din ob upoštevanju degresije (povečanje v korist najnižjih pokojnin). S 1. januarjem 1978 pa se predvideva povečanje še za 8-10 % (brez degresije). Za leto 1976 znaša razmerje med poprečno starostno pokojnino (ki znaša 3.327,83 din) in poprečnim osebnim dohodkom na zaposlenega 71,6 %. To razmerje se tudi v letu 1978 ne bo bistveno spremenilo." „Zakaj je treba v Litiji toliko časa čakati na ortodonta? Ali bo kdaj bolje? " „Po programu pride 0,2 ortodonta za Litijo, glede na populacijo. Obolevnost pa je znatno večja, zato je tudi čakalna doba zelo dolga. Ko bomo dobili specialista, bo za Litijo 0,5 ortodonta in bo čakanje krajše." Tokrat se je v naši akciji zbrala zelo številna ekipa, ki je „Zofka") občanov (foto Vprašanj je bilo veliko in tudi zanimiva so bih (foto „Zofka") 4 STRAN GLASILO OBČANOV OKTOBER 1977 # TUDI NA PODROČJU TEHNIČNE KULTURE Sistematsko financiranje Že nekoliko let nazaj v občini ugotavljamo, kako družbeno pomembno je za nas delo organizacp za tehnično kulturo. Te so v svoje vrste kljub večjim in manjšim težavam pridno vključevale in združevale mlade za delo na področju letalske dejavnosti, radioamaterizma, fotokino dejavnosti in preventivne cestne vzgoje. Aero klub Milan Borišek, Radio klub, foto krožki in prometni krožki na osnovnih šolah so v preteklosti in tudi danes storili pomembno družbeno delo pri vzgoji naših najmlajših. Gotovo ima na tem področju lepo in dolgo tradicijo Aero klub Milan Borišek, ki nosi ime po našem občanu, enemu najboljših jugoslovanskih letalcev vseh časov. V naši občini deluje že od leta 1947. Ob ustanovitvi so se v okviru te organizacije odvijale tri dejavnosti: - jadralno letenje, - padalski skoki in - modelarska dejavnost Zaradi neustreznih pogojev, saj v občini Litija nimamo možnosti za gradnjo ustreznega letališča, sta prvi dve sčasoma prenehali z delom. Modelarji pa so kljub večkrat neprimernim pogojem za normalno delo vztrajali in predvsem v zadnjem času dosegajo lepe organizacijske in tekmovalne uspehe. V tem trenutku je njihovo delo usmerjeno v šolanje novih kadrov za delo z najmlajšimi in vključevanju le teh v dejavnost na področju letalskega modelarstva. Vrsta krožkov na šolah nam zagotovo pove, da mladi radi spoznavajo skrivnosti letanja, fizike, matematike, motoroznanstva, radio-tehnike, meteorologije in da se radi uče potrpežljivega oblikovanja lesa, kovin, pla- stike, papirja itd., saj morajo vse te veščine dobro obvladati, v kolikor želijo postati dobri modelarji in kasneje celo piloti na jadralnih oz. motornih letalih. V klubu so v okviru svojega programa sprejeli nalogo, da bodo za potrebe ljudske obrambe omogo-. čili šolanje svojim članom za pilote jadralnih letal. Omeniti velja, da so tako kot Aero klub tudi vse ostale organizacije s področja tehnične kulture ves čas svojega obstoja uspešno premagovale vse težave, med katerimi so bile zlasti finančne zelo hude. Te so jih omejevale tako pri izvajanju svojih programskih aktivnosti, kot pri zagotavljanju normalnih pogojev za njihovo dejavnost. V letošnjem letu je na pobudo predsedstva OK SZDL Litija prišlo do pomembnih sprememb tudi na tem področju. Občina Litija - sklad za financiranje obrambnih priprav in Samoupravne interesne skupnosti za izobraževanje, kulturo, telesno kulturo in raziskovalno dejavnost občine Litija, so za programiranje razvoja in financiranje dejavnosti organizacije za tehnično kulturo sklenile družbeni dogovor o programiranju in financiranju dejavnosti organizacij za tehnično kulturo v občini Litija. S tem dogovorom so se podpisnice obvezale, da bodo za potrebe Radio Kluba Litija, Aero kluba Litija in sekcij za tehnično kulturo na osnovnih šolah v letu 1977 združile 100.000 din in s tem omogočile omenjenim organizacijam normalno delo in razvoj, to pa je vsekakor lepa vzpodbuda in perspektiva za vse tiste mlade, ki želijo tudi na tem področju človeške ustvarjalnosti preizkusiti svoje znanje in sposobnosti. U.S. OB TEDNU POŽARNE VARNOSTI Več skrbi požarni varnosti Požarno-varnostna služba v naših delovnih organizacijah je pomemben dejavnik ne le glede varstva na delovnih mestih, temveč tudi zaradi velike škode, katero povzročajo požarne nesreče našemu gospodarstvu. Vsaka požarna nesreča pušča za seboj težke posledice ne samo v gospodarskem, finančnem oziru, temveč tudi močno prizadene celotni kolektiv. Že pri manjših požarih pride do prekinitve dela na posameznih strojih in napravah, ali na celotnem obratu, kar vpliva na izpad proizvodnje in tudi na manjši osebni dohodek. V primeru večjega požara v podjetju pa so posledice še znatno težje. Na primer: — popolna prekinitev obratovanja podjetja oziroma TOZD ali obrtniške delavnice; — odpust delavcev, brezposelnost; — odhod na delo v bolj oddaljene kraje; — preusmeritev proizvodnje; — razne prekvalifikacije delavcev, kar ima za posledico izgubo časa in stroške šolanja. Poleg teh posledic lahko trdim, da vsaka požarna nesreča sproži verižni sistem posledic, ki močno vplivajo na vse zaposlene delavce v podjetju. Za pomanjkljivo požarno varnost po podjetjih smo več ali manj odgovorni vsi, posebno še vodje TOZD-ov in obrtniki v svojih delavnicah, službe varstva pri delu — požarne varnosti lin drugi, da posvetijo največjo skrb požarno-varnostni preventivi, ki je v vsakem pogledu najcenejša in tudi najučinkovitejša, ki zajema vsa dela in ukrepe, da se predhodno odpravi vse možnosti, ki bi lahko bile povod ah vzrok za zametek požara in da pripravi vse potrebno v primeru požara, da se ga lahko hitro omeji in pogasi. Na vseh delovnih mestih v podjetjih in v obrtniških delavnicah morajo biti nameščeni ročni gasilni aparati za gašenje začetnih požarov, večja gasilska oprema in orodje pa se nahaja v orodiščih podjetij in pri gasilskih društvih, zato naj bo naša prva dolžnost, da si na svojem delovnem mestu uredimo naprave za začetne požare; predno pokličemo gasilce minevajo že minute, kar je lahko že prepozno in nam požar uniči naše imetje. Za vzdrževanje vseh gasilskih naprav in orodja ima Občinska gasilska zveza v gasilskem domu Litija organiziran servis* servis in sprejem gasilskih aparatov je vsako sredo popoldan, po dogovoru se pregledi gasilskih aparatov tudi izvedejo po podjetjih in obrtniških delavnicah. Eno leto je že minilo, kar je začel veljati v SR Sloveniji zakon o varstvu pred požarom (Ur. 1. SRS št. 2/76). Ta zakon med drugim nalaga delovnim in drugim organizacijam, zasebnim obrtnikom ipd. obvezo, da morajo do 28. 2. 1977 izdelati lastne pravilnike o varstvu pred požarom in to za vsak TOZD ali obrtniško delavnico. Ta pravilnik v naši občini po delovnih organizacijah večinoma še ni izdelan. V teh pravilnikih se mora urediti požarna varnostna služba, ki pa mora biti v podjetjih ločena od službe za varstvo pri delu. Ker smo s sprejetjem zakona o varstvu pred požarom postali samoupravljalci, moramo postati popolni gospodarji svojega premoženja, oziroma svojega položaja, torej tudi gospodarji naše varnosti in lepšega življenja. Z. V. i redvideva pri postavkah šola v naravi in prehrana učencev, nobene omejitve. Omejitev za solidarnost RIS velja do dokončne ugotovitve zneska solidarnostnih sredstev, ki ga bo priznala RIS. Ko bo omejitev prenehala, se ponovno skliče skupščina od 25. do 30. avgusta. Zavod za plan in republiško izobraževalno skupnost se zaprosi, da pošlje nov izračun proračuna solidarnostnih sredstev glede na spremenjeno bruto maso OD. Sprejmejo se merila za financiranje v letu_ 1977 s pripadajočimi normativi in standardi, razen točke c. Programska komisija naj pripravi nova merila za financiranje šol v letu 1977, ki zajemajo dejanske razmere v občini. Do naslednje skupščine IS naj služba IS pripravi poročilo o tem, na kakšen način so realizirane omejitve programa. II. SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA: K finančnemu načrtu za leto 1977 so bile glede na predlog, ki je bil objavljen v javni razpravi, sprejete naslednje spremembe: V dohodkih sklada se poveča postavka sredstev za počitniško kolonijo 10.000 din, tako da skupni dohodki znašajo 5.395 din. Pri izdatkih se postavka: program za otroke izven VVZ zniža za 10.000 din, tako znaša skupaj planirani izdatek za temeljni program 1.939 din. Pod izdatki drugih dogovorjenih nalog se poveča postavka letovanje otrok za 10.000 din, za- konske obveznosti v temeljni program VVZ se poveča za 110 din, postavka sofinanciranje skuone službe se zniža za 18.000 din. Tako znašajo skupni izdatki za druge dogovorjene naloge 1.908.000 din. Predvideni izdatki za investicije se zmanjšajo za 100.000 din. Skupaj investicije znašajo 1.548 din. Vse te spremembe objavljenega predloga finančnega načrta so bile obravnavane na izvršnem odboru skupnosti in v navedenih spremembah predlagane v potrditev skupščine. Pod vprašanji delegatov so bila obravnavana naslednja vprašanja: družinsko varstvo v krajevni skupnosti Sava, razporeditev otrok v posamezni vrtec v Litiji glede na bivališče, problem premajhnega števila mest v vrtcu na Rozmanovem trgu in potrebna razširitev oz. rešitev pridobitve novih mest za vzgojnovarstveno dejavnost predšolskih otrok. V izdatkih se odobri tudi sofinanciranje Glasila občanov v znesku 10.000 din. III. KULTURNA SKUPNOST Ko je bil prvi predlog finančnega načrta pripravljen za javno razpravo je izvršni odbor kulturne skupnosti opravil notranjo prerazdelitev sredstev. Spremembe so bile narejene za občinski svet ZKPO, obvezno rezervo in stroške SDK, za združevanje sredstev po samoupravnem sporazumu za investicije, za odbor Bogen-šperk, za sindikalno godbo — investicije. Na novoje bil določen znesek za sofinanciranje Glasila občanov 10.000 din, sofinanciranje tehnične kulture 10.000 din. Skupščina kulturne skupnosti bo na naslednji seji obravnavala program tehnične kulture, nakar bo izvršena realizacija sofinanciranja te dejavnosti. Delavska univerza naj posreduje izvršnemu odboru skupnosti poročilo o porabi sredstev za knjižničarsko dejavnost s podrobno obrazložitvijo režijskih stroškov. IV. TELESNA KULTURA Finančni načrt za leto 1977 je bil po predlogu izvršnega odbora skupnosti v izdatkih spremenjen. Spremembe so za program dejavnosti ZTKO Litija, nagrajevanje^ in šolanje strokovnih kadrov, tekmovalni šport, množične organizacije, sofinanciranje skupne službe in sofinanciranje izgradnje športno-rekreacjjskih objektov. Na novo so bila določena finančna sredstva za sofinanciranje šolskih športnih društev, sofinanciranje Glasila^ občanov, in sofinanciranje tehnične kulture. Skupščina je sprejela sklep, da se sredstva za vzdrževanje športnih objektov dodeljuje izvajalcem namensko za vzdrževanje objektov. Skupščina je sprejela sklep, da strokovna služba skupnosti pridobi vse potrebne podatke od gradbenega odbora za izgradnjo športnega doma v Šmartnem glede izvajanja nadaljnje gradnje. Sprejeto je bilo tudi stališče, da se morajo vse akcije in tekmovanja planirati v začetku leta oziroma pred sprejetjem finančnega načrta, dodatnih vlog ne bo mogoče financirati. V. SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA Sprejeti finančni načrt za leto 1977 je bil po predhodnem predlogu izvršnega odbora dopolnjen z novo postavko, in to sofinanciranje Glasila občanov v znesku 10.000 din, stroški strokovne službe in sofinanciranje skupne službe pa so bili za ta znesek znižani. Sprejet je bil sporazum o tehniki združevanja sredstev za enotni solidarnostni in skupni program v obdobju od 1. 8. do 31. 12. 1977. Skupščina je sprejela soglasje k imenovanju komisije prve stopnje za umetno prekinitev nosečnosti v predlaganem sestavu od strani Republiške skupnosti socialnega skrbstva. Za sejo skupščine socialnega skrbstva Slovenije sta bila izvoljena dva delegata. SKLEP O UVEDBI POSTOPKA ZA SPREMEMBO STATUTA OBČINE LITIJA V zadnjem obdobju je bila sprejeta vrsta pomembnih zakonov: zakon o združenem delu, o temeljih družbenega planiranja, o ljudski obrambi..., ki terjajo ustrezno opredelitev teh področij v statutu občine. Tudi izkušnje dosedanjega funkcioniranja delegatskega sistema narekujejo določene spremembe in jasnejšo opredelitev tudi v statutu občine. Za izvedbo postopka o spremembi statuta bodo zbori sprejeli sklep. v; SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE LITIJA OBVEŠČA vse občane, ki imajo stalno prebivališče v občini Litija, da lahko do 31. 10. 1977 zaprosijo za dodelitev stanovanja po V. natečaju za pridobitev družbeno najemnih stanovanj, kupljenih s sredstvi Samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Vse potrebne informacije lahko dobite pri Strokovni službi Samoupravne stanovanjske skupnosti telefonično (88-004 ali 88-005) ali osebno na Rozmanovem trgu 28 v Litiji. J Strokovna služba Samoupravne komunalne in stanovanjske skupnosti občine Litija razpisuje prosto delovno mesto VODJE RAČUNOVODSTVA Zahtevani pogoji: VJ in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj ali SR in 6 let ustreznih delovnih izkušenj Poleg navedenih pogojev morajo kandidati imeti organizacijske sposobnosti in morajo biti družbenopolitično aktivni. Pismene ponudbe skupaj s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev morajo kandidati poslati v 15 dneh od objave v glasilu Občan na naslov: Strokovna služba Samoupravne komunalne in stanovanjske skupnosti občine Litija, Litija, Rozmanov trg 23. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 45 dni po objavi tega razpisa! S S S s ! : Zakaj tako? Prehod za pešce na Zasavski cesti pri stari občini je zelo obremenjen, pa tudi zero slabo vider, temi in slabem vremenu kar kliče po nesr :či... Zlasti v I i * i 6. STRAN GLASILO OBČANOV OKTOBER 1977 KRAJEVNA SKUPNOST LEVI BREG Objekti skupnega pomena Na mestnem območju Krajevne skupnosti Litija — levi breg se je v preteklih letih zelo hitro Sirila stanovanjska gradnja. Gradilo se je na osnovi parcialnih zazidalnih načrtov, ki so omogočali hitro gradnjo stanovanjskih površin. Skoraj pa bi pozabili na izgradnjo spremljajočih objektov kot so zelenice, otroška igrišča in podobno. Zaradi tega se je Krajevna skupnost Litija - levi breg odločila, da svojo lepo lego, naravno danost dopolni z objekti skupnega pomena. Za začetek naj bi bila to otroška igrišča. Pristop k urejanju otroških igrišč je bil vezan tudi na ureditev zelenega zaledja le teh. Ni dovolj, da damo otrokom gugalnice, jahalne konjičke ali peskovnike, pač pa moramo nuditi otrokom takšne igralne elemente, pri katerih bodo morah razvijati svoj um. Tudi ni dovolj, da postavimo otroška igrala kjerkoli, pač pa moramo poskrbeti za dobro počutje. In kje bomo našli za njih to dobro počutje, če ne v senci zelenega drevja, odmaknjeno od cestnega vrveža in nezdravega ozračja. Zato smo pri urejanju novih otroških igrišč posebno pazili, da bodo obdana z zelenicami, drevjem in grmovni-cami. Hkrati pa je to zelenje tudi vzgojni element, ki naj poučuje mladega človeka v že rani mladosti, da je zelenje nujna potreba, da so to pljuča naselja in da ga je treba varovati. Zeleni tampon okoli novih igrišč je torej nekakšna meja med frekventiranim cestnim vrvežem in prostorom, kjer naj se otroci brezskrbno igrajo. Toda otroška igrišča bodo nudila tudi prijeten kotiček za starejše. Številne klopi bodo nudile spremljajočim mamicam in ostalim počitek, hkrati pa tudi razvedrilo ob opazovanju iger najmlajših. Otroška igrišča so locirana v jedru stanovanjskih naselij. To je ob Prvomajski ulici, Ma-rokovi poti in Trgu na Stavbah. V prvih dveh primerih smo iz zapuščenega prostora (nedovoljeno odlagališče) naredili zgledna igrišča, slednje pa smo vklopili v že obstoječi park. Otroška igrišča vsebujejo sodobne in vzgojne naprave. Poleg rustikalnih peskovnikov, jahalnih konjičkov, gugalnic, so tu še švedska popenjala, otroška žičnica, hišice za igranje, športna igrišča, razna popenjala in druga igrala. Pri gradnji in urejanju navedenih igrišč se je odzvalo k prostovoljnemu delu večje število mladine, pomagali pa so tudi starejši občani. Toda vseeno je bilo potrebno angažirati precejšnja družbena sredstva, zaradi česar bo nujno potrebno igrišča skrbno negovati. Za izgradnjo vseh otroških igrišč so bila ko-riščena sredstva iz prispevka za uporabo mestnega zemljišča, združena sredstva krajevnih skupnosti in delovnih organizacij z območja naše krajevne skupnosti. Na tem mestu bi morah zlasti poudariti veliko razumevanje delovnih kolektivov Predilnice, Lesne industrije, Mizarstva Litija, Pletilje, Gradmetala, Gozdnega gospodarstva, Elektro — obrat litija in Olepšave iz Ljubljane, za kar se jim ob tej priliki javno zahvaljujemo. Na koncu naj tudi povem, da je vsa strokovna dela z veliko vnemo in veseljem opravljal Atelje zeleno okolje — Marko Jelnikar, krajan naše krajevne skupnosti. Presenetljiv uspeh Šmarska osnovna šola je letos ponovno izvedla zbiranje poljskih pridelkov; vodila jo je komisija za prehrano. Lani je zajela le 12 vasi, letos pa so jo več kot podvojili, saj so pri oddaji pridelkov sodelovali prebivalci 37-ih vasi in zaselkov ožjega in širšega šolskega okoliša. Pri zbiranju je sodelovalo 183 šolarjev, ki so v dveh dneh nabrali skoraj 5000 kg pridelkov na 27-ih zbirnih mestih. Dve tretjini poljščin odpade na krompir, od ostalega pa je bilo največ jabolk, zelja, repe in kolerabe. Prevoz v šmarsko šolo so brezplačno opravili kombiji Doma Tišje, Lesne industrije litija ter šmarske „Usnjarne", sodeloval pa je tudi zasebnik Tomaž Gregorin. Vsem prevoznikom se organizatorji omenjene akcije najlepše zahvaljujejo. Komisija za prehrano bo predlagala razrednim skupnostim in razrednikom, naj pripravijo predloge za polovične ali brezplačne malice, upoštevajo pa naj socialno stanje družin ter število šoloobveznih otrok. Starši in drugi vaščani so se letos dobro odrezali; redki so bili primeri, ko so pomoč odklonih, redki pa so tudi posamezniki, ki so oddali že pokvarjene pridelke, ki jih ne bo moč več uporabiti. Boris Žužek Dolgoletna želja krajanov Učencem in pedagoškemu osebju osnovne šole Franc Rozman Stane Šmartno pri Litiji se bo z izgradnjo telovadnice pri tej šoli uresničila dolgoletna želja. Tega objekta pa se ne veselijo samo ti, temveč tudi ostali občani, saj se zavedajo, da je telesna vzgoja sestavni del telesnega in duševnega razvoja človeka. Telesna vzgoja in pouk te na šoli ima po- membno vlogo pri nadaljnjem razvoju otrok. Res, skoraj neverjetno je, da je bila v Šmart-nem zgrajena po potresu nova, sodobna šola, h kateri je bil naknadno iz sredstev prvega samoprispevka zgrajen prizidek, kar je bilo vse skupaj zelo pomembno, toda tako velika šola, katero dnevno obiskuje nad 500 učencev od 1. do 8. razreda, le ne more in ne sme biti brez telovad- nice. Zato je bila organizacija pouka telesne vzgoje na tej šoli močno prizadeta, saj je ta kolektiv uporabljal prostore TVD Partizana Šmartno, ki pa je od šole oddaljen 300 metrov. Učenci so morali zato ne glede na vremenske prilike slediti telesni vzgoji v odmaknjenem objektu od šole, poleg tega pa tudi sorazmerno neprimernem, saj objekt ni bil niti primerno opremljen, še manj pa ogrevan. Danes lahko sledimo gradnji nove telovadnice pri osnovni šoli Šmartno, ki bi morala biti po pogodbi o oddaji del zgrajena do 30. oktobra 1977, a je rok izgradnje zaradi izredno slabih pogojev temeljenja podaljšan za 40 dni. Iz tega izhaja, da bi morala biti telovadnica v Šmartnem zgrajena do 10. decembra 1977 in izročena svojemu namenu. Izvajalec del G D? Beton Zasavje, TOZD Gradmetal litija zagotavlja, da bo objekt zgrajen do roka. Glede na potek del pa se postavlja vprašanje, če je glede na obseg še neizvršenih del to tudi izvedljivo. V primeru, da objekt ne bo zgrajen do roka, je izvajalec del dolžan pla- x< čati penale na prekoračitev rokas V okviru tega objekta bo zgrajena večja telovadnica velikosti cca 450 m2, manjša telovadnica — ta bo istočasno služila kot galerija za spremljanje športnih in drugih prireditev v telovadnici, prostor za telovadno orodje in prostor, oz. kabinet učitelja telesne vzgoje s pripadajočimi prostori. Izgradnje tega objekta se veselijo šoloobvezni otroci kot tudi vsi telesnokulturni delavci in občani krajevne skupnosti Šmartno, saj bo pomenil središče telesno-kulturne dejavnosti, ki se bo odvijala v tem objektu. Gradnja telovadnice v Šmartnem (foto „Zofka") KRAJEVNA SKUPNOST VAČE Gradimo si bodočnost V POLETNIH MESECIH VAČANI NISMO IMELI POČITNIC. JUNIJA SMO KONČALI S KOŠNJO, POTEM PA SMO ZAČELI GRADITI. TELESNO KULTURNA SKUPNOST LITIJA NAM JE NAMENILA DENAR ZA ASFALTIRANJE IGRIŠČA PRED ŠOLO, POKAZALA PA SE JE TUDI MOŽNOST O USTANOVITVI OBRATA TISKARNE SLO-VENUA NA VAČAH. Gradnja igrišča je stekla v mesecu juliju. Takoj v začetku smo ugotovili, da bomo morali urediti novo kanalizacijo in poseben odtok za strešno vodo. Pred asfaltiranjem je predvidena tudi izgradnja opornega zidu za utrditev asfalta, in mladinci, ki so pridno delali pri ureditvi kanalizacije, sedaj že kopljejo nbve jarke za oporni zid. Delajo z velikim elanom in se veselijo, da bo končno tudi na Vačah urejen prostor, na katerem bodo mladi, nadebudni športniki lahko igrali rokomet, košarko in nogomet. Mladina hiti, da bi čimprej dosegla svoj cilj, bojimo se samo tega, da zaradi dodatnih stroškov v zvezi s kanalizacijo in opornim zidom finančno ne bomo mogli izpeljati za nas tako pomembnega objekta. Hkrati pa smo Telesnokulturni skupnosti Litija za namenjena sredstva zelo hvaležni, saj bo pridobitev igrišča veliko pripomogla k zdravi rasti otrok in mladine. Z ozirom na dolgoletne želje in potrebe kra- janov, ki so se doslej morali voziti na delo v Litijo ali v Ljubljano, smo se ob ugodnih pogojih Tiskarne Slovenija odločili za gradnjo obrata tiskarne na Vačah. Adaptirah in preuredili smo garažne prostore avtobusa, in dela so že v zaključni fazi. Bili smo zelo na tesnem s časom, ko smo poleg kmečkih opravil, ki jih je v poletnem času največ, morali sekati in pripraviti les za potrebe gradnje obrata, ah pa delati na gradbišču; danes, ko je naš obrat že pokrit z novo streho in nas čaka le še notranja izdelava in oprema prostorov, pa smo veseli in malce tudi ponosni, da smo uspeli premagati obilico težav, ki so bile pogojene z delom in našo preobremenjenostjo. Pri tem pa nismo in tudi ne bomo pozabili velike opore, ki nam jo daje Skupščina občine litija, brez katere bi samo s svojo voljo in delom težko dosegli vse, kar danes imamo. Trudili se bomo, da bomo v bodoče še bolj opravičili zaupanje vseh, ki nam pomagajo. Imamo še veliko načrtov; izvolili smo nov vodovodni odbor, ki je že začel z akcijami za preureditev vodovoda na Vačah, vzporedno s tem pa se bomo trudili za čimhitrejšo ureditev avtomatske telefonske centrale, ki je na Vačah nedvomno nujna. Čaka nas še veliko dela in težav, toda zavedamo se, da ob sedanjem elanu in marljivosti uspeh ne more izostati. Tekst in foto: Anka Kolenc lillfili lilllilllMi Delo pri usposabljanju prostorov za obrat tiskarne na Vačah 1. Prvo soboto v juliju se je 14 članov PD Litija podalo v Kamniške planine. S Krvavca so se preko Velikega Zvoha povzpeli na 2223 m visok Kalški greben. Od tu so nadaljevali pot do Cojzove koče na Kokrškem sedlu, kjer so prespali. V nedeljo so v lepem vremenu osvojili Grintovec, najvišji vrh v Kamniških Alpah. Skupina je potem sestopila v Kamniško Bistrico. 2. Mladinska komisija pri Planinski zvezi Slovenije je letos že drugič organizirala planinski tabor za pionirje. Tabor je namenjen najboljšim pionirjem iz posameznih mladinskih odsekov kot nagrada za njihovo uspešno delo. Lani so se pionirji zbrali v Logarski dolini, letos pa so razpeli šotore v dolini Krnice pod Vršičem. Planinsko društvo Litija je tako kot lani tudi letos poslalo na pionirski tabor tri mlade planince. V Krnici sta bila Silvo Kotar in Janez Nograšek s šole Šmartno in Iztok Štrus z litijske osnovne šole. Teden od 7. do 14. avgusta so ti trije pionirji preživeli s svojimi vrstniki iz raznih krajev Slovenije, poslušali so planinska predavanja in hodih na izlete. Povzpeli so se na Špik in Mojstrovko. 3. Komisija za alpinizem pri Planinski zvezi Slovenije je organi- zirala začetniški tečaj za pripravnike — alpiniste za društva, ki nimajo samostojnih alpinističnih odsekov. Tečaj je bil v Češki koči v Kamniških Alpah od 24. do 31.julija. Udeležil se gaje Marjan Brodar iz Šmartna. Tako se je spet povečalo število litijskih alpinistov, ki, kljub temu, da nimajo samostojnega odseka, vneto plezajo v domačih in tujih gorah. Zelja alpinistov in upravnega odbora PD Litija je, da se pri društvu ustanovi alpinistični odsek. 4. 22 članov PD Litija je od 14. do 17. avgusta prehodilo del slovenske planinske transverzale. Pot jih je vodila od Planine Razor nad Tolminom na Vogel, Rodico, Črno prst in na Porezen. Od tu so se spustili v bolnico Franja in nazadnje v Cerkno. 5. Planinska sekcija, ki deluje na osnovni šoli v Šmartnem, že vrsto let prireja vsako poletje večdnevni izlet po slovenski transverzali. Letos so se odločili za Karavanke. Na pot so se odpravili 21. avgusta. Žal je 21 planincem slabo vreme preprečilo, da bi izvedli načrt do konca. Z Javorniške-ga Rovta so se morali vrniti domov. V Karavanke se bodo ponovno podali v septembru. M. R. Obveščamo vse zdrave občane občine Litija, da bo KRVODAJALSKA AKCIJA V LITIJI 23. in 24. oktobra 1977 Odvzem krvi bo v osnovni šoli na Rozmanovem trgu vsak dan od 6.—15. ure. V tem jubilejnem letu pričakujemo »visoko solidarnost človeštva," zato vas vabimo k sodelovanju. ČLOVEK ČLOVEKU - KRI ZA ŽIVLJENJE Občinski odbor \ Rdečega križa LITIJA J LESNA INDUSTRIJA LITIJA n sol. o. Litija Razpisuje prosta delovna mesta: 1. KLJUČAVNIČAR 2. ADMINISTRATOR a ELEKTRIKAR 4 DELAVCI V PROIZVODNJI PLOSKOVNEGA POHIŠTVA Pogoji: Pod 1 KV ključavničar (delo pri vzdrževanju ali v proizvodnji plastike) Pod 2 zaključena administrativna šola Pod 3 KV ali PK elektrikar (delo v proizvodnji plastike) Pod 4 KV ali PK mizar, NK delavci z najmanj 6 razredi osnovne šole. Počitnice na morju Komisija za letovanje, ki deluje pri Skupnosti otroškega varstva Litija, je organizirala letos že četrtič zapored 15-dnevno bivanje šolarjev v Mladinskem zdravilišču in okrevališču na Debelem rtiču pri Kopru. Sprva je rezervirala le 150 mest, ker pa je bilo prijav več, je prevzela še dodatnih 15 mest od občine Grosuplje. Letovanje je potekalo v dveh izmenah; v prvi, ki je trajala od 9. do 23. juUja, je bilo 84 otrok in 7 vzgojiteljev, v drugi, od 23.juhja do 6. avgusta, pa 68 otrok in 6 vzgojiteljev. Če pogledamo podatke po matičnih šolah, ugotovimo, da se je prija-' vilo z litijske šole 69 učencev, s šmarske 52 in z gabrovške 31. Zlasti veliko je bilo otrok s podružničnih šol in iz nižjih razredov, vendar skoraj nihče izmed njih ni znal plavati. Zato je bil lanski sklep komisije za letovanje, da poleg vodičev poskrbi tudi za učitelja plavanja - rekreatorja, letos še kako koristen. V obeh izmenah je znalo ob prihodu na morje plavati 43 otrok, 22 smo jih uvrstili med polplavalce, 87 pa je bilo neplavalcev. Nekaj dni je trajalo, da so otroci zgubili strah pred vodo in ker nam je bilo vreme vseskozi naklonjeno, smo si vsi vodiči, posebno pa še oba rekreatorja, zelo prizadevali, da bi se naučilo plavati čimveč neplavalcev. Ob odhodu smo ugotovili, da imamo 63 plavalcev, 66 polplavalcev in samo 23 neplavalcev. Če dodam še podatek, da je bila med mladimi „pomoršča-ki" skoraj tretjina prvošblcev in drugošol-cev, skoraj polovica učencev iz 3. in 4. razreda ter slaba petina iz ostalih razredov, je uspeh več kot zadovoljiv. Med neplavalci so najmlajši, ki pa bodo drugo leto, če bodo šli v kolonijo, zanesljivo splavali. Oba rekreatorja sta svoje delo še kako opravičila, vsi tekmovalci v plavalnih veščinah pa so prejeli bronaste, srebrne in zlate značke „Delfin". Tudi družabno življenje je potekalo po programu in pri otrocih nismo opazili dolgočasja niti obolenj, razen lažjih prehladov in manjših urezov. V večernem času smo hodili na krajše izlete, fantje so se pomerili z drugimi skupinami v nogometu, dekleta pa v odbojki. Čeprav v naših ekipah ni bilo sedmošolcev in osmošolcev, saj le-teh po sklepu komisije za letovanje ne sprejemamo več v kolonijo, smo vseeno nekajkrat zmagali. Pri tekmovanju v plavanju smo res pobrali le zadnja mesta, toda kljub temu smo bili veseli, da je veČina otrok splavala, saj v občini jim te možnosti ne moremo nuditi. Poskrbeli smo tudi za kulturno razvedrilo. Uprava zdravilišča je organizirala večer Disneyevih risank in proslavo pred dnevom vstaje, sami pa smo pripravili, skupno z Grosupljčani, ki so bili v istem paviljonu, kviz, razstavo zanimivih predmetov, ki so jih otroci našli ob obali, ples in poslovilni večer. Sicer pa je bil skoraj vsak večer v enem izmed paviljonov ples ali podobna zabavna prireditev. Da bi slovensko obalo čimbolj spoznali, smo izvedli še poldnevni izlet v Piran, obiskali so mejni prehod Lazaret ter s Hrvatinov opazovali Trst z okolico. Vsi, ki smo preživeli 15-dnevne počitnice na Debelem rtiču, se zahvaljujemo upravi zdravilišča za njen trud, da smo se res prijetno počutili, zahvala pa velja tudi komisiji za letovanje, ki nam je pomagala pri organizaciji ter poskrbela za igralne in plavalne pripomočke. Ob zaključku bi predlagali samo to, naj bi za prihodnje leto kupili gramofon, ki bi otrokom krajšal čas v deževnih dneh in ob večerih, za plošče pa bodo poskrbeli sami. Pred šolskimi otroki so bili v juniju na Debelem triču predšolski otroci. Sest vzgojiteljic je skrbelo za 54 letovalcev, ki so si v desetih dneh okrepili zdravje in spoznali nov predel naše ožje domovine. Boris Žužek FOJKAR IVAN STEKLARSTVO -Valvazorjev trg 1 LITIJA Obveščam cenjene stranke, da opravljam vse vrste zasteklitve. Za naročila se priporočam. Za trajnost in toploto vašega stanovanja vam nudim strokovno montiranje centralne kurjave in izvršujem razna popravila. Se priporoča FRELIH ANTON, Savan. h. SAVA PRI LITIJI OBVESTILO SKUPŠČINA OBČINE LITIJA OBVEŠČA VSE OBČANE, DA BO JAVNA LICITACIJA NAJDENIH PREDMETOV V PONEDELJEK, DNE 31. 10. 1977 ob 8. URI V PROSTORIH GASILSKEGA DOMA V LITIJI, LJUBLJANSKA CESTA. SKUPŠČINA OBČINE LITIJA Sola v naravi: 2 ekskurzgi v Koper (foto: Anka Kolenc) Debeli rtič: tekmovanje za »srebrnega derfinčka" (foto: Anka Kolenc) Novice iz kulture V ŠESTO SEZONO - Odbor šmarskega šolskega kulturnega društva „Zvonček' je že sestavil okvirni program za sezono 1977/78. Začel jo je z javno radijsko oddajo „Koncert iz naših krajev", kjer sta sodelovala RTV ter ljubljanska banka, v nadaljevanju pa bodo Šmarčani in okoličani lahko v avli šole slišali še gledališkega igralca Berta Sotlarja in basista Ladka Korošca, mešani pevski zbor „Slavček" iz Trbovelj, Koroški akademski oktet in solista ljubljanske Opere Milko Evtimovo ter Dimitra Damjanova. „Zvonček" bo pomagal tudi pevcem „Zvona" pri organizaciji nekaterih domačih koncertov. Še nadalje pa bo prirejal obiske v ljubljanskih poklicnih gledaliških hišah, kjer je predvidel največ predstav v Operi, po enkrat pa bodo tudi ljubitelji gledališke umetnosti lahko obiskali Dramo, Mestno in Šentjakobsko gledališče. OBISK V DOMU „TISJE" -Šmarski oktet, ki je na letošnji spomladanski reviji Zasavske pevske skupnosti, bila je v Šmartnem, dosegel navdušen sprejem poslušalcev, je že začel z rednimi vajami. Prvi teden v oktobru je obiskal člane domske skupnosti „Tisje" v Črnem potoku ter jih razveselil s spletom slovenskih narodnih ter umetnih pesmi. Z njimi je nastopila tudi recitatorka Mateja Podlo-gar. BRALNA ZNAČKA - Sedemnajstega septembra je minilo sedem let, kar je umrl eden najboljših in najbolj priljubljenih rnladinskih pisateljev France Bevk. Od takrat dalje praznujejo slovenski pionirji pisateljev smrtni dan kot dan bralnih značk, začnejo pa tudi z vsakoletnim tekmovanjem za bralne značke, ki jih je v Sloveniji nad 20. Šolarji v naši občini tekmujejo že vrsto let za Levstikovo bralno značko. Letošnji knjižni program že imajo in najbolj vneti mladi bralci že obiskujejo šolske ah krajevne knjižnice. Boris Žužek Šmarčani in Gabrovčani slabi bralci Matična knjižnica Litjja ima svoji enoti tudi v KS Šmartno in Gabrovka. V obeh krajih pa med odraslimi bralci ni zanimanja za branje. V Šmartnem posluje knjižnica v prostorih osnovne šole. Odprta je ob torkih popoldan in petkih dopoldan. Zal so se v letu 1977 včlanili v knjižnico le trjje odrasli bralci, kljub temu, da je v knjižnici na vo Jo več kot 1.000 knjig za odrasle in 1.500 knjig za mladino. Zaradi tako majhnega zanimanja za knjige, smo si v matični knjižnici zastavili nalogo, da vzbudimo interes za branje med delavci IU V. V Gabrovki posluje knjižnica v prostorih tovariša Huda. Odprta je ob sredah dopoldan in petkih popoldan. Otroci in upokojenci jo pridno obiskujejo, med mladimi iz Presada pa ni nobenega zanimanja za kvalitetno branje in raje kupujejo „Dr. romane". Prav tako pa nastajajo v Gabrovki resni problemi zaradi prostorov knjižnice, zato bo morala KS pomagati pri iskanju drugih prostorov, če želi knjižnico v svoji KS še obdržati. Če pa v KS in med krajani ne bo zanimanja za branje, bomo knjižnico prestavili v kako drugo KS v občini, ker trenutno nimamo možnosti za nakup novih knjig. Gabrovčani, premislite torej ali knjižnico potrebujete ali je ne. Joža Konjar 8 MESECEV -30.000 IZPOSOJENIH KNJIG V osmih mesecih je knjižnico v Litiji in njeni enoti v Šmartnem in Gabrovki obiskalo 10.300 bralcev, ki so si izposodili 30.000 knjig, kar je 70 % fredvidene izposoje v letu 977. SPOMENIKI OD STAREJŠE ŽELEZNE DOBE DO SREDNJEGA VEKA - ZNANIH ŽE 24 NAJDIŠČ -ARHEOLOŠKA DEDIŠČINA IN TURIZEM - IZKOPANINE NAJ VARUJE MLADI ROD Arheološka najdišča v okolici Gabrovke Popotnik, ki pride iz litijske smeri na prelaz Javorski pil, ostrmi pred nenavadnim prizorom: strmi zasavski hribi postajajo proti jugu vse mehkejši, prisojne strmine prvih dolenjskih gričev so posejane z „nogradi", sredi katerih se belijo zidanice (tudi še mnoge stare). Tam nekje spodaj se razprostira kotlinasta dolina ob zgornjem toku Mirne; kjer se stiskajo hiše kraja Moravče (v slovenski slovstveni zgodovini znanega po dekletu Toni, ki ji je Fran Levstik posvetil svoje najlepše pesmi). Morda se človek ob pogledu na pestrost sedanjega življenja, kjer se stara kmečka arhitektura prepleta z novo, niti ne zave, daje v bližini vse polno nemih prič o davnih prebivalcih teh krajev. Še vedno živo ljudsko izročilo je že pred več kot_ 100 leti pripomoglo, da seje pri nas porajajoča arheološka stroka začela zanimati tudi za okolico Gabrovke. Od takrat pa vse do danes je vztrajno raziskovanje odgrnilo marsikatero tančico, kije zakrivala pogled v tisočletja. DOLGA VRSTA ARHEOLOŠKIH NAJDIŠČ Doslej so najbolj raziskane in znane Roje nad krajem Moravče pri Gabrovki. Veliko grobišče leži na južnem, jugovzhodnem in jugozahodnem pobočju podolgovatega grebena, in sicer večinoma na ledini Roje ali na Rojah, na skrajnem zahodu tudi na ledini Na Gmajni, med zaselkom Sp. Roje in Moravčami. Ledina Roje se nadaljuje proti vzhodu še na zemljišče Klanca pri Gabrovki. grobišča sestavljajo skupine grobov, ki se med seboj ne stikajo. Zanimivo je, da je bil po izročilu „Ajdov britof" le na tistem delu ledine Roje, ki pripada Klancu. Nekdanje grobišče že stoletja zapored označuje lesen križ na najbolj vidnem osrednjem delu grebena Roj. Tu so bili najdeni najbolj zanimivi staroslovanski grobovi 9.—10. stoletja; še prej je bilo na istem mestu žarno grobišče iz dobe Keltov, t. j. iz zadnje tretjine 1. tisočletja pr. n. št. Ne mestu sedanjega „Metodinega pruha" so bili ob starejših izkopavanjih (2. polovica 19. in začetek MOJSTRI LONČARSTVA - V žarnem grobu z Roj nad Moravčami pri Gabrovki, izkopanem 1970. leta, je bila lepo izdelana kelt-skodobna posoda (foto: S. Habič) Nad grobiščem se dviga ploščat Rojski hrib z raztresenimi hišami zaselka Zg. Roje. Vzhodni del hriba pripada že Klancu. Na ploščadih na temenu hriba je verjetno stala starodavna, grobišču pripadajoča naselbina. Ves prostor 20. stoletja) najdeni staroslovanski grobovi 7.-9. stoletja s pridanimi glinenimi lončki, železnimi noži, koščenim glavnikom itd. Na ta prostor je segalo tudi keltskodobno žarno grobišče. Najbolj zanimiv je severni del doslej raziskanega velikega grobišča. Ob poti proti zaselku Zg. Roje leži - še vedno ne povsem odkrita - skupina grobov, kjer smo našli skelete iz starejše železne dobe (približno 2. tretjina 1. tisočletja pr. n.št.) in zgodnjega srednjega veka (8.-9. stoletje), hkrati tudi kelt-skodobne žarne grobove (zadnja tretjina 1. tisočletja pr. n. št.). Ta skupina pokopov od prazgodovine do srednjega veka — s presledkom v času rimskega imperija- se proti jugu, jugozahodu in delno vzhodu ostro zaključi; ni raziskan obseg v severni smeri. Med doslej odkritimi deli velikega grobišča je letošnji prostor izkopavanja najpomembnejši, in sicer prav zaradi tako dolgega zaporedja po-kopavanja. Območje verjetne naselbine na Rojskem hribu ni raziskano. O možnosti davnega selišča pričata n. pr. dve gomili (ena s premerom pribl. 10 m in višino pribl. 2 m), ki ležita ob „stari poti" v Rojski hosti, med Ro-jami in Sp. Vodicami. Po izročilu je v gomili na desni strani poti zakopano „zlato tele". Vezni člen v poznavanju naselitve Roj v arheoloških dobah so Moravče pri Gabrovki, kjer so znane rimske najdbe. V sami vasi so leta 1860 našli pri gradnji litijske ceste pozno-antično obokano grobnico z ostanki človeških kosti in pridanimi zapestnicami iz brona. V arheološki literaturi iz začetka 20. stoletja se omenja tudi s ploščami obložen rimski grob, najden nekje v vasi. Zanimivo je ljudsko izročilo, da so na zemljišču ob cesti proti Gabrovki — Kužjak imenovanem - pokopavali kužne mrliče. Staro obljudenost kraja v srednjem veku izpričuje tudi omemba v listini iz leta 1136. Nad Moravčami se dviga hrib Šmohor. Po-izkusno izkopavanje pri cerkvi leta 1970 je pokazalo, da so bili na zgornji ploščadi keltsko dobni žarni grobovi; čeprav prazgodovinski po običaju in duhu - segajo že v čas rimske zasedbe naših krajev, t. j. v sredino 1. stol. n št. Odkrili smo tudi sestercij cesarja Klavdi-ja (41—54), iz brona, dalje odlomke rimsko-dobne in visokosrednjeveške lončenine ter odlomka rimskodobnih strešnikov — tegul. Najdbe lončenine opozarjajo na možnost naselbine na ploskem hribu, nekakšnem osamel-cu s strmimi pobočji, ki se le na zahodni strani drži hribovja. Za naselitev bi bila primerna terasa, ki se vije na vzhodnMn severni strani hriba, pod zgornjo ploščadjo; tu smo ZAKOPANO „ZLATO TELE" - Ljudsko izročilo ve za nagrobno gomilo v Rojski hosti med Roja mi in Sp. Vodicami (foto: D. Vuga) POD TUJČEVO PETO - Rimsko zasedbo naših krajev ponazarja tudi sestercij cesarja Klavdija iz sredine 1. stoletja, najden na hribu Šmohor nad Moravčami pri Gabrovki (foto: D. Vuga) leta 1975 našli odlomke rimskodobne in srednjeveške lončenine. Zanimiv je tudi podatek, da so leta 1962 v „Hostnikovem pruhu" pod Šmohorjem našli okostje konja, z železno „tursko podkvijo" na kopitu. glasilo občanov C Mašilo * na pol poti k uspehu. V nadaljnjih metih lahko sproti zasleduje svoj napredek. Ne priporočam pa začetnikom in nerednim gostom kegljišča, da se v trenutnem navdušenju namečejo do onemoglosti, ker bodo v naslednjih dneh občutili v nogah bolečine in utrujenost in bo marsikomu že misel na ponovno kegljanje zagrenila dan. Rekreacijske skupine delovnih organizacij, ki imajo vsak teden rezervirane steze, naj začnejo z rekreacijo postopno. Ko metalec po večkratnem treningu ne čuti več posledic metanja v nogah, lahko postopoma zvišuje število metov na 100, 150, 200. Pri tem lahko na vsakem toeningu sproti kontrolira število podrtih kegljev. Če se število podrtih kegljev v 50-tih lučajih (25 metov na polno in 25 na čiščenje) giblje okrog 150-170, je to za tedenskega rekreativca že kar uspeh. Če bi ekipe, ki se rekreacijsko ukvarjajo s kegljanjem, potrebovale za premostitev začetnih težav pomoč, naj prosjo tekmovalce Kegljaškega kluba Litja, ki jim bodo radi pomagali z nasveti. j 999999999^