Leto XLVI. - Štev. 21 (2293) - Četrtek, 26. maja 1994 - Posamezna številka 1300 lir glas Settimanale - Spedizione in abbonamento postale - Pubblicita inferiore 50°/o Redazione - Uredništvo: Riva Piazzutta, 18 - 34170 Gorizia - Gorica - Tel. 0481/533177 - Fax 0481/536978 Poduredništvo: 34133 Trieste - Trst - ul. Donizetti, 3 - Tel. 040/370846 - Fax 040/633307 - Poštni t/rn 10647493 Zadruga Goriška Mohorjeva TAXE PERQUE GORIZIA TASSA RISCOSSA ITALY MAS OJVCDDMDK Meje so nedotakljive To je v skopih besedah uradna izjava nove italijanske vlade, ki je bilo v zadnjih dneh izrečeno od dveh njenih visokih predstavnikov, in sicer zunanjega ministra Antonia Martine in obrambnega ministra Cesareja Previtija. Izjave je posledica velike zaskrbljenosti, ki je v Evropi nastala ob vstopu neofašistov v vlado in ob izjavah, ki sojih dali nekateri predstavniki desničarskega kartela in ki dišijo po želji, da se meje med Italijo ter Slovenijo in Hrvaško spremenijo. Na te »želje« je pred nedavnim opozoril v svojem javnem nastopu tudi hrvaški predsednik Tudžman. Meje so torej nedotakljive: s tem zagotovilom se je Berlusconijeva vlada v bistvu distancirala od stališča nekaterih njenih zaveznikov, ki prihajajo zlasti iz vrst Nacionalnega zavezništva v bolj ali manj odkriti obliki. Čeprav je uradno stališče bivših misovcev tudi naravnano k spoštovanju obstoječih meja, se govori o »zaščiti italijanskih interesov« in o »krepitvi italijanske prisotnosti in kulture« v Istri in Dalmaciji, da o zaščiti italijanske manjšine, nepremičnin istrskih beguncev in pro- ».uput auja uepitiuičuiu in zemljišč v obmejnem pasu niti ne govorimo. Berlusconi se bo moral torej pošteno potruditi, če hoče italijansko zunanjo politiko voditi v znamenju kontinuitete in istočasno vladati skupaj s silami, ki hočejo to kontinuiteto pretrgati. Spravljivejše italijansko stališče v izjavah Martina in Previtija gre gotovo pripisati tudi delovanju slovenske diplomacije. Slovenski diplomati so z zunanjim ministrom Peterletom na čelu tudi drugim evropskim in ameriškim kolegom izrazili svojo zaskrbljenost v zvezi s potezami nove italijanske vladne koalicije. Ob Peterletovem obisku v VVashingtonu je celo ameriški državni tajnik Warren Christopher javno izjavil, da Združene države Amerike spoštujejo slovenske meje in da so le-te za Ameriko torej nedotakljive. Je morda slučaj, da je v teh dneh Martino šel prav v Washington? Ivan Žerjal Srečanje treh verskih poglavarjev v Sarajevu V torek, 17. maja, so se v Sarajevu srečali pri skupnem pogovoru zagrebški kardinal Franjo Kuharič, patriarh srbske pravoslavne Cerkve Pavle in patriarh ruske pravoslavne Cerkve Aleksej II. Do srečanja je prišlo na pobudo patriarha Alekseja, ki se je mudil v Srbiji od 14. maja. Srečanja se je udeležil tudi sarajevski nadškof Vinko Puljič. Patriarh Aleksej je sicer za srečanje predlagal Beograd, toda kardinal Kuharič je raje izvolil Sarajevo. Srečanje se je odvijalo v hali sarajevskega letališča. Na srečanje so povabili tudi najvišjega predstavnika muslimanov rais-ul-ulema dr. Mustafo Ceriča, toda ta je povabilo odklonil iz dveh razlogov: najprej zato, ker letališče ni pod nadzorom bosanskih sil in ni najbolj primeren kraj za srečanja verskih poglavarjev, drugič pa zato, ker srbska pravoslavna Cerkev in patriarh Pavle nista nikoli obsodila zločinov v Bosni. S tem je Cerič hotel tudi opozoriti svetovno javnost na srbsko nasilje v BiH, posebno nad muslimani. Ubitih je bilo nad 50 muslimanskih imamanov, na desetine jih je bilo v lagerjih, na stotine džamij je bilo porušenih. Kardinal Kuharič je v pismu patriarhu Alekseju II. poudaril, da je glavni namen srečanja v Sarajevu molitev za pravičen mir, ki pa more priti le ob spreobrnjenju src, kar je delo Sv. Duha. To srečanje je potrdilo, da v BiH ne gre za spore zaradi vere, temveč le za boj za oblast. » Vsekakor majhen korak za spravo je le bil narejen,« je dejal kardinal Kuharič. Noben zaveden narod nima nobene potrebe po odrešiteljih in niti ne po osvoboditeljih, kajti vsakdo, ki se zaveda lastne identitete, se mora osvoboditi sam, ne da bi pri tem kogarkoli sovražil. Guido Miglia (iz knjige »L’lstria una guercia«) Mi smo večina in v parlamentu ukažemo mi Z objestnostjo zmagovalcev se večinska koalicija pripravlja na upravljanje države. Svojega zaničevanja tradicionalnih pravil demokracije niso Berlusconi, Bossi in Fini skrivali niti pri zadnji delitvi stolov oblasti v parlamentu in so si razdelili tudi predsedstva v komisijah, ki imajo nadzorno funkcijo. To pomeni, da bo vlada nadzorovala samo sebe, kar je nesprejemljivo tudi v primitivnih družbah. Medtem se skoro neopazno bližajo evropske volitve, ki bodo 12. junija. Vse zanimanje javnosti je obrnjeno v nove polemike, ki razganjajo politične kroge začenši z oživljenim delovanjem novofašistov ali naziskinov, ki jih je opogumil uspeh desnice. Volitve v evropski parlament pa so zgolj pretveza za pridobivanje novega konsenza med volilci. V preteklih dneh je bilo napovedano, da se bo 5. julija začel proces proti tajnikom petih strank nekdanje vladne koalicije zaradi afere Eni-mont. Forlani, Altissimo, Vizzini in La Malfa se bodo morali braniti skupaj s Craxijem, ki se še previdno drži svoje razkošne vile v Tuniziji, kjer ga italijanski zakoni in sodniki ne morejo doseči. Z njim bo na zatožni klopi tudi Bossi, ki se še naprej prepira z ideologom Migliom. Ta se iz maščevalnosti do Bossija pripravlja na sodelovanje z Berlusconijem. Poletje bo za politike zelo vroče! Vladno koalicijo razganjajo močne polemike, zunanji minister Mar- tino pa je poletel v Združene države, z namenom prepričati Američane, da v Italiji ni na pohodu noben ne nov ne star fašizem. Vprašanje je, ali je Martino svoje zaveznike zares prepričal. Komentatorji v Washingtonu so zelo skleptični. Fini je s svojimi »bivšimi« misovci praznoval kot dan sprave in patriotske zavesti 24. maj, ko je Italija leta 1915. napovedala Avstriji vojno. Finijev predlog je razumljiv, saj je vojna napoved povzročila ne samo številne žrtve, temveč je postavila predpostavke za nastanek in razvoj fašizma. Znova se je oglasil Cossiga, ki nikakor ni zadovoljen, kako Maroni, novi notranji minister, upravlja afero z obveščevalno službo. Cossiga se čuti ogroženega in je zato obiskal Scalfara na Kvirinalu in se šel potem pritožit še v palačo Chigi. - S Center, če hoče biti res center, se mora razlikovati od fašizma. Že dejstvo, da se je Berlusconi moral povezati s stranko, ki se navezuje na fašistični režim, govori, kako krhka je ta trditev. Kultura centra je tista kultura, ki postavi točno mejo med sabo in fašizmom. Emesto Galli della Loggia Slovenska vlada, opozicija in odgovornost Razvoj političnega stanja v Sloveniji postavlja nam zamejcem celo vrsto vprašanj, na katere pa ne najdemo odgovora, niti če tako vneto povprašujemo znance ali če tako skrbno prebiramo časopise. Zlasti nas zadnje čase po eni strani begajo dogodki v večinski koaliciji, kjer ena stran dosledno izvaja svoj program na škodo drugih, po drugi strani pa nam povzročajo težave polemike v notrajnosti demokratičnega tabora. Vse stranke delajo napake in SKD gotovo ni izjema, vendar bi si ne upali podpisati očitka zaradi sodelovanja v vladi. Lepo je kritizirati, se biti po prsih in tolči po mizi, toda to nič ne pomaga: če se daš v opozicijo, lahko še toliko kričiš, pa od tega ne bo nič, ker tvoj predlog prepro- sto ne gre skozi. V opozocijo pa greš ali zato, ker te volilci niso podprli, ali pa, ker nočeš priznati liderstva partnerju. Oba pogoja sta v Sloveniji uresničena: vsa demokratična opozicija skupaj ne zmore 30-ih odstotkov, ker je levici dovolila, da je organizirala skrajno desnico in jo zdaj pridno izkorišča v svoje namene (Kje je ta opozicija, vraga, če je Kučan dobil 63% glasov?). Koliko močnejši položaj bi imela demokratična stran v vladi, če bi bila v njej poleg SKD (Peterle), tudi SLS (Podobnika) in SDSS (Pučnik in Janša)? Na to vsi radi pozabljajo, kakor pozabljajo - pri vsej simpatiji, ki jo imamo do Pučnika in Janše -, da je prav SDSS tudi pomagala zrušiti prvo Peterlovo vlado. - S Prenovljeni Kulturni dom je spet odprt i, * "Mu Naj štiri slovenske kulturne ustanove (goriški Kulturni dom, Katoliški dom, novogoriški in tržaški Kulturni dom) prispevajo k skupni rasti in razvoju slovenske omike, v smislu plodnega sodelovanja. Papež bo v OZN govoril o splavu Kje je resnična življenjska sreča Povzetek iz govora Ljube Smotlak Predavanje, ki ga je gospa Ljuba Smotlak imela v Domju na praznovanju zavetnika tega kraja Leopol- da - Bogdana Mandiča, je stvaren prikaz ponižanja, ki ga doživlja danes vrednota družine v praznem materialističnem svetu in obenem poziv k upanju, ki ga predvsem kristjani lahko spet prinesemo med ljudi. jem, ki se imenuje molitev. Mladim zakoncem moramo biti vsi v oporo, da bodo začutili, da je ob njihovem trudu za rast in vzgojo novih članov družbe vedno tudi Bog z njimi.« Ilustrirana enciklopedija Svetega pisma 29. maj Sveta Trojica Tan dan prazujemo teden po Binkoštih in častimo Boga, ki je eden v treh osebah: Oče, Sin in Sveti Duh. V tem imenu se pokrižamo in v tem imenu smo zaznamovani že od krsta. Vera vseh kristjanov obstaja v Trojici. Stvarstvo je skupno delo svete Trojice. Nakazana v Stari zavezi, nam je bila razodeta v Novi zavezi. Spoštovanje do svete Trojice je spoštovanje do našega telesa, v katerem Bog sam živi, saj smo njegov tempelj. Odtod toliko spoštovanje do našega telesa, tudi kakor ga položimo kot truplo v zemljo. Tako pravi: »Naš človek je izgubil čut za sprejemanje naravnega življenja in smrti. Naš človek hoče živeti sedanjost v polni meri, a se ne zaveda, da se prav zato, ker hoče vse le zase, nujno dogaja, da zgublja vse, kar bi ga resnično v življenju osrečilo.« Tako nadaljuje: »Sv. Leopold Mandič je postal naš priprošnjik pri Bogu, ker so ga njegovi starši sprejeli že pred rojstvom in seveda ob rojstvu... Pri nas je danes velika potreba po novih duhovnikih... Zdi se mi, da bi bil čas, da se začne zidati tudi ta hiša pri temeljih... Ne moremo izprositi novih duhovnikov, ki bi prišli iz te ali one naše prazne družine.« Stvaren pokazatelj stanja naše družine je šola. Tudi tej problematiki posveča gospa Smotlakova posebno pozornost. »Zapirajo nam naše slovenske šole in mi se zgražamo, da se to ne sme zgoditi, ker da so po londonskem memorandumu naše šole zaščitene in jih nihče ne sme ukiniti. Kako smo kratkovidni! Ali jih ne ukinjamo kar sami?« Podoba zamejskih Slovencev je podoba, ki jo imajo danes naše vasi. »Naše vasi so danes mrtve. V starih in novih domovih ni več dovolj mladega življenja. Naše cerkve obiskujejo povečini le starejše ženske. Nekatere naše šole bodo kmalu samevale zaprte.« Predavateljica je nato še natančneje izrisala podobo slovenskih vasi, ko je dodala stvarne podatke. »Protidružinska in protiotroška miselnost je zajela v polni meri ves naš narod in tudi naše ljudi v zamejstvu, pa še kako tudi vse okrog nas. Naša naloga, naša velika naloga je in bo — delati za družino. Z delom za družino bomo delali za življenje. Kristjani ne smemo obupati. Cilj bomo dosegli še zlasti z močnim orož- Pri koprski verski založbi Ognjišče so pred kratkim izdali 420 strani dolgo Ilustrirano enciklopedijo Svetega pisma, ki je slovenski prevod angleškega dela svetopisemskih strokovnjakov. Bogato opremljena knjiga, ki je polna ilustracij in fotografij, ima namen slovenskemu bralcu v kar najlepši luči predstaviti obdobje in čas, kulturnozgodovinske okoliščine in vsebino najbolj prodane knjige vseh časov in tudi temeljne knjige vseh kristjanov na svetu - Svetega pisma. Knjigo so zasnovali tako, da bralca seznani na dostopen in vsem razumljiv način s Svetim pismom in ga navduši ter pripravi k branju »knjige vseh knjiga kot radi Sveto pismo imenujemo. Ilustrirana enciklopedija Svetega pisma ni enciklopedija v klasičnem smislu, saj ima veliko ilustracij, zlasti pa jo odlikujejo imenitna poglavja raznih znanstvenikov, ki so nastanek Biblije proučevali, od zgodovinarjev pa vse do arheologov, etnologov, jezikoslovcev in ne nazadnje seveda teologov. Gotovo je knjiga Ilustrirana enciklopedija Slovenije primeren verski učbenik, saj na jasen način uvede bralca v poznavanje in spoznavanje vseh delov Svetega pisma, predvsem mu na razumljiv način pokaže, kako je Sveto pismo nastajalo in kako je posamezne knjige v njem treba brati. To velja še posebej za Staro zavezo, ki jo tudi kristjani premalo poznamo, zato manj beremo in še manj dojemamo. Vsi katehet j e bodo knjigo s pridom uporabljali pri verouku, primerna pa je tudi za darilo, saj ni namenjena samo kristjanom, ampak vsem ljudem, ki bi hoteli o Svetem pismu izvedeti kaj več. Štiri ure na sto Šest glavnih televizijskih mrež v Italiji ima na teden nad srn u oddaj (državne mreže 1, 2 in 3; Fininvest 1, 4 in 5). Vse te postaje imajo verskega programa štiri ure in 30 minut na teden, in sicer: Nedelja: Rai 1, ob 10.55 sv. maša, nato novice in An-gelus s papežem. Mreža 5 ob 9.00 Meje duha. Prijetna oddaja v dvoje; ob 23.35 Studenci življenja, oddaja o judovski kulturi in življenju, Rai 2. Ponedeljek ob 6.30 Spoznavati sv. pismo, Rai 2; ob 23.30 Besede življenja, Rai 1. Sobota ob 19.35 Nedeljski evangelij, Rai 1. Verske in duhovne hrane je po tv res malo, po kapljicah, kot bi šlo za strup. Papež Janez Pavel II. bo šel oktobra meseca zagotovo v New York v palačo Organizacije Združenih narodov. Papež je že iz bolnišnice, kjer je na zdravljenju, napovedal ta obisk Steklene palače, kjer bo spregovoril o rojstvih in o splavih. Kot je znano, je papež velik nasprotnik splava, katerega razsežnosti so zadobile v tem stoletju dimenzije pravega holokavsta. Ker je letos mednarodno leto družine, si papež prizadeva, da bi se tudi pri OZN zavedali pomembnosti družinskega življenja, v katerega splav seveda nikakor ne spada. OZN je za letošnji september organizirala v Kairu mednarodno konferenco na temo »hitrega naraščanja svetovnega prebivalstva in napredka človeštva.« Ena od tem, ki so jo uvrstili na program, je tudi predlog, da bi uporabljali v tako imenovanem nerazvitem in ubogem Tretjem svetu splav za uravnavanje rojstev. Papež je že takrat — v mesecu aprilu — ostro nasprotoval temu, ker je mnenja, da se lahko rojstva urejuje v okviru družine, družinam pa je potrebno vsepovsod pomagati, da se lahko v miru, za človeka dostojno in lepo razvijajo. Sveti Oče je že takrat na Trgu Svetega Petra jasno in odloč- KONGRES O MATERINSTVU IN ZAŠČITI NOVEGA ŽIVLJENJA: ZAKONODAJA - SOCIALNO SKRBSTVO PROSTOVOLJNO DELO NA OMBOČJU DEŽEL ALPE JADRAN Gorica, 28. maja 1994 - Prostori go- riškega sejma Program: 10.00 Predstavitev 10.30 Pozdravi oblasti 11.00 Prva okrogla miza: Zakonodaja: zaščita materinstva in splav - Stanje in socialno skrbstvo - Prosegi zastopnikov posameznih dežel 13.30 Kosilo 15.00 Druga okrogla miza: Iskušnje s prostovoljnim delom - Prosegi zastopnikov posameznih dežel 17.30 Premor 18.00 Zaključki in možne skupne strategije no vzkliknil: »Protestiram proti vsakršnemu umetnemu omejevanju rojstev in še posebno proti splavu. Samo to vam rečem: Ne, Ne!« Jasno je, da bo Sveti Oče šel v New York na obisk v palačo OZN z namenom, da tamkajšnje funkcionarje in vodilne ljudi te organizacije prepriča o nesmiselnosti urejanja rojstev z umetnimi sredstvi in še posebno s splavom. Skušal bo dopovedati vsem prisotnim, da prihodnost človeštva ni v umetnem prekinjanju rojstva, ampak v napredku in v družini, predvsem v urejeni družini. Papež bo tam govoril kot človek in seveda kot poglavar katoliške Cerkve, za katero je splav umor. Vsi opazovalci so mnenja, da papeža tokrat v palači OZN ne bodo sprejeli s takim navdušenjem kot leta 1979, ko je prvič prestopil prag Steklene palače in bil v njej deležen pravih ovacij. Gotovo bo papež deležen velikih kritik zaradi svojega nasprotovanja splavu in nasilnemu prekinjanju življenj, istočasno pa s tem papež Woytila še enkrat dokazuje, kako trdno je prepričan v dialog z drugače mislečimi in seveda v pravilnost krščanske vere, ki splava ne more odobravati. Podpišimo osem za tisoč v nri rl katoliške Cerkve Božja beseda je kakor kruh... 29. maja Sveta Trojica »Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence. Krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha« (Mt 28, 19) S tem Jezusovim naročilom apostolom evangelist Matej sklene svoj evangelij. Potem ko je obširno poročal o življenju in delu Jezusa iz Nazareta, o njegovem trpljenju, smrti in vstajenju, zdaj želi povzeti vse, kar je povedal. »Naredite vse narode za moje učence!« Tako izrazi celotno vsebino Jezusovega veselega oznanila. »Krščujte jih«, naroča, in »učite jih splonjevati vse, karkoli sem vam, zapovedal! Vedite pa: jaz sem z vami vse dni do dovršitve sveta« (Mt 28, 20). Teologi ponavadi govorijo o Sv. Trojci kot o zadnji vsebini nove zaveze in še posebej evangelijev. Pravijo, da gre za največjo skrivnost. Večkrat se zgubljajo v neskončnih in malo razumljivih razpravah o tem, kako skrivnost Svete Trojice utemeljuje vse druge skrivnosti. Sam Tomaž Akvinski, eden naj večjih teologov krščansktva, je ob koncu razprav o Bogu in o Sveti Trojici dejal, da je vse njegovo govorjenje kakor slama. Sveti Avguštin je po velikanskem intelektualnem naporu, s katerim se je lotil razodete resnice o Sveti Trojici, primerjal svoje početje dečku, ki se igra na morski obali in misli, da bo v majhno luknjo v morskem pesku prelil celo morje. Še vrsta drugih krščanskih mislecev je, ki o Sveti Trojici govorijo bolj samozavestno. Včasih dajejo vtis, da o njej celo preveč vedo. Resnica je pač ta: gre za veliko skrivnost, ki je do konca nihče ne more razumeti. Gre za resnico vere. Prav v to smer je razmišljal najgloblji poznavalec božje skrvnosti, evangelist Janez, ki pravi: »Boga ni nikoli nihče videl; edinoro-jeni Sin, ki biva v Očetovem naročju, je pripovedoval o njem« (Jn 1, 18). Pripovedoval nam je o Bogu kot o dobrem očetu. Kadarkoli je Jezus spregovoril o Bogu, je v njem nekaj zapelo, se radostno odprlo. Na usta mu je prišla beseda »blagor«; milozvočna beseda, ki razodeva srečo in nepopisno veselje. Pravimo, da so Jezusovi blagri srce evangelija, veselega oznanila. Z njimi Jezus razodene svojim učencem in množici obraz svojega Očeta. V vzliku »blagor«, ki ga lahko pospremimo z vzklikom »raduj se«, »bodi srečen«, je polnost ljubezni, polnost veselega zanosa, ki ga Jezus izraža, ko kliče svojega Boga »Abba« - Oče. Ko Jezus izgovarja blagre, bere iz srca svojega Očeta. Govori nam o njem tako, kot umetnik zna govoriti o svoji umetnini. Zaupa nam skrivnost svojega življenja, to, kar mu je bilo dano najdražjega: božje srce samo, veselje sinovstva, sreča, da je Sin ljubljenega Očeta. K tej podobi Boga nas vrača evangelij. Po tej poti bomo bližje osrednji resnici krščanstva o Bogu kot o Sv. Trojici. Blagor vam! Srečni ste lahko! Tako vzlika Jezus. Blaženi ste, če ste srečni s srečo Boga samega. Sreča Boga je v dajanju samega sebe. Božji dar samega sebe je Jezus Kristus, ki je po navzočnosti Duha »z nami do konca sveta«. To je komunikacija božjega življenja, krogotok večne sreče. Na ta način Bog postaja vse v vsem, kot je z globoko intuicijo zapisal sv. Pavel. Praznik Sv. Trojice je zato praznik občestva. Bog ni zaprta knjiga. Je veselo sporočilo, ki gre od ust do ust, od srca do srca. Zato evangelist Matej upravičeno sklene svoj evangelij z Jezusovo poslednjo željo: »Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence. Krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha«. Zvone Štrubelj POGLED V SLOVENIJO Nelahki trenutki za demokracijo, Majniška deklaracija 94 Janez Povše Televizija, otroci, mladina Ni stvar črnogledosti, pač pa dejstev, če si upamo tvegati trditev, da preživlja demokracija v Sloveniji -želeti si je prehodnost takšnega stanja - razmeroma težke trenutke. Zdi se, kot da se je z odstranitvijo Janeza Janše s položaja ministra za obrambo porušilo družbeno ravnotežje. Ob vsem tem številni znaki kažejo, da utegnejo nosilci prejšnjega režima hoteti preveč. Sliši se naivno, toda tudi v interesu slovenske levice, ki je trenutno nedvomno prva politična sila, bi bilo, ko bi bil Janša še vedno tam, kjer je bil - na mestu ministra. Nevarna za levico samo in tudi Slovenijo lahko postane skušnjava, da se lahko povrnejo časi pred padcem berlinskega zidu. Pa poglejmo nekaj zadnjih cvetk: v petek zvečer je RTV Slovenija objavila novico, da je neznanec z nožem napadel Mitjo Kunstlja, delavca ministrstva za obrambo, očitno Janševega človeka, ki je v zadevi Smolnikar največ govoril o tem, da je bil Smolnikar pač agent. Pred časom je neznanec na cesti ogrožal Antona Krkoviča, enega od osrednjih mož Teritorialne obrambe. Odbor za mednarodne odnose je očital Lojzetu Peterletu, da se je v Argentini udeležil slovesnosti v spomin žrtvam komunističnega nasilja. Lojze Peterle se je branil zelo premišljeno, saj SpGotUjC vsak odpor proti okupatorju, a tudi upor proti revolucionarnemu nasilju med vojno. Vse več sej se odvija za zaprtimi vrati, kar ni v skladu z »glasnostjo«. Sodišče, ki sodi znanemu novinarju Dela Danilu Slivniku,-ta je menda škodoval novogoriškemu Hitu - je zamenjalo sodnico, ki je izjavila, da ni pravne podlage za Slivnikovo obsodbo. Sploh nekateri govorijo, da bodo po odstranitvi Janše na vrsti novinarji, med katerimi so že številni v sodnih postopkih, ker preprosto povedo o pojavih in dogodkih svoje mnenje. Da to ne gre skupaj z demokracijo, je več kot jasno. Ključen trenutek bo nastopil, ko bo zaživela nova koalicija, koalicija med Liberalno demokracijo Slovenije in Slovenskimi krščanskimi demokrati. BRALCI A •lfv Pl Š E J O W' Spoštovani gospod urednik Katoliškega glasa! Že dolgo časa odlašam s pisanjem, ker sem menil, da se bo oglasil kdo drug, sam namreč nisem politik. Pišem Vam zaradi zadnjih političnih volitev, ki so prinesle Italiji sicer res veliko novosti, ampak mene skrbi drugo dejstvo. Ne morem namreč razumeti, kako to, da je veliko slovenskih volilcev volilo za Berlusconijevo politično stranko Naprej, Italija in za Bossijevo Severno ligo. Kot preprost človek sicer razumem potrebo po zamenjavi in temeljitih spremembah na italijanskem političnem odru, kot zamejski Slovenec pa ne razumem, kako so mogli moji sonarodnjaki v Italiji voliti dve politični stranki, ki nam gotovo nista naklonjeni. Kot kristjan pa jih še manj razumem, saj tako Berlusconi kot Bossi nista za zgled nikomur, niti Takrat se bo zgodila ena od obeh možnosti: ali se bo stanje hitro popravilo ali pa hitro poslabšalo. Različna gibanja in ugledni posamezniki, pisatelji še posebej, so leta 1989 podpisali Majniško deklaracijo, ki je postavila odločilne temelje slovenski državnosti. V njej so zahtevali: državno osamosvojitev, demokracijo kot podlago za družbeno preureditev, parlamentarni večstrankarski sistem in tržni gospodarski sistem. Pet let po tem dogodku je nastala Majniška deklaracija 1994, ki pa ugotavlja ne preveč vzpodbudne stvari: nova država ni pretrgala kontinuitete s prejšnjo totalitarno ureditvijo, ni ne priznala ne obsodila najhujših dejanj totalitarnega nasilja in kršitev človekovih pravic, ustava ni zaživela, demokracija je le formalna, ohranjena je struktura komunistične družbe v glavnem z istimi nosilci družbenih vlog, demokratična preobrazba slovenske družbe je zaradi vsega tega blokirana, vpliv t.zv. slovenske pomladi je praktično ukinjen. Nadaljevati je treba tam, »kjer smo bili ustavljeni, ponovno je treba povezati in mobilizirati vse tiste sile, ki so izvedle preboj iz komunizma, odločno je treba nadaljevati z demokratizacijo družbe na temelju nove prerazdelitve družbene moči in družbenih vlog. Pospešiti je treba privatizacijo, reorganizirati državno upravo in javne službe. Vse protizakonito prisvojeno družbeno premoženje je treba vrniti«. - Na vsak način je tukaj navedeni dokument močan klic po moralizaciji družbe, v kolikor se v kratkem času sploh še da kaj korenitega popraviti. Ne smemo pozabiti, da je opozicija v bistvu v tem trenutku razbita, da so nosilci prejšnjega sistema znali prepričati volil-ce, kar je treba v vsaki demokraciji spoštovati brezpogojno, in da so kot v drugih nekdanjih realsocialističnih državah vzbudili iluzijo, da je bilo v prejšnjem obdobju boljše, kot je sedaj. Zaradi vsega tega je jasno, da se bo demokracija tudi v Sloveniji razvijala počasi in mukoma, lahko precej časa na isti točki, z zastoji. človeški zgled, kaj šele krščanski. Pustimo ob strani ti dve ugotovitvi, veliko bolj pomembno se mi zdi dejstvo, ki je zaskrbljujoče; zelo žalostno je namreč to, da so slovenski volilci voliti za stranki, ki sta do nas zelo hladni, če že ne prav sovražni. Potem ko smo se Slovenci v Italiji vsa povojna leta že delili na tako imenovane levičarje in desničarje (med drugim se mi ti dve označbi zdita neumestni!), prihaja sedaj med nas še nova delitev, še eno veliko drobljenje sil. Spoštovani gospod urednik, upam, da boste skušali na moje ugotovitve vsaj dati kak odgovor, tako in tako ne bova tega zapletenega vprašanja rešila midva. Hvala za odgovor in lep pozdrav. Naslov pošiljatelja pisma hranimo v uredništvu (op. urednika). Vredno je živeti le za to, za kar bi človek hotel in mogel umreti. Tatjana Goričeva Že večkrat smo brali in tudi sami pisali o kvarnem vplivu televizije na otroke. Že dejstvo, da se spet vračamo k tej tematiki, je zaskrbljujoče. Na Primorskem in predvsem v zamejstvu namreč zadnje generacije mladine in predvsem otrok gledajo samo italijanske televizijske programe. Da ima to izredno kvaren vpliv na znanje, kaj znanje!, neznanje slovenskega jezika, ni potrebno nikomur pripovedovati. Seveda bi bilo zelo enostransko vse skupaj poenostaviti in reči, da je televizijo potrebno zapreti in pika. Vsi vemo, da se tega danes ne da več storiti, kajti vsi tisti ljudje, ki ne gledajo danes televizije, so iz družbe odrezani, ne vedo za stvari, o katerih njihovi vrstniki govorijo, ker so jih videli po televiziji. Koliko bolj velja to za otroke! Izredno lahko je reči malemu otroku: »Sedaj bom zaprl televizijo in ti mi ne boš gledal teh neumnih programov in teh nemogočih risank!« Otrok, ki ne bo doma gledal televizije, bo imel strašne težave v šoli z vrstniki, ki ga bodo takoj imeli za čudaka, tak otrok bo imel tudi težave v pogovoru s svojimi sošolci, ki veliko gledajo televizijo in se o tem v šoli med odmorom pogovarjajo. V zamejstvu razen kulturnikov in osveščenih Slovencev ne gleda skorajda nihče slovenske televizije, kar je izredno slabo. Prvič zato, ker zaradi tega ljudje ne vedo, kakšne so sedanje spremembe v Sloveniji, ne poznajo tudi življenja v Sloveniji; enotnega kulturnega slovenskega prostora, s katerim se zamejci velikokrat ponašamo, torej ni tudi zaradi tega, ker skorajda nihče ne gleda slovenske televizije. Če otroci na eni strani v zamejstvu in na celotnem Primorskem gledajo samo italijanske televizijske programe, predvsem Berlusconijeve TV mreže, ki so kar nabite z reklamami za otroke, je po drugi strani tega kriva tudi ljubljanska Televizija Slovenija, ki ima za otroke nemogoče otroške programe. Pravim, da ima nemogoče otroške programe za primorske in zamejske otroke, ker so njeni programi zvečine ena sama ljubljanska govorica in nakladanje o tem, kako se denarju reče »keš«, da »kul« rečeš takrat, ko se imaš ze- lo dobro, »scena« je vse tisto, kar je lepo. Povrh vsega pa so te ljubljanske oddaje za otroke (vse meje presega oddaja Tok Tok!) našim otrokom nerazumljive in grde tudi zato, ker ne poznajo ljubljanščine in je tudi ne razumejo, radi pa je sploh nimajo, nasprotno. Pred kratkim sem v Novi Gorici videl zelo lep napis — grafit na nekem zidu, zelo lep zato, ker je bil grafično oblikovan in napisan zelo lepo. Pisalo pa je: »Ko bom postal velik, bom carinik na Razdrtem!« Čez nekaj dni ga ni bilo več, ker so ga najbrž hitro odstranili, njegovo sporočilo je najbrž preveč strašno, da bi ga ljudje dolgo lahko gledali. Kaj pomeni, vemo vsi. Ne rečem, da je tega sporočila kriva samo italijanska televizija, ki naravnost bombardira otroke z obeh strani slovensko-italijanske meje, ker je gotovo še veliko drugih dejavnikov, ki kvarno vplivajo na mladino. Gotovo pa je tudi, da ljubljanska Televizija Slovenija kaj malo stori za to, da bi njene otroške in mladinske oddaje bile vsaj v čisti slovenščini in ne samo v »čisto« spakedrani ljubljanščini, v katero vsiljujejo nemogoče število angleških spakedranih izrazov. Ti so tuji otrokom s Primorske, kaj šele slovenskim otrokom iz zamejstva, ki jih zvečine niti ne razumejo. Seveda je tudi ta članek in nekaj misli v njem le majhno nizanje težav, ki obstajajo in jih mnogi časnikarji v Ljubljani imenujejo kar s preprostim izrazom »mehki trebuh Primorske«. Ta izraz seveda velja za širše, socialne, občečloveške, politične in gospodarske probleme Primorske, ki naj bi se postopoma dobesedno prodajala Italiji. A to je že drug problem, ki ima s televizijo še kako opraviti, seveda ne samo z njo, tudi s politiko in gospodarstvom, človeškimi odnosi in še bi lahko naštevali. Jurij Paljk Kaj imata skupnega Demos in Forza Italia? Majska številka mesečnika Tretji dan, ki izhaja v Ljubljani, prinaša vrsto zanimivih prispevkov, ki se nanašajo na politično situacijo v Sloveniji po Janševem padcu in na razmere v Italiji po zmagi Berlusconijevega kartela. Zgornji naslov se nanaša prav na ta zadnji dogodek, pri čemer bi se radi ustavili zlasti pri prispevku Petra Sušnika, ki nosi naslov Politična podoba Italije - zgled nam? V njem primerja Sušnik gibanje Forza Italia s Protikorupcijskim gibanjem, ki je v Sloveniji nastalo po Janševi odstranitvi. Resnici na ljubo se nam ta primerjava zdi dokaj čudna in sporna. Kaj ima skupnega gibanje, ki je nastalo zaradi protesta proti recikliranju bivših totalitarnih oblastnikov v »demokrate«, s politično formacijo, katerega ustanovitelj je televizijski mogotec, ki je bil dolga leta varovanec ene izmed najbolj negativnih figur prve italijanske republike, in sicer bivšega socialističnega tajnika Bettina Craxija? Berlusconi je bil med drugim tudi član tajne prostozidarske lože P2, katere ime je omenjeno pri vseh obravnavah o desničarskem prevratništvu in o povezavi med mafijo, politiko in gospodarstvom. Da o predstavnikih bivše italijanske politične elite, ki so svoje mesto dobili v gibanju Forza Italia, niti ne govorimo. Primerjava Protikorupcijskega gibanja ali celo Demosa z Berlusconijevim gibanjem - za katerega se Sušnik boji, da se bo ravno tako kot Demos razbil - je torej dokaj sporna. Neprijetno presenečenje v Tretjem dnevu predstavljajo tudi nekateri drugi prispevki in pisma, v katerih so izražena zelo ostra stališča v zvezi s politično situacijo v Sloveniji. Izrazi, kot so npr. ta, da »je treba udariti po mizi in pokazati zobe«, ali pa »da velja načelo, daje vsakdo, ki ni z nami, proti nam, saj je to edino, česar se nasprotnik dejansko boji«, gotovo ne prispevajo k mirnemu soočanju različnih idej in stališč, niti ne izkazujejo kdovekako prodornega krščanskega duha. ni Srečanje s predstavnikom Slovencev iz Milana Odbor Svetovnega slovenskega kongresa za Furlanijo-Julijsko krajino bo imel svoj redni sestanek v petek, 27. maja, ob 19. uri v prostorih »Palače Hotel« v Gorici. Obravnaval bo v prvi vrsti svoje nove programske smernice kakor tudi drugo svetovno zasedanje, ki bo 23. in 24. junija na Dunaju. Posebej pomembno je, da bo imel v svoji sredi prof. Marjeto Badalič iz Milana, ki bo odbor pobliže seznanila z razmerami, v katerih živijo Slovenci v Milanu oziroma v Lombardiji. Zato so na sestanek oziroma srečanje z gostjo še posebej vabljeni vsi člani odbora kakor tudi tisti, ki jih informacije o Slovencih po Italiji zanimajo. Za odbor SSK J. Povše NAŠA GOVORICA NADA PERTOT Vsak dan se soočamo s težavami, ki jih imamo z uporabo naših krajevnih imen. Uradno veljajo zanje italijanska potujčena imena, slovenska pa uporabljamo, kot vemo in znamo in kolikor se potrudimo. Težave imamo s predlogi v, na, k (pri), če hočemo povedati, da kam gremo ali kje smo, ali s predlogi iz, z(s) in od, če hočemo povedati, da odhajamo iz kakega kraja. Za uporabo teh različnih predlogov velja lahko le pravilo, da jih moramo uporabljati, kot jih uporabljajo domačini. Ker pa pišejo tudi površni in naduti ljudje, moramo dostikrat beležiti prav hude nepravilnosti. Zelo pogosto pa gre tudi za spodrsljaje iz nevednosti. Pred nekaj dnevi sem se znašla v težavah, ker nisem vedela, ali naj pišem o društvu Jadro na Laškem ali v Laškem. Po pogovoru z nekaterimi domačini mi je bilo jasno, da vedno odhajajo z Laškega, zato sem se odločila v obratnem primeru sprejeti obliko na Laškem. Skoraj istočasno pa sem prebrala nekje obliko v Laškem in bi bilo torej treba reči iz Laškega. Res ne vem, kako je prav. Nobenih dvomov ni, da hodimo v Brda, da so nekateri doma na Vrhu, drugi v Sovodnjah. V Gorico hodijo v šolo dijaki iz Brd, z Vrha in iz Sovodenj, v Trstu pa se morajo voziti od Sv. (Svetega) Jakoba k Sv. (Svetemu) Ivanu. Pri Banih je italijanska šola, ki se imenuje po Kugyju, slovenski otroci pa morajo od Banov hoditi na Opčine. Zelo nasilno bi ravnali, ko bi teh posebnosti ne ohranjali. Nikomur, ki še misli po slovensko, ne pride na misel, da bi rekel, da je bil v Dunaju, ko pa vendar pravimo, da smo šli na Dunaj in smo se vrnili z Dunaja. Naše vasi so gotovo manj pomembne od Dunaja, a vredne, da jih spoštujemo tudi s pravilno rabo predlogov. Vozimo se torej v Mavhinje in Cerovlje, na Prosek in v Nabrežino, v Bazovico (in ne napačno, kot nam vsiljuje celo Pravopis, na Bazovico), na Repentabor in v Šempolaj pa še v Trebče in na Padriče. Vračamo pa se iz Mavhinj in Cerovelj, s Proseka, iz Nabrežine in iz Bazovice, z Repentabra, iz Šempolaja, iz Trebč in s Padrič. Strašen genocid v Ruandi Veličina in aktualnost Valentina Staniča lzšla ie Mladika št-3 Ob zadnjih grozovitih pokolih v Ruandi se človeku ježijo lasje na glavi, ko posluša številke nedolžno ubitih ljudi. Ocenjuje se, da je bilo do sedaj pobitih že od pol milijona do milijona nedolžnih ljudi. Ameriška revija Time je v predzadnji številki pokolom v Ruandi namenila naslovnico in osrednjo temo revije. Na naslovnici, ki prinaša pričevanje misijonarja iz Ruande, beremo: »Nobenega hudiča ni več v peklu!« je rekel misijonar: »Vsi so v Ruandi.« SSk o kraškem parku ob 220-letnici njegovega rojstva Slovenska skupnost se zavzema za ovrednotenje kraškega teritorija v okviru širše razvojne strategije tržaško-goriškega prostora. Glavni protagonist pri zaščiti in ovrednotenju Krasa pa mora biti kraški človek, bodisi neposredno bodisi prek uprav in ustanov, v katerih je neposredno zastopan. To je v bistvu stališče deželnega tajništva SSk, ki je zasedalo v petek, 20. maja, in ki je obravnavalo najnovejše namere deželne uprave za urbanistično ureditev Krasa oz. za ustanovitev Kraškega parka. Tajništvo se je pri tem oprlo na analize in predloge, ki jih je predhodno izdelala strankina urbanistična komisija. Kraški teritorij je v dobršni meri že dalj časa zamrznjen zaradi vrste urbanističnih in drugih omejitev, po drugi strani pa smo priča velikim in izrednim posegom na teritoriju, od naftovoda do tovornega postajališča pri Fernetičih in sinhrotrona pri Bazovici. Po mnenju SSk bi morale deželne in krajevne oblasti čimprej jasneje začrtati svojo prostorsko politiko, seveda izhajajoč iz širše razvojne strategije. Slovenska stranka je tudi izrazila potrebo po širših posvetovanjih, kot bi lahko bila konferenca o tržaškem teritoriju, za katero se je deželna uprava že večkrat obvezala, zadnjič 13. aprila 1990, ob podpisu soprazuma za namestitev sinhrotrona pri Bazovici. SSk je vsekakor mnenja, da bi park v ožjem pomenu besede moral (vsaj za zdaj) obsegati le tista omenjena območja, ki so zaradi svoje lege, posebne narave ali pa ogroženosti potrebna posebnih varstvenih ukrepov (npr. dolina Glinščice, Doberdob s k o jezero, izviri Timave, Devinske stene, Grmada, Volnik in mogoče Kokoš). Pri tem bi se morali osredotočiti na tista zemljišča, ki so javna last. Posamezne ostale dele prirodno ali zgodovinsko dragocenega kraškega teritorija bi lahko zaščitili in ovrednotili s posebnim urbanističnim normativom, ki ne bi pomenil parka v ožjem pomenu besede, ampak nekakšen »predpark«. Pri tem bi morali vsekakor poskrbeti za razvoj kmetijskih, obrtni- ških in drugih tradicionalnih, pa tudi ekološko kompatibilnih inovativnih dejavnosti, ter zaščititi in ovrednotiti kulturo kraškega človeka, bodisi materialno kot duhovno, vključno s slovenskim jezikom. Osrednjo vlogo bi morala poleg deželne in občinskih uprav pri tem imeti Kraška gorska skupnost, poleg nje pa tudi kmetijske in naravovarstvene organizacije in zlasti lastniki zemljišč. Izogibati bi se morali razlaščanju zemljišč, omejitve bi morali kompenzirati z odškodninami, varstveni normativ pa bi moral imeti prednostno veljavo pred vsakim drugim. Deželna uprava bi morala seveda takoj pripraviti finančni načrt za izvedbo vsega tega in poskrbeti, da se deželni zakon št. 16 iz leta 1992 in sporazum z dne 13. aprila 1990 o namestitvi sinhrotrona pri Bazovici izvajata. v Štirideset let izhajanja slovenskega tednika Novi list 26. maja letos poteka 40 let, odkar so v Trstu izdali prvo številko tednika Novi list. Prav toliko let pa je poteklo, odkar je glavni in odgovorni urednik Novega lista dr. Drago Legiša. Katoliški glas in Novi list sta si po tem, da sta tednika, in nekje tudi po politični usmerjenosti, zelo blizu, saj sta od vedno bila Katoliški glas glasilo krščanskih Slovencev, Novi list pa glasilo krščansko in liberalno usmerjenih Slovencev v Italiji. Seveda sta ti dve kratki označbi za ta dva tednika lahko zelo ozki, ker pač ne povesta vsega o tem, kakšna sta ta dva tednika bila. Vseeno pa lahko mirno zapišemo, da je tudi Novi list odigral pomembno vlogo pri obveščanju Slovencev v Italiji tudi takrat, ko je bilo to še zelo težko. Zato se tudi naše uredništvo pridružuje čestitkam Novemu listu, glavnemu uredniku in njegovim sodelavcem. Novemu listu želimo seveda še veliko let uspešnega dela pri obveščanju slovenskih ljudi. Le tisti narodi in tisti njegovi občani pridejo do svoje podobe, ki se z vso drznostjo in odgovornostjo postavljajo v svoj čas in prostor. Edvard Kocbek V Novi Gorici, Kanalu in tudi v rojstni vasi Bodrež so na razne načine počastili 220-letnico rojstva Valentina Staniča. Gre za izredno pomembno osebnost iz naše preteklosti, saj je zelo uspešno deloval na mnogih področjih. To je bilo mogoče zaradi njegove nadarjenosti, a tudi velike marljivosti in globokega občutka za potrebe in težnje ljudi. Valentin Stanič je veljal za »človeka s sto poklici«. V sebi je združeval lastnosti pesnika, pisatelja in prevajalca, učitelja in vzgojitelja, duhovnika (bil je kaplan na Banjšicah, vikar v Ročinju, kanonik v Gorici), zdravnika, umnega kmeta in obrtnika. Znan je kot prvi slovenski alpinist in predhodnik alpinizima v Evropi, nadalje kot planinski pisatelj, ustanovitelj Zavoda za gluhoneme v Gorici in tamkajšnjega Društva proti trpinčenju živali. Ob-220 letnici rojstva so v Goriški knjižnici Franceta Bevka priredili razstavo o njegovem življenju in delu. Žal pa ob tem dogodku ni bil natisnjen kak priložnostni katalog ali publikacija, ki bi lahko bil dober pripomoček za vse, ki bi hoteli Valentina Staniča podrobneje spoznati. V Kanalu, kjer je tudi njegov spomenik, so prejšnjo soboto pripravili kulturno prireditev in jo nameniti liku velikega Slovenca in aktualnosti njegovega poslanstva in dela tudi za sedanji čas tert nove rodove našega naroda. Organizator je bilo domače prosvetno društvo Soča. Pobudniki slovesnosti v počastitev Valentina Staniča so dali največji poudarek planinskemu pohodu z naslovom Po stopinjah Valentina Staniča. Udeleženci so hodili od Solkana in prek Sabotina (na slovenski strani te gore ni več vojaškega ali policijskega režima), do Vrhovelj v Goriških Brdih, nato pa so se čez Korado visoko 812 metrov napotili v Kanal. Po tej trasi je pogosto hodil Valentin Stanič, ki naj bi v obdobju, ko je živel v Gorici, hodil praznovat svoj god na Sabotin, k ruševinam cerkve svetega Valentina. Poleg omenjenega velikega pohoda, ki naj bi postal tradicionalna prireditev slovenskih planincev, pa so organizatorji pripravili še dva pohoda. Prvi je obsegal smer od Solkana in čez Sabotin do Vrhovelj v Goriških Brdih, drugi pa je potekal od Vrhovelj do Korade in se končal v Kanalu. Valentin Stanič je bil velik in priznan alpinist, saj se je na primer že leta 1800 povzpel na Veliki Klek (Grossglockner), leta 1808 pa je bil na Triglavu. Oba vrhova je tudi izmeril. Za ponazoritev njegove ljubezni do narave naj omenimo, da je v času študija v Salzburgu peš krenil na obisk domov v Bodrež oziroma Kanal. Za pot je potreboval 6 dni. Valentin Stanič je bil nenavaden človek in zaradi tega je v marsičem nedosegljiv. Mogoče ga je samo občudovati in se navdihovati ob njem. O velikem Slovencu je na voljo več raznih knjig, v katerih lahko tudi preberemo, daje bil Valentin Stanič prvi slovenski tiskar (s to aktivnostjo je pričel na Banjšicah) in knjigarnar na Goriškem. Katoliška knjigarna v Gorici je v letih med obema svetovnima vojnama izdajala posebno glasilo imenovano Staničev vestnik. Izhajalo je enkrat na mesec, v njem pa so objavljali podrobnosti iz njegovega življenja in delovanja. Ob jubileju Valentina Staniča (njegov daljni sorodnik je tudi Edvar Stanič iz Kanala, sedaj glavni tajnik stranke Slovenskih krščanskih demokratov) seveda ne gre zanikati njegovega delovanja na področju alpinizma. Toda menimo, da je bil predvsem in v prvi vrsti duhovnik in to svoje poslanstvo tudi vestno in uspešno izpolnjeval. Evangelij je njegovo osebnost spodbujal k delovanju na mnogih drugih področjih, kjer je lahko vernikom in vsem ljudem pomagal. Takšno poslanstvo je Valentin Stanič tudi sam potrdil z naslednjimi mislimi (njegov jezik je posodobljen): »Novi časi so prišli in z novimi časi zraste nov rod. Drugi časi, druge zahteve. Če ostane ljudstvo zdravo, kot je bilo, in pridruži svojemu zdravju še znanje in se zave, da je le pridnost in delo sila, potem bo dobro. Iz roda v rod bo šla moč in zavest: kar imamo, je naše in božje. Da vzgojim tak rod, si bom prizadeval v čast božjo in v prid ljudstva, ki mi bo hvaležno do tretjega kolena in se me bo še v četrtem in petem spominjalo.« Že večkrat je bilo zapisano in opozorjeno, da bi morali jubileje Valentina Staniča slovesneje praznovati, predvsem pa poskrbeti, da bi izšlo njegovo zbrano delo v celoti. Takšno željo je publicist Marjan Brecelj iz Nove Gorice javno izrazil že ob 200-letnici rojstva velikega rojaka iz Bodreža. M. D Pred dobrima dvema tednoma je izšla tretja letošnja številka revije Mladika. Uvodnik je posvečen zadnjim dogodkom v Sloveniji in Italiji ob odstavitvi obrambnega ministra Janše in zmagi desničarskega kartela na italijanskih parlamentarnih volitvah. Zatem zasledimo novelo Andreja Arka Poseben primer, ki je prejela tretjo nagrado za prozo na 22. literarnem natečaju Mladike, nato pa intervju Zore Tavčar z invali-dinjo Marjetko Smrekar. Objavljen je tudi pesniški cikel Brigite Menci-gar De Toni, ki je prejel prvo nagrado za poezijo na 22. literarnem natečaju Mladike, poleg le-tega pa tudi nekaj pesmi misijonarja Vladi-mira Kosa in zahvalno pismo Toneta Brulca ocenjevalni komisiji nagrade Vstajenje. Nadalje si lahko preberemo novelo Marjana Tomšiča En kapčič žegnane vode, poročilo o reviji Tretji dan in Pripombe k prostovoljni predaji Trsta Avstriji (1382-1982) izpod peresa Janka Ježa. Metka Kacin Beltrame se v svojem članku spominja pred kratkim preminule Eveline Pahor, Magda in Martin Jevnikar pa sta prispevala nekaj literarnih in likovnih ocen. Zelo bogata je rubrika Antena, izostale pa niso niti druge Mladikine rubrike (Mogoče bi vas zanimalo vedeti, da..., Pod črto, Čuk na Obelisku). Z vrsto zanimivih prispevkov se nam v branje ponuja tudi mladinska priloga Rast. Od vsebine le-te naj omenimo samo intervju Neve Zaghet z mlado igralko Saro Balde, ki je pred kratkim prejela pomembno priznanie. Vabilo izseljenskega društva Izseljensko društvo Slovenija v svetu vabi vse rojake, ki bodo na obisku v domovini, na prvi Tabor Slovencev po svetu v soboto, 18. junija, v škofovih zavodih. Spoštovani rojaki! Izseljensko društvo Slovenija v svetu Vas vljudno vabi na prvi Tabor Slovencev po svetu. Zbrali se bomo 18. junija v Škofovih zavodih (Zavod sv. Stanislava, Štula 23 - Šentvid, Ljubljana). Namen srečanja je medsebojno povezovanje Slovencev po svetu, predstavitev njihovega delovanja in problematike slovenskih organizacij in društev v tujini ter utrjevanje stikov z matično domovino. Pričakujemo vas na srečanju, ki pomeni korak naprej v prizadevanju za slovenstvo in reševanje iz-seoljenske problematike. Lep pozdrav in nasvidenje! Program: 10.00 odprtje. Pozdravni nagovor. Predstavitev organi- ziranosti in delovanja Slovencev po svetu (predstavniki slovenskih organizacij in društev). Pogovor. 12.30 odmor: kosilo ob prijetni glasbi. 13.30 -15.30 informativne mize o izseljenski problematiki (državljanstvo, denacionlizacija, šolstvo itd). 15.30 okrogla miza s predstavniki Republike Slovenije in slovenskih izseljencev. 18.00 slovesna sv. maša z Ijublan-skim nadškofom in metropolitom dr. Alojzijem Šuštarjem. 19.30 kulturni program: sodelujeta vokalna skupina Ave in plesna skupina Sava iz Kranja. Za Cerkev na Zahodu so nastopili težki časi, težji kot za Cerkev na Vzhodu. Cerkev mora povsod hoditi po poti križa, samo, da je v Rusiji očitno, kako križ zmaguje, tu pa je vse prikrito in nespoznavno. Tatjana Goričeva Nevarno za škedenjsko železarno V škedenjski železarni se stvari tako odvijajo, da obstaja tudi možnost njenega zaprtja. Dragocena delovna mesta so v veliki nevarnosti. Županski kandidati se soočajo Kandidati med soočanjem v goriškem ljudskem vrtu Nova razstava v Katoliški knjigarni Jurij Mikuletič (na desni) po predstavitvi. Ob njem prof. Joško Vetrih V soboto, 21. maja, je bilo prvo javno soočanje med kandidati za župana v Gorici. Priredil gaje dnevnik Messaggero veneto v pokrajinski sejni dvorani. Zaradi drugih obveznosti je bil odsoten kandidat Zelenih Renato Fiorelli. Prisoten je bil tudi novogoriški župan Tomaž Marušič. V premajhni dvorani za tako številno občinstvo, je soočanje potekalo na precej skromni ravni. Predvsem En-nio Geromin (Severna liga in Ljudska stranka) in Gaetano Valenti (Forza Italia in Nacionalno zavezništvo) sta se predstavila v dokaj nejasni podobi namišljenih prenoviteljev. Kaj bi konkretno novega prinesla izvolitev enega ali drugega še od daleč ni bilo zaznati. Morda se čutita dovolj močna samo zaradi tega, ker predstavljata stranke, ki so sedaj na vladi in mislita, da jima konkretnih programskih usmeritev ni treba. Konkretnejši je bil kandidat inž. Bruno Crocetti, ki ga podpirajo Pro-gresisti, lista Državljani za Posočje Denarni zavod je bil ustanovljen pred 86 leti. O tej ustanovitvi oziroma odobritvi zasledimo v dokumentu goriškega sodišča, pod registrsko številko Cons. 34/2, tole: » V register pridobitnih in gospodarstvenik društev se je vpisala na podlagi pogodbe z dne 2. aprila 1908 zadruga s firmo »Kmečko delavska hranilnica in posojilnica v Sovodnjah-registrovana zadruga z neomejeno zavezo« s sedežem v Savodnjah.» V začetku l. 1924, ko je zavladala fašistična zakonodaja, je iz Vidma prišel ukaz, da morajo slovenska gospodarska društva spremeniti svoj naziv oz. ime v italijansko obliko. Po ukazu fašistične oblasti so člani posojilnice na občnem zboru 25. marca istega leta spremenili oziroma dodali pred slovenskim še napis v italijanščini »Cassa agricolo-operaia di prestiti in Savogna - Consorzio regi-strato a garanzia illimitata.« Sklep so registirirali na sodišču v Gorici 21. junija 1924. V letu 1937je spet prišlo do spremembe naziva. V Rimu je bil 26. avgusta istega leta sprejet zakon, po katerem so vse posojilnice v državi morale imeti enoten naziv oz. ime, in sicer »Cassa rurale ed artigiana«. V Sovodnjah so o tem razpravljali v upravnem odboru jeseni 1937. Dokončni sklep pa so sprejeli na občnem zboru 20. marca 1938. Sprejet je bil tudi statut posojilnice, ki seje od tedaj naprej imenovala »Cassa rurale ed artigiana di Savogna« in Slovenska skupnost; edini je tudi govoril o sožitju, ne samo kot razvpiti propagandistični vrednoti v smislu neke splošne strpnosti do različnih, temveč kot nujen pogoj za vsestransko rast in celovit razvoj goriškega mesta. Podobno okroglo mizo so naslednji dan pripravila mladinska združenja v goriškem ljudskem vrtu. Tudi tokrat je prišla do izraza precejšnja generičnost desnosredinskih kandidatov, tako na socialnem kot na kulturnem in v določeni meri tudi gospodarskem področju. V bistvu se programska nejasnost, prazne obljube in namišljeni prelom s preteklostjo, ki so značilni za desnico na državni ravni, odsvitajo tudi v goriških kandidatih teh strank. Upati je, da se bodo goriški volivci tega čimprej zavedali in opustili čred-niško držo, s katero so se slabo izkazali na marčnih parlamentarnih volitvah. -n (Dokumenti-Sovodenjski zbornik 1983). Po drugi svetovni vojni je upravni svet oziroma so člani posojilnice dodali že ustaljenemu italijanskemu nazivu še slovenskega iz leta 1908. Do zadnje spremembe dosedanjega imena je prišlo na zadnjem občnem zboru v petek, 20. maja letos. Zaradi predpisov zakona št. 315/93, ki ureja celotno italijansko bančno področje ob poenotenju evropskega trga, se dosedanje kmečko-obrtne posojilnice preimenujejo v zadružne kreditne banke. V tem smislu je bil z večino glasov sprejet predlog upravnega sveta, da denarni zavod v Sovodnjah od zdaj naprej nosi uradno ime »Banca di čredi to cooperativo di Savogna-Zadružna kreditna banka v Sovodnjah ob Soči«. Ob spremembi imena oz. naziva se je razvila živahna razprava, ob kateri je treba zabeležiti predlog člana Vlada Klemšeta, da bi namreč v slovenskem delu naziva, poleg tistega, ki ga predvideva zakon, našli prostor, v katerikoli obliki že, za besedo oz. domači izraz »posojilnica«. Kljub temu, da zakon ne prepoveduje dodatnih imen zavodom, ki so bi- li ustanovljeni pred letom 1993, je bil predlog, žal, z veliko večino zavrnjen. Remo Devetak ŠIRI KATOLIŠKI GLAS Občni zbor sovodenjske posojilnice V petek, 20. maja, je bil v dvorani kulturnega doma v Sovodnjah redni in izredni občni zbor Kmečko-delavske hranilnice in posojilnice v Sovodnjah ob Soči. Občni zbor je bil za sovodenjsko posojilnico izrednega pomena, saj se je zaradi novih ita-lijanskih zakonov morala preimenovati v Zadružno kreditno banko v Sovodnjah ob Soči. Večina članov je sprejela predlog upravnega sveta za preimenovanje posojilnice v banko, ker je le-to osnovano na zakonu, ki sedaj predpisuje, da se v Italiji vse dosedanje kmečko-obrtne posojilnice obvezno preimenujejo v zadružne kreditne banke. O tem, zakaj bo sovodenjska posojilnica dobila novo ime, sta govorila predsednik Mirko Hmeljak in predsednik nadzornega odbora Štefan Bukovec. Predlog je bil sprejet z javnim glasovanjem. Na občnem zboru sedaj že bivše sovodenjske posojilnice je bilo sprejeto še nekaj sprememb društvenega pravilnika. Volilni sklad SSk Gorica Pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti Gorica je sklenilo v pripravah na občinske in evropske volitve, ki bodo 12. junija, ugoditi vsem tistim svojim somišljenikom, ki bi želeli prispevati za izdatne stroške v predvolilnem času. S tovrstnimi prispevki bi Slovenska skupnost Gorica lahko izpeljala kakšno koristno akcijo več. V ta namen Slovenska skupnost Gorica odpira volilni sklad, v katerega lahko vsi zainteresirani prispevajo svoj delež. To lahko storijo na uredništvu Katoliškega glasa, Riva Piazzutta 18, tel. 533177. Priznanje dežele FJK prof. Krannerju iz Gorice Dežela Furlanija-Julijska krajina podeljuje vsako leto športna priznanja, imenovana »Športni orel« (Aquila dello Šport). Slovesna podelitev teh priznanj seje vršila preteklo soboto v Pordenonu ob navzočnosti najvišjih športnih in svetnih oblasti. Značko »Športnega orla« so prejeli športniki-atleti, ki so v letu 1993 postali ali svetovni (zlata značka) ali evropski (srebrna značka) ali državni (bronasta značka) prvaki. Letos jih je bito kar 103, med njimi tudi Slovenci iz Trsta. Istočasno pa deželno odborništvo za šport izbere iz vsake pokrajine po enega zaslužnega športnega delavca (trenerja ali odbornika) in mu izroči posebno nagrado kot priznanje za njegovo zaslužno delo na športnem področju, v prid pospeševanja športnega udejstvovanja in dviga tehnične ravni atletov. Za goriško pokrajino je bil nagrajen prof. Martin Kranner iz Gorice za več kot 40-letno nepretrgano delo na področju odbojke, atletike in smučanja. SKRD JADRO vabi v četrtek, 2. junija, na večer diapozitivov, ki bo na sedežu društva v Romjanu. Inž. Marjan Jevnikar iz Trsta bo predvajal zanimive diapozitive o potovanju v predvojni Jemen. Začetek ob 20.15. Vabljeni V Katoliški knjigarni na Travniku so v galerijskih prostorih v petek, 20. maja, v večernih urah, odprli razstavo likovnih del primorskega slikarja Jurija Mikuletiča. Na lepi svečanosti je bilo prisotnih zelo veliko ljudi, kar kaže na to, da se je likovna galerija v Katoliški knjigarni v goriškem kulturnem prostoru že zelo uveljavila. Slikar Mikuletič je po poklicu ži-vinozdravnik, s slikanjem pa se ubada že od mladih let. Kot pa se na žalost velikokrat dogaja, je slikar veliko bolj poznan v tujini, kjer je prejel vrsto uglednih nagrad, kot pa pri nas. Na otvoritvi razstave je po glasbeni točki najprej pozdravila prof. Vida Bitežnik, ki je ena od organizatorjev likovnih razstav v Katoliški knjigarni, takoj za tem pa je o umetnikovem delu spregovoril likovni kritik, prof. Joško Vetrih. Prof. Vetrih je številnemu in pozornemu občinstvu v klenih in slikovitih besedah predstavil 27 Mikuletičevih umetniških del, ki so sedaj na ogled v Ka- S temi besedami začenja g. nadškof Bommarco svoje pismo, s katerim najavlja skupno romanje na Sv. Goro obeh obmejnih škofij, koprske in goriške, v nedeljo, 29. maja popoldne. Tam bo somaševanje ob 16. uri. Nedeljsko romanje je postalo že tradicija. Začelo se je v letih, ko odnosi tu ob meji niso bili najboljši med eno narodno skupnostjo in drugo. Gotovo je pomagalo tudi skupno zbiranje v Marijinem svetišču, da se razmere tu ob meji izboljšujejo ob skupni molitvi, skupnem petju, skupnem poslušanju božje besede in obhajanju evharistične daritve. Nedeljsko romanje je posvečeno tudi obhajanju dneva družine. Naj bi toliški knjigarni. Slikar Mikuletič namreč slika samo živalski svet. Ampak, kako to slika! Njegovi akvareli, olja in nekaj platen v mešani tehniki, so polni živali in življenja v naravi. Od jelena pa do muflona, risa, fazana, medveda, divjega petelina, divjega zajca, vseh živali, ki so ujete v svojem elementu v naravi. Razstava Jurija Mikuletiča v Katoliški knjigarni je zares izjemna, saj nam predstavlja slikarstvo, kakršnega danes nismo vajeni, predstavlja nam živalski svet na čudovit način, saj umetnik izredno lepo zajame življenje živali v naravi. Tu ne gre za tehnično ali kičasto slikanje, katerega smo vajeni, pri Mikuletičevih slikah gre za čisto umetnost, ki zajema iz narave. Gotovo je to razstava, ki bi si jo morale ogledati vse slovenske šole, saj ima bogato sporočilnost, posebno v času, ko smo se že vsi ljudje preveč odmaknili od življenja v naravi. Marija, skrbna mati nazaretske družine, pomagala našim družinam tostran in onstran državne meje v izpolnjevanju njih poslanstva v korist civilne družbe in Kristusove Cerkve. Kako lepo, če bi se tega romanja udeležile cele družine. Duhovniki, ki želijo somaševati, naj prinesejo s seboj »oglejske« mašne plašče. Iz Gorice bomo imeli tudi poseben avtobus, ki bo odpeljal s Travnika ob 14. uri. Vpisovanje v cerkvi sv. Ivana in v stolnici pri dr. Humarju. Če imate notranji mir, bo rešenih na tisoče ljudi okoli vas. sv. Serafim iz Sarova Ime Sovodenjske posojilnice skozi čas Znova bomo skupno prehodili pot na Sv. Goro Slovesna otvoritev Kulturnega doma Orkester slovenske filharmonije med izvajanjem V petek, 20. maja, so v Gorici po dolgih delih, ki so trajala skoraj poltretje leto, slovesno otvorili prenovljeni Kulturni dom. Zaradi pomembnosti dogodka in pa uglednih gostov je otvoritev potekala v nabito polni dvorani. Prisotne je najprej pozdravila predsednica Nada Komjanc Sanzin in omenila birokratske ovire oz. finančne težave, katerim so morali biti kos, da so lahko v skladu s pravili nove zakonodaje za varnost ponovno odprli vse prostore. Posebno pozornost pa je namenila pomembni vlogi, ki jo Kulturni dom odigrava v Gorici, t.j. odprtosti do večinskega naroda in pa vezi z matično domovino. Kultura — likovna umetnost, glasba, gledališče, film — predstavlja idealno nit, ki lahko trdno poveže tri enakovredne subjekte. Iz tega vidika tudi izbira univerzalne govorice glasbe za otvoritveni večer ni bila naključna, glasbe, ki s svojo harmo- V petek, 13. maja, so mlade pevke dekliškega pevskega zbora pedagoškega liceja Simon Gregorčič iz Gorice imele uspešen nastop na predtekmovalni pevski reviji otroških in mladinskih pevskih zborov v Zagorju ob Savi. Te predtekmovalne pevske revije so tekmovalni del, na katerem strokovna komisija določi vse tiste zbore, ki bodo lahko naslednje leto nastopili na državnem tekmovanju otroških in mladinskih pevskih zborov Republike Slovenije. Najboljši pevski zbori bodo prihodnje leto nastopili na finalnem delu tekmovanja v Celju. V Zagorju so strokovno žirijo sestavljali Stojan Kuret, Majda Hauptman in Jernej Habjanič. Dekliški zbor učiteljišča Simon Gregorčič je v Zagorju pod vodstvom prof. Franke Žgavec zapel tri skladbe: pesem F.B. Mendelssohna O beata et benedicta, pesem Vin- nijo zvokov oz. duhovnosti lahko najbolje uresniči tovrstno idealno nit. Sledil je koncert orkestra Slovenske Filharmonije, ki v letošnji sezoni proslavlja dvestoletnico svojega obstoja. Marko Letonja je najprej dirigiral simfonično pesnitev In signo tauri sodobnega komponista Mihevca, ki je bil tudi sam prisoten v dvorani in je po izvedbi čestital dirigentu oz. orkestru; nato nas je violončelist Igor Škerjanec zanesel v Tartinijevo 18. stoletje s koncertom za vilonče-lo in orkester. E. Grieg s scensko glasbo k dramatični pesnitvi H. Ibsena Pear Gynt je zaradi dobro poznane melodije in nedvomno mojstrske izvedbe posebno navdušil poslušalce; koncert je zaključil Kreskov Rapso-dični ples. S svojim dolgim in prepričljivim ploskanjem je publika večkrat priklicala dirigenta na oder in ga »prisilila« na dve krajši ponovitvi. Erika Jazbar ka Vodopivca na besedilo Simona Gregorčiča Ne tožim in pesem Daniela Zanetovicha Nadiška fara. Pri prvi pesmi je zbor spremljala na klavirju prof. Michela De Castro. Ista profesorica je zbor spremljala še pri zadnji pesmi na zvonovih. Dekliški zbor se je v močni konkurenci dobro izkazal, saj je bil izbran za nastop na reviji Naša pomlad v Kulturnem domu v Novi Gorici. Revija bo v petek, 3. junija, ob 18. uri. Izidov predtekmovanja v Zagorju pa zaenkrat še niso objavili. Kulturno društvo Skala-Gabrje in športno kulturno društvo Vipava iz Peči vabita na zborovski koncert, ki bo na dvorišču domačije prof. Gine Cantoni na Peči v soboto, 28. maja, ob 21. uri. Nastopala bosta moški zbor Skala iz Gabrij in mešani pevski zbor iz Ločnika Coral di Lucinis. Slovo od Mirte V ponedeljek, 23.05., smo pospremili na zadnjo pot našo prijateljico Mirto Jarc. Od nje se je v zbranosti in tišini poslovila ogromna množica ljudi, ki priča, da je bila Mirta zelo priljubljena in poznana. Na domačem dvorišču je MePZ »HRAST« ganjeno zapel svoji pevki pesem, nakar so jo njeni vrstniki na ramenih pospremili v domačo cerkev. Tam so jo med drugimi čakali tudi njeni sošolci (Mirta je namreč obiskovala kmetijsko šolo v Gradišču), v imenu katerih je spregovoril župnik, ki na tej šoli poučuje in ki je Mirto tudi dobro poznal. Opisal jo je namreč kot zelo aktivno, delavno in posebno občutljivo do otrok, ki jih je prizadela nesmiselna vojna v Bosni. Ob odhodu iz cerkve jo je tudi MoPZ Jezero zadnjič pozdravil. Na pokopališču pa so njeni sopevci s pesmijo »Pod križem« izrazili čustva vseh prisotnih »... prazna in otopel molim, a to so le gole in prazne besede, a le te še imam, da te prosim za eno samo solzo življenja...« Skavti, ki so bili kot častna straža V nedeljo, 22. maja, je bil zvečer v župnijski cerkvi v Števerjanu zborovski koncert, na katerem sta nastopila dva zbora, ki sta v cerkev privabila veliko pozornih poslušalcev in ljubiteljev petja, saj je bila cerkev sv. Florijana nabito polna. Na koncertu sta nastopila mešani pevski zbor Frančišek Borgija Sedej iz Šte-verjana in dekliški pevski zbor Vesna iz Križa pri Trstu. Oba zbora vodi mladi in uveljavljeni dirigent Bogdan Kralj, ki je med drugim tudi vršilec dolžnosti ravnatelja pri Glasbeni matici v Trstu. Pred začetkom uspelega zborovskega koncerta je prisotne pozdravil predsednik slovenskega kulturno prosvetnega društva Frančišek Borgija Sedej iz Števerjana dr. Damjan Terpin. F.B. Slovensko stalno gledališče vabi na predstavitev igre Boš že videla (Helmut Peschina). Igra Mira Sardoč, režija Jože Babič. V petek, 27. maja, ob 20.30 v Kulturnem društvu »Danica« na VRHU. * * * A.N.P.I. - V.Z.P.I. Gorica v sodelovanju z AVL, ANED, ANPA, SKGZ, ZSKD in KULTURNIM DOMOM -GORICA vabi v petek, 27. maja 1994, ob 20.30, v goriški Kulturni dom na S. miting za sožitje, mir in razvoj »Včeraj v skupnem boju za svobodo, danes v prizadevanju za popolno uresničitev republiške ustave«. pri njeni krsti, so ji zapeli pesem slovesa, z upanjem, da se bomo res srečali še kdaj. Z glasom trobente je bilo vsega konec. Mirta, vsi se te bomo spominjali, a ne le zato, ker si tako mlada odšla od nas. Spominjali se te bomo, ker si bila vedno tako polna življenja, brezskrbna, a obenem občutljiva do Sedej je prisotne navdušil predvsem s slovensko umetno pesmijo, medtem ko je dekliški zbor Vesna iz Križa imel vsaj v prvem delu več pesmi tujih skladateljev. Občinstvo je oba zbora nagradilo z burnim aplavzom in ju priklicalo spet pred oltar, da sta mu zapela še nekaj pesmi. Po koncertu se ljudje z obeh strani meje kar niso hoteli raziti s trga pred cerkvijo. Še enkrat je prišlo, tokrat po zborovskem koncertu v Števerjanu, do izraza dejstvo, da pesem zares združuje ljudi. Božična pesmarica Združenje cerkvenih pevskih zborov iz Gorice namerava letos izdati božične pesmi sodobnih goriških avtorjev. Pesmarica bo obsegala izvirne skladbe, ki so nastale v tem prostoru v zadnjih petdesetih letih. Skladbe so lahko za mešane, moške iz ženske zbore, s spremljavo ali brez nje. Avtorji, ki bi želeli, da bi bile nji- vsakogar, vedno pripravljena pomagati in vnesti veselje v vsako družbo. Čeprav si ne znamo odgovoriti zakaj, vemo, da bomo nekoč dobili tudi na to odgovor. Sedaj se lahko edinole zahvalimo Bogu, da nam jo je dal, da smo bili deležni njenega nasmeha in otroške vedrine, ki nas bosta vedno spremljala. K.M. hove skladbe objavljene, naj jih pošljejo na naslov ZDUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV, Riva Piazzutta 18, Gorica, najkasneje do 24. junija 1994. Odbor si pridružuje pravico, da izbere pesmi, kajti predvidena je objava največ treh skladb z vsakega avtorja. Gorica, 21. maja 1994. Tiskovno poročilo Dvajsetega maja 1984 se je na go-riškem Travniku zbralo 10 tisoč in več Slovencev iz Italije, da bi z množično manifestacijo izpričali svojo voljo do uveljavitev pravic, ki izhajajo iz same italijanske ustave, a jih vlada ni še uresničila. Kakšne so bile stvarne posledice Travnika, kako so italijanski odgovorni dejavniki reagirali na to manifestacijo in predvsem, kaj je Travnik pomenil za Slovence v Italiji? To so vprašanja, ki si jih znotraj skupnosti večkrat zastavimo, in to velja še posebej za zdajšnji čas, ko so okoliščine take, da naši skupnosti ne obetajo ugodnih razpletov. Zaradi tega smo se pri Zvezi slovenskih kulturnih društev odločili, da pripravimo okroglo mizo in da se ob desetletnici manifestacije na Travniku vprašamo, kako naprej. Na okroglo mizo z naslovom Deset let po Travniku: ocene in perspektive, ki bo v ponedeljek, 30. maja 1994, ob 18. uri v goriškem Kulturnem domu, smo povabili Karla Devetaka (Slovenska kulturno gospodarska zveza), Marijo Ferletič (Svet slovenskih organizacij), Igorja Komela (DSL), Aleša Figlja (Slovenska skupnost), Vlada Klemšeta (Socialistična stranka), Viljema Gergoleta (Stranka komunistične prenove) in Marka Marinčiča (Zeleni). sssssssssssssss/ssssssssssssss 1897 - 1994: 97 let tradicije in kakovosti uradni zastopnik LONGINES O CITIZEN Ulica Carducci, 49 - Tel. 0481 / 535657 ssssssssssssssssssssssssssssss Zborovski koncert v cerkvi v Števerjanu Uspeh dekliškega zbora pedagoškega liceja Gregorčič Afriški škof vodil binkoštne obrede Škof Lorenzo Bellomi bo za več časa na prisilnem okrevanju. Sedaj je v svojem rojstnem kraju. Okrevanje se razvija v pozitivnem smislu. V binkoštnih dneh ga je za kratek čas nadomeščal afriški škof msgr. John Njue Kibariki, rojen v župniji Nguvjo v Keniji. To župnijo so ustanovili tržaški misijonarji. Ponovitev nove maše je škof Kibariki opravil leta 1973 v tržaški stolnici. Sedaj je škof v novi škofiji Embu, kjer je tudi župnija Irjamu-ri, ki jo vodijo tržaški duhovniki. V svojih govorih, sicer v kar dobri italijanščini, se je škof dotaknil sedanje tragičnosti v Burundiju in Ruandi ter omenil glavne poteze pred kratkim zaključene afriške sinode v Vatikanu. Inkulturacija evangelija v Afriki naj se uresniči z upoštevanjem krajevne kulture in navad: predvsem v liturgiji, v spominu na rajne ter v poteku poročnega obreda. Ponovil je tudi svarilo bogatim državam, naj se ne zaprejo v svoje preobilje in naj prispevajo k razvoju ubožnejših ljudstev. Proces proti neofašistom V soboto, 21. t.m., se je na tržaškem sodišču odvijala obravnava proti šestim predstavnikom MSI, ki so 30. oktobra 1991 pri belem dnevu poškodovali tablo z napisom »1. maj 1945«, po katerem je poimenovana osnovna šola v Zgoniku. Zaradi tega so se na zatožni klopi znašli bivši poslanec Gastone Parigi, sedanji poslanec Roberto Menia, deželna svetovalca Giancarlo Casula in Ser-gio Dressi, aktivistka Alessia Roso-len in bivši občinski svetovalec Fulvio Sluga. Proces se bo nadaljeval 24. septembra z zaslišanjem dveh prič, in sicer Massima Cetina in časnikarja dnevnika Trieste Oggi Giuliana Sadarja. Na sobotni obravnavi je Menijev odvetnik Giacomelli zahteval pooblastilo parlamenta za postopanje proti njegovemu varovancu (Menia je poslanec), kar pa je sodnik zavrnil, saj pred tremi leti Menia ni bil član državnega parlamenta, poleg tega pa gre za čisto vandalsko dejanje. Po mnenju sodnika Roberta Picciotta bi lahko Menia na drugem mestu in na drugačen način izrazil svoje mnenje. Civilni stranki pri tej sodni obravnavi sta občina Zgonik, ki jo zastopa odv. Sancin, in Vsedržavno združenje partizanov Italije, ki ga zastopa odv. Battello. Magris proti splavu Tržaški senator Claudio Magris je v pismu, ki ga je objavil tržaški dnevnik »II Piccolo« dne 24. t.m., izjavil, da je proti splavu, tako legalnemu kot tudi nezakonitemu. S tem je odgovoril na pismo, katerega je prejel s strani raznih posameznikov in organizacij, ki se zavzemajo za ohranitev zakona št. 194. Magris se pri tem nanaša na pravico vsakega človeškega bitja do življenja. Vsakdo je seveda svoboden razpolagati s svojim telesom in s svojo usodo, nadaljuje Magris, to pa ne pomeni, da lahko s tem škoduje drugim. Potrebna je torej nova davčna in socialna politika v korist družine. Solidarnostna manifestacija v Zgoniku Na igrišču pred županstvom v Zgoniku se je v nedeljo, 22. t.m., odvijala solidarnostna manifestacija, ki jo je pod pokroviteljstvom zgoniške občine priredila tržaška sekcija za multiplo sklerozo (AISM). Prireditev, ki je potekala dvojezično, je imela cilj seznaniti ljudi s kra-škim okoljem in opozoriti širšo javnost na težave, s katerimi se spopadajo bolniki, ki bolehajo za multiplo sklerozo, to je za boleznijo, ki še dandanes velja za neozdravljivo. Spregovorili so tajnica in predsednica AISM, Marzia Maver in Fulvia Costantinides, ter direktor Naravoslovnega muzeja dr. Sergio Dolce. S pesmijo sta manifestacijo obogatila mladinski zbor mesta Trst pod vodstvom Micheleja Štolfa in otroški zbor Fran Venturini od Domja pod vodstvom Suzane Žerjal in ob klavirski spremljavi Vesne Zuppin. Gostovanje skupine Beseda v Nemčiji Gledališka skupina Beseda se je konec prejšnjega tedna mudila na binkoštnem srečanju s slovenskimi izseljenci v Nemčiji. Gostovala je z lepljenko Aleksija Pregarca Božji vitez na slovenski zemlji, ki govori o življenju in delu škofa Antona Martina Slomška. Predavanje o »Rolfingu« V četrtek, 26. maja, ob 18.30, bo na sporedu v Kulturnem domu v Gorici (ul. I. Brass, 20) zanimiva konferenca na temo: Rolfing — strukturalna integracija za telesno usposabljenje in vpliv okolja na razum. Predavateljica bo Carla van Vlaanderen, (Certfied Rolfer), ki deluje v Gorici in Trstu. Rolfing torej predstavlja osnovo za doseganje psihofizičnega ravnotežja. Gre za individualen vzgojni postopek, ki človeku omogoči, da dobi stik z lastnimi zmožnostmi in mu obenem pomaga pri izražanju. Do tega procesa pridemo s pomočjo ročne obdelave veznega tkiva. Naj v zaključku še dodamo, da je zadnja številka strokovne revije »Riza Scienze« v bistvu prava monografija, posvečena ravno Rolfingu. V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu bo 30. maja 1994 pogovor na temo »Podoba našega otroka na Goriškem in primerjava s stanjem na Tržaškem«. Pogovor bosta vodila prof. E. Susič in dr. D. Sedmak. Začetek ob 20.30. NIŽJA SREDNJA ŠOLA FRANA LEVSTIKA na Proseku vabi na ogled razstave Sočnic (»Succulentae«), ki bo v šolskih prostorih v petek, 3. junija, od 8.00 do 16.00 in v soboto, 4. junija, od 8.00 do 13.00 ure. KRIŽEV POT LJUBKE ŠORLI z originalnimi podobami Franka Žerjala je na Goriškem zbudil veliko zanimanje Ljudje so zelo radi segli po tej knjigi. Da bi si jo tudi Tržačani lahko oskrbeli, bo Križev pot naprodaj po slovenskih župnijah. 200-letnica milostne Marijine podobe na Repentabru V teh dneh, točno 23. maja 1794, je bila blagoslovljena današnja Marijina podoba na Repentabru. Kakšna je bila prejšna podoba, ni določenih podatkov. Gotovo je Marijina podoba bila na Repentabru ie leta 1316. Leta 1512 je bila dotedanja cerkvica prezidana in nosi ime Maria in Thaber. Blagoslovil jo je tržaški škof Bonomo. Podaljšek cerkve so zgradili in blagoslovili l. 1764. Istega leta je bila ustanovljena samostojna kaplanija. Prvi kaplan je bil Tomajec g. Jožef Škerlj. Prvi vpis v krstno knjigo datira iz leta 1765 in to 19. maja. Tržaški škof Hohen wart je bil Repentabru zelo naklonjen. L. 1793 je osebno poročil 19 letnega Mihaela Lazarja in 19 letno Jerco Ravbar. Svojo posebno naklonjenost pa je pokazal s tem, da je repentaborski cerkvi podaril novo Marijino sliko za glavni oltar — Odrešenikove Matere. Dal je zanimive pogoje. Slike se ne sme zagrinjati in se ji ne sme dodajati nobenih okrasov. Eden od pogojev je bil tudi sledeči: da je gospodar te slike repentaborsko ljudstvo in, če bi bila kdaj repentabor-ska cerkev nasilno zaprta ali onečaščena ali prenešena, ima verno ljudstvo izključno pravico, da o usodi te slike samo odloča. Ta slika je delo tržaške slikarke Marije Candido. Narisana je na bakreno ploščo, ki jo je pred dvemi leti obnovil Zorko Pelikan. Slika je v ,:w ti več vzrokov. Ima zelo milo obličje, eno najlepših. Lebdi na oblakih in jo obkroža šest angelov. V naročju drži svojega sina — Jezusa Odrešenika. Obletnica te blagoslovitve presega meje župnije. Repentabor je tudi romarsko središče. Zaradi zgodovinskih okoliščin in zanimive navezanosti tržaškega škofa Hohen-warta na Repentabor ima svoj pomen tudi za današnji čas in medsebojno sožitje. Zato bo praznovanje trajalo vse do naslednjega leta, 23. maja 1995. Župnija bo v nedeljo, 29. maja, slovesno odprla to praznovanje s praznikom svete Birme. Slovesnost bo vodil škofov vikar msgr. g. Franc Vončina. Na ta dan se je župnija pripravljala že dve nedelji s poudarkom na temeljne zakramente. 15. maja smo med župnijsko mašo slovesno sprejeli novega člana v našo versko skupnost. 22. maja je k naši obhajilni mizi pristopilo 6 prvoobhajan-cev. 29. maja pa bo 12 birmancev potrdilo svojo vero skupaj s svojimi starši in botri. Mešani pevski zbor Repentabor bo z vencem Marijinih pesmi odprl uradno praznovanje. Že naslednjo soboto ob 18. uri bomo slovesno blagoslovili kapelico Žalostne Matere božje na Fernetičih. Kapelico je obnovila repentaborska občina. Poleg tega je občina prevzela skrb za razsvetlitev. S tem se je tudi repentaborska občina že vključila v slovesno praznovanje, ki ga bomo nadaljevali z raznimi pobudami skoz vse leto. Kdor bi hotel sodelovati in prispevati k še bogatejšemu programu, naj sporoči repentaborskemu župniku. Tone Bedenčič f CASSA It Uit A LIC ICO AltTIGIAMA OI*ICIMA - TltHCSTIC______________ MltAMILMICA IH POSOJILNICA OPČIHIC -TltST OBRAČUN DNE 31.12.1993 PREMOŽENJSKO STANJE Aktiva Pasiva Blagajna in razpoložljivost pri osrednji Dolgovi do bančnih ustanov 540.505.201 banki in poštni upravi - 2.039.268.758 a) na vpogled 61.196.121 Državne in sorodne vrednotnice, ki jih b) terminski ali na odpoved 479.309.080 lahko reskontiramo pri osrednji banki - 50.749.510.124 Dolgovi do strank 199.261.449.098 Terjatve do bančnih ustanov: • 40.859.415.128 a) na vpogled 160.966.118.772 a) na vpogled - 12.6l4.ll5.4l7 bjterminski ali na odpoved 38.295.330.326 b) terminske terjatve - 28.245.299.711 Dolgovi za vrednoitnice 35.899.896.800 Terjatve do strank - 101.895.591.752 b) obresti boni 35.731.000.000 od katerih z razpoložljivostjo tretjih - 37.487.395 c) razne vrednotnice 168.896.800 Obveznice in druge vrednotnice s Sredstva tretjih v upravi 37.487.395 stalnim donosom - 59.518.628.938 a) javnih ustanov ■ 41.345.080.191 Razne pasivne postavke 2.906.584.251 b) bančnih ustanov - 17.075.548.747 Pasivni pripisi in izločitve 1.775.296.608 d) raznih ustanov - 1.090.000.000 a) pasivni pripisi 1.521.605.521 Soudeležbe - 761.380.000 b) pasivne izločitve 253.691.087 b) razne - 761.380.000 Sklad odpravnin 2.433.132.643 Večletni stroški - 1.944.000 Skladi za rizike in obveze 875.213.667 Imobilizacije - 10.469.620.657 b) sklad za davke in takse 801.406.433 Razne aktivne postavke - 10.761.562.767 c) razni skladi 73.807.234 Aktivni pripisi in izločitve - 4.324.034.923 Sklad za razvrednotenje terjatev 544.174.872 a) aktivni pripisi - 4.071.240.097 Sklad za splošne bančne rizike 172.049.999 b) aktivne izločitve - 252.794.826 Družbena glavnica 18.500.000 Skupna aktiva ■ 281.380.957.047 Rezervni skladi 29.512.115.032 Jamstva in obveze a) zakonita rezerva 29.512.115.032 Izdana jamstva - 5.834.694.355 Skladi denarnega ovrednotenja 1.115.429.715 razne -5.834.694.355 Poslovni dobiček 6.289.121.766 Obveze -740.814.197 Skupna pasiva 281.380.957.047 DOHODNINSKI RAČUN Aktivne obresti in slični dohodki 30.127.401.962 Odpisi večletnih stroškov od katerih: na terjatvah do strank 14.772.774.860 in imobilizacij - 1.143.483.226 na vrednotniče s stalnim dohodkom 11.525.746.990 Razni upravni stroški - 436.823.664 Pasivne obresti in slična bremena: - 14.324.990.197 od katerih: na dolgovih do strank - 11.007.427.663 Popravki terjatev in višanje na dolgovih za vrednotnice - 3.273.417.322 skladov za jamstva in obveze - 770.393.969 Dividende in razni dohodki 25.540.000 Višanje sklada za razvrednotenje b) na soudeležbah 25.540.000 terjatev - 172.651.356 Aktivne komisije 950.172.241 Dobiček pri splošnem poslovanju -6.652.633.440 Pasivne komisije - 128.723.781 Iredni dohodki 288.534.585 Dobički pri finančnih poslih 1.595.813.850 Izredni stroški - 43.172.259 Upravni stroški - 9.802.069.628 a) stroški za osebje - 6.204.641.251 Izredni pribitek 245.362.326 od katerih: plače - 4.285.652.930 Višanje sklada za slošne bančne socialne dajatve - 1.437.453.092 rizike - 140.000.000 odpravine • 364.133.469 dodatni pokojninski sklad - 117.401.760 Davki na poslovni dobiček -468.874.000 b) splošni upravni stroški - 3.597.428.377 Poslovni dobiček 6.289.121.766 Vrh sv. Mihaela Na osnovni šoli na Vrhu sv. Mihaela vlada te dni mrzlična dejavnost. Odprta je namreč lutkovna delavnica, v kateri se s škarjami, lepilom, barvami in drugimi rokodelskimi potrebščinami marljivo bavijo učenci domače osnovne šole, da bi uresničili svoj letošnji projekt do bralne značke, ki bo 4. junija za vse osnovnošolce sovodenjske občine. Tudi tematika, ki so si jo izbrali je zelo zanimiva, saj so sestavili sami besedilo za lutkovno predstavo, ki bo potekala pod naslovom: Strah je votel, okoli ga pa nič ni. 7. junija bo v popoldanskih urah predstava za starše in vaščane. Čestitke Uredništvo Katoliškega glasa ter tržaški prijatelji čestitajo prof. Marijanu Kravosu in ženi Tatjani ob veselem dogodku, rojstvu druge hčerke Heme, ki se je pridružila sestri Nežiki. Skupno z Nežo, Tatjano in svojim predsednikom Marjanom se veselimo rojstva Eme in ji želimo veliko sreče v življenju. Člani Radijskega odra Beri Katoliški glas PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE vabi na Praznik češenj 1994 petek, 27. maja: ob 17. uri odprtje kioskov; od 20.30 uri dalje ples z ansamblom Adria Kvintet; sobota, 28 maja: ob 17. uri odprtje kioskov; od 20.30 dalje ples z ansamblom KRT; nedelja, 29. maja: ob 15. uri odprtje kioskov; ob 18.00 uri začetek kulturnega programa: - nastop folklorne skupine iz Starega Trga ob Kolpi; - nastop godbe na pihala Breg iz Doline; od 20.30 dalje ples z ansamblom KRT; ponedeljek, 30. maja: ob 17. uri odprtje kioskov; od 20.30 dalje ples z ansamblom Night Jump. Draguljarna - Urarna - Zlatarna z veliko izbiro predmetov iz srebra VIRGILIO BRATINA s.n.c. Dolga in kvalitetna prisotnost; označujejo jo resnost, strokovnost in kompetentnost na področju trgovine. Corso del Popolo, 28 ■ Monfalcone (Tržič) Tel. 0481/410674 t CASSA RURALE ED ARTIGIANA Dl DOBERDO DEL LAGO KMEČKO-OBRTNA HRANILNICA V DOBERDOBU Spoštovani član! Vabljeni ste, da se udeležite izrednega in rednega občnega zbora, ki bo ob drugem sklicanju v župnijski dvorani, Goriška ulica 8, dne 27. maja 1994, ob 19. uri, kjer bomo obravnavali sledeči DNEVNI RED Izredni dei 1. Spremembe Statuta. 2. Pooblastilo predsedniku za izvajanje spremembe Statuta. Redni dei 1. Poročilo upravnega sveta k obračunu poslovnega leta 1993. 2. Poročilo nadzornega odbora k obračunu poslovnega leta 1993. 3. Odobritev bilance za poslovno leto 1993 ter namemba čistega dobička. 4. Določitev direktnega ter indirektnega maksimalnega upnega zneska, ki ga hranilnica lahko podeli enemu samemu obvezniku. 5. Določitev meje glede na zaupana sredstva za srednjeročna in dolgoročna posojila in jamsvta. 6. Določitev vsote, ki jo morajo plačati novi člani z ozirom na sedanjo rezervo. 7. Določitev sejnin odbornikom. 8. Volitve po statutu. 9. Razno. PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ prireja v Štandrežu PRAZNIK ŠPARGLJEV 28. in 29. maja ter 4. in 5. junija Sobota, 28. maja, ob 20. uri otvoritev in plesna zabava. Nedelja, 29. maja,ob 17. uri slikarski ex tempore ob 19. uri zbor Štefan Kovač in folklorna skupina Marko banda iz Murske Subote. Nastop zbora šole Ivan Trinko. Sledi prosta zabava. Sobota, 4. junija, ob 17. uri tekmovanje v pritrkovanju ob 20. uri plesna zabava. Nedelja, 5. junija, ob 19. uri nastop pevskih zborov in štandreške dramske skupine z veseloigro Človek brez smeha. Sledi prosta zabava. Ob 22. uri Tombola. Bogat srečolov, tombola, odlični šparglji, domača jedača in pijača. Sožalje Ob izgubi dragega očeta Stanka Budala izreka prof. Lučani Budal iskreno sožalje zbor Rupa-Peč. * * * Zveza slovenske katoliške prosvete izreka globoko sožalje Lučani Budal in sorodnikom ob izgubi dragega očeta Stanislava. * * * Lučani Buda! in družini ob smrti dragega očeta Stanislava izreka občuteno sožalje prosvetno društvo »Štandrež«. * * * Ob izgubi dragega očeta izreka uredništvo Katoliškega glasa svoji dolgoletni sodelavki prof. Lučani Budal iskreno sožalje. * * * Društvo HRAST izreka iskreno sožalje proj. uucam budal in uoma-čim ob boleči izgubi dragega očeta. * * * Globoko ganjeni ob smrti Mirte izrekamo iskreno krščansko sožalje Valentini, Mateju in staršema. Jerica, Dominik in družina Humar. * * * Ob izgubi drage Mirte Jarc izrekajo Slovenski goriški skavti vsem domačim iskreno sožalje. * * * Globoko ganjeni ob boleči izgubi drage sestre in hčerke Mirte izrekamo iskreno sožalje Valentini in vsem v družini. Mešani pevski zbor HRAST * * * Ob smrti drage mame izrekajo iskrene sožalje župniku dr. Jožetu Sraki župljani iz Trebč. DAROVI MoPZ Mirko Filej se zahvaljuje družinam Klanjšček, Prinčič in Cattarin za prispevek 250.000 lir. Za sovodenjsko cerkev: v spomin na pok. Mirico Pelicon vd. Marega prijateljica Marija Tomšič 50.000 lir. Za cerkev na Peči: prijatelj Oskar Kovic namesto cvetja na grob Bernarda Bar-tož 50.000 lir. Za misijon P. Kosa: Bogdan Rutar 20.000 lir. Za misijonarja brata Bajca: ob 5. obletnici smrti moža in ob 1. obletnici smrti brata daruje M.B.P. 100.000 lir. Za Marijin dom ul Risorta, 3 - TS: M.B.P. 200.000 lir. Za cerkev v Mavhinjah: ob 10. obletnici mamine smrti Justine Terčon darujeta Božena in Jelka po 50.000 lir (skupaj 100.000 lir). Za cerkev v Cerovljah: ob krstu Ingrid Peric darujejo sorodniki 150.000 lir. Za popravilu zvonov v Manurezu: druž. Golob - Briško 250.000; Zdenka Mučič 100.000; N.N. 500.000; druž. Flo-renin 15.000; druž. Briško P. in L. 100.000; Nadja, Tiziana, Elena, namesto cvetja na grob Danielinega starega očeta 50.000; druž. Furlan 50.000; Mirko Škapin 50.000; druž. Tomažič 150.000; N.N. 50.000; Cvetka Lutman 100.000; Rezi in Marija Lovišček 200.000; N.N. 30.000; N.N. 30.000; Ivanka Nardin 50.000; N.N. 150.000 lir. Za cerkev Sv. Ivana GO: ob 1. obletnici smrti drage mame Ljubke Šorli - Bratuž darujeta Lojzka in Andrej 500.000 lir. Za slov. misijonarje: ob 1. obletnici smrti g. Ljubke Šorli-Bratuž daruje C. Kovač 50.000 lir. Za Katoliški glas: ob obletnici smrti gospe Valerije Gruden-Pertot daruje Majda 30.000 lir. Ob nenadnem in tihem odhodu ljubljenega moža in očeta Stanka Budala se iz srca zahvaljujeva vsem prijateljem, sorodnikom in znancem, ki so nama stali ob strani s tolažilno besedo in počastili spomin najinega dragega pokojnika z darom, cvetjem ali tiho molitvijo. Topla zahvala tudi štandreškemu župniku g. K. Bolčini in msgr. O. Simčiču za tolažbe poln pogrebni obred, pevcem zbora Štandrež in Rupa-Peč in dirigentu Zdravku Klanjščku za občuteno petje. Žalujoča Ernesta in Lučana Gorica, 22. maja 1994 ZAHVALA Od nenadni izbugi naše drage Mirte Jarc se iskreno zahvaljujemo duhovnikom, vrstnikom, sošolcem, skavtom, MePZ Hrast, MoPZ Jezero, prijateljem in vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Mama, tata, sestra in svojci Doberdob, 26.05.1994 Radio Trst A Poročila: ob 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00. Spored od 29. maja do 4. junija 1994 Nedelja: 8.30 Kmetijski tednik. 9.00 sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji. 10.00 Mladinski oder: »Fant za zamenjavo«. Napisala Lučka Susič. 11.20 Filmi na ekranih. 11.30 Nabožna glasba. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Obzornik. 12.45 Orkestralna glasba. 13.20 Glasba po željah. 14.10 Dante Alighieri: »Božanska komedija: Nebesa«. 15.00 Krajevne stvarnosti. 15.30 Glasba za vse okuse. 16.00 Krajevne stvarnosti. 17.30 Šport in glasba. Ponedeljek: 8.10 Iz Četrtkovih srečanj: Na bregovih Vardarja. 9.15 Odprta knjiga. Franja Bojc-Bidovec: »Ni neskončnih poti«. 10.30 Intermezzo. 11.45 Okrgola miza. 12.40 Primorska poje. 14.10 Otroški kotiček. 14.30 Potpu-ri. 15.00 Julius Kugy: Slovenske gore, slovenski ljudje. 15.30 Mladi val. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Vlado Malačič: Pregled oceanografskih raziskav v Tržaškem zalivu in problemi razvoja ob morju. Torek: 8.30 Soft Musič. 9.15 Franja Bojc-Bidovec: »Ni neskončnih poti«. 10.30 Intermezzo. 11.45 Okrogla miza. 12.40 Primorska poje. 14.10 Aktualnosti. 16.00 Popoldanski potpuri. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Dante Alighieri: »Božanska komedija: Nebesa«. Sreda: 8.10 Obzornik. 9.15 Franja Bojc-Bidovec: »Ni neskončnih poti«. 10.30 Intermezzo. 11.45 Okrogla miza. 12.40 Primorska poje. 13.20 Na gori-škem valu. 15.00 Made in Italy. 15.30 Mladi val. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Literarne podobe: »13 za 13«. Četrtek: 9.00 Iz studia z vami: Franja Bojc-Bidovec: »Ni neskončnih poti«. 10.30 Intermezzo. 11.45 Okrogla miza. 12.40 Primorska poje. 13.20 Glasba po zeijan. 14. tu Kulture diagonale: Dvignjena zavesa. 15.00 Slovenska lahka glasba. 15.30 Popoldanski potpuri. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Dopisnice z najbližn-jega vzhoda. Petek: 8.10 Dopisnice z najbližnjega vzhoda. 9.15 Franja Bojc-Bidovec: »Ni neskončnih poti«. 10.30 Intermezzo. 11.45 Okrogla miza. 12.40 Primorska poje. 13.45 Narodnozabavna glasba. 14.10 »Otroški radijski tednik«. 14.30 Od Milj do Devina. 15.00 Nekaj minut z... 15.30 Mladi val. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Kulturni dogodki. Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 8.40 Revival. 9.00 Bonton odpira vsa vrata. 9.20 Potpuri. 10.10 Koncert. 11.20 Potpuri. 12.00 »Ta rozajanski glas« - oddaja iz Rezije. 12.45 Glasnik Kanalske doline. 13.20 Glasba po željah. 14.10Ne-diški zvon. 15.00 Tisoč let naših prednikov. 15.30 Soft Musič. 16.00 Zapisi o literatih. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Janez Povše: »Prosim, vprašajte berlinski zid!« KATOLIŠKI GLAS Tednik List je nastal po združitvi goriškega tednika »Slovenski Primorec« in tržaškega »Teden«. Prva številka »Katoliškega glasa« je izšla 2. februarja 1949 Registriran na goriškem sodišču pod št. 5 dne 28.01.1949 Glavni in odgovorni urednik: Dušan Jakomin Izdaja: Zadruga Goriška Mohorjeva Riva Piazzutta, 18 - Gorizia - P.l. 00480890318 Tiska: Tiskarna Budin Riva Piazzutta, 18 - Gorizia Letna naročnina v lirah: Italija 55.000 Slovenija 55.000 inozemstvo 80.000 zračna pošta 100.000 Oglasi in osmrtnice: za vsak mm višine v širini enega stolpca 1000 lir, k temu dodati 19% IVA Član: TjV ZDRUŽENJE ITALIJANSKEGA PERIODIČNEGA TISKA P/ ' ZVEZA ITALIJANSKIH KATOLIŠKIH TEDNIKOV