264. številka Ljubljana, v petek 15. novembra 1895 XXVIII. leto. Uhaja mk dan iveecr, iaimii nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman za avstro-ogereko deiele «a vse leto 16 gld., za pol lita 8 cM. za četrt leta 4 tjld . » br«a poliljanja na dom ea vse leto 13 gld., sa četrt leta U gld. 30 kr., za iedeu mtitec i gld. I u >r. Za pošiljanje ua dom račun 7% jeden 1 gld 40 kr. — Za Ljabljr.no brusi'poliljanja na dom ca vse leto 13 gld., ca četrt leta '6 gld. 30 kr., za jedeu mcwc i gld. lw kr. Za pofiiljauje ua dom raiuua t>e pO 10 kr. na mesec, po 30 kr. la Četrt leta — Za tnje detele toliko voc, kolikor poštnina znala. Za oznanila placnje se od Itiristopne petit-vrste po 6 kr., ce ee oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., fle se dvakrat, in po 4 kr., fie se trikrat ali večkrat 'iska Dopisi naj se iivole frankirat.i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in ppmniSlto je sa Kongresnem trga fit 12. Cpravniltvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oananila, t. j. vso administrativne stvari. Za kaj se gre? Silovito poganjanje klerikalne klike za večino v deželnem zboru je skrajno sumljivo. Nibče ne verjame, da hočejo ti politični ciniki narodno stranko I'> zategadelj izpodriniti iz dež. zbora, da bi potem mogli po katoliških načelih graditi ceste in naprav-Ijati vodovode, pač pa slati vsakdo, da imajo neke skrivno naklepe, za katerih izvršitev je potrebna absolutna klerikalna večina. Legalizacija, gledališče, zajec — to so take malenkosti, da o njih ni resno govoriti. Zavoljo teh niso klerikalci razvneli boja, kakeršnega Še ni bilo v naši deželi. Posebnih inicijativnih predlogov, katerim bi bila narodna stranka nasprotovala, niso klerikalci nikdar stavili, pač pa so skoro vedno glasovali z narodno stranko, ker ni bilo povoda nasprotovanju. Za vso dobre, občekoristne predloge je v dež. zboru vedno bilo dobiti veČino, torej morajo nadi nasprotniki imeti specifično klerikalne naklepe, sa katere vedo, da ni dobiti ni narodne stranke, ni*i velepOHestnikov. Kaki naklepi morejo to biti? Spomnimo se katoliškega shoda in vse je jasno f Na katoliškem sbodn se je sklenilo ustanoviti katoliško gimnazijo in katoliški konvikt, ter — s pomočjo družbe sv. Cirila in Metoda — tudi katoliško učiteljsko semenišče. Te zavode naj bi vodili seveda redovniki in sicer jezuitje. V t o svrho se je ustanovil katoliški sklad. Od vseh, na katoliškem shodu storjenih sklepov, se dasta ta dva še najlaglje izvršiti, treba samo — denarja. Nekaj Časa so se prispevki za katoliški sklad lepo stakali in so se objavljali vsak teden dolgi izkazi. A kmalu se je navdušenost razkadila, izkazi so se čedalje bolj krčili, prispevki so redkeje kapljati in naposled povsem izostali. Koliko je sedaj v katoliškem skladu, to vedo samo klerikalni prvaki, a to je občno znano, da z nabrano svoto ni moč ustanoviti nobenega rečenih zavodov, tudi če se katoliškemu skladu pridenejo vsi tisti tisočaki, kateri so se škofijstvu poslali za prebivalstvo, oškodovauo po potresu, ki pa so kar brez sledu izginili . . . Česar klerikalci iz svojih močij ne morejo storiti, to hočejo napraviti na deželne troške. Njih krogi tudi prav nič ne taje, da je to povod vsemu boju za deželnozborsko večino. Jezuvitsko gimnazijo in j e z n v i t s k i konvikt hočejo klerikalci ustanoviti na deželne troške, na troške kmeta in meščana, ki se borita za svoj obstanek, opleniti hočejo siromašno kranjsko deželo za ogromno svoto in ker vedo, da narodne stranke za to stvar ni in ne bo dobiti, za to so odklonili kompromis, zato se poganjajo za absolutno večino v deželnem zboru in to je tudi povod njih prizadevanju, dobiti ljubljanski občinski zast up v svoje roke, da bi v rečene naklepe tudi Ljubljani „ puščali". Klerikalci so svoje zmage že tako gotovi, da se že pripravljajo za ustanovitev jezuvitske gimnazije in jezuvitskega konvikta. Kupili so za to že primeren svet, tudi učitelji, nemški jezuitje so se že naučili slovenskega jezika toliko, da bi mogli slovenski poučevati — ker učni jezik bi bil v nižjih razredih jezuvitske gimnazije slovenski — samo denarja je treba, in stvar bi bila hitro gotova. Koliko pa bode treba za to jezuitsko gimna zi o? Če računamo, da bo poslopje za gimnazijo in konvikt veljalo 300.000 gld., notranja uredba in nabava potrebnih učil itd. pa tudi 200 000 gld., torej skupaj pol milijona, nismo računali preveč. To pa so le ustanovni stroški. Šole pa se same ne morejo vzdrževati, nego veljajo vsako leto lepe krajcarje. Klerikalci bodo potrebovali za vzdrževanje imenovanih zavodov na leto vsaj 20 000 gld. deželnega prispevka, to pa reprezentuje kapital pol milijona gold. Klerikalna stranka kani torej oropati našo borno deželo, naše revno ljudstvo za cel milijon golrt. Zdaj jo pač jasno, zakaj se delajo tako strahoviti poskusi, pridobiti v deželnem zboiu večino. Vse govorenje o gledališči, bolnici, legalizaciji, zajcu itd. je zgolj Švindel, vse obljubovanje o gospodarstvu je le pesek v oči, opleniti deželo z\ milijon goldinarjev, to je cilj klerikalne vojne. Ce hočejo klerikalci imeti jezuvitsko gimnazijo, naj si to na svoje troške ustanove. Jezu vitje imajo neštete milijone, ljubljanski škof je jeden Zvršitev VVolfovega slovarja. Slednji — triindvajseti — sešitek našega slovarja je srečno zagledal svetlobo dneva. Gotovo čudno se bode zdelo danes mnogoteremu, ki ga je že čakal z glavo kimaje. V letih 50. našega dote-kajočega stoletja čital si večkrat po naših listih in knjigah, češ, visoko starost doživiš, ako »slovarja* dočakaš! In glej, hvala Bogu, dočakali smo ga ipak. Se ve" onih mož, ki so gradivo zanj nabirali, se nobeden ne bode tega dela več veselil. Zemlja krije vrle njegove nabiralce: Cafa, Zalokarja, Miklošiča, Cigaleta, Erjavca, Hladnika, Levstika, in pa prebla-gega Antona Alojzija VVolfa, ki je omogočil izdajo tega dela. Nam drugim pak, ki smo ga pričakovali m nčakali, bodi dovoljeno, da rečemo danes: Lau-date Dominum, quia... Drugi zvezek je Še v debelosti presegel prvega: oni ima 978 strani, pridevši 9 str. »dodatkov in Popravkov", ta pak 883. Oba vkupej kažeta nam 111 tujcu lepi kos duševnega in telesnega dela, na koje se smemo s ponosom ozirati. Da, s ponosom, k*f to je čisti domaČi pridelek, za kojega nimamo razven Bogu nikomur drugemu nego sebi hvale da- | jati. Taka hvala velj;i, in Bog nam daj več takih j hvali — Ali pa je tudi kakovost dela hvale vredna ? — Z veselim in čistim srcem smemo reči da, skoz in skoz. Zdaj naj jedenkrat utihnejo neverci, da nimamo baje svojega jezika, da smo revni in siromašni besed! Zdaj naj umolkne ona jalova govorica, da nimamo svojih izrazov, da nimamo pomočkov do narodne prosvete! Zdaj jedenkrat imamo, česar so pri nas najboljši možje vselej želeli, sliko, verno sliko našega govorjenega in pismenega jezika. Marsikateri ostrmi, kadar, prečit aje obilni naš jezikovni zaklad, naleti na lepo število besed in izrazov, o kojih nikoli ničesar ni slišal niti čital. Upokoji se, duša; ni vsega pri vsaki hiši! Še le vsi imajo vsega, posamezni kraji pa le vsak svoj delež. Nikdo ne rekaj: Pri nas pa ne pravijo tako, ali: Tega pa še nisem čul nikoli! Ne zabi, da imajo še marsikje kaj več starega in boljšega blaga, nego ga imaš ti v svoji domačiji. Le pomisli, koliko stoletij so mučili in pačili uboga revo, našo slovensko govorico, in celo tam, kjer se je najmanj dostajalo: v svetiščih in učiliščih! A kako šele v pisarnicah, kako po mestih I Kaj čuda, ako je naša govorica prav prvih kapitalistov na Kranjskem, ima krasne dohodke, pa ne da iz lahka krajcarja izpod palca, a tudi duhovščina je tako imovita in ima tako lepe dohodke, da bi si klerikalci lahko na svoje troške napravili gimnazijo. Dežela tako ogromne svote ne more žrtvovati za nepotrebno stvar in narodna stranka bo vse storila, kar mogoče, da jo prepreči Naj tudi volilci store svojo dolžnost in naj varujejo interese svojega žepa. V ■ JuMJunl, 15. novembra. Nasprotja v Hohenwartovem kluba so poravnana. Grof Hohenvvart je zahteval sprva, naj se izključijo iz kluba tisti člani, ki so podpisali predlog dra. Pattaija glede dr. Luegerjevega nepo-trjenja. Dr. Ebenhoch, katerega so hudo prijemali, se je opravičeval, da on ne simpatizuje s krščanskimi socijalisti, potegnil se je za dra. Luegerja le glede na svoje volilce. Posebno je naglašal, da sedaj, ko je slišal dra. Steinerja zabavljati, ne more več protiseinitov trpeti. Ko je tako pokazal, da se kesa svojega dejanja, so mu seveda pustili ostati v klubu in misel na isključenje Dipaulija in Morseva se je opustila. Kaže se pa vender, da Dipauli dolgo v klubu več ne ostane. Zahteva namreč, da mu klub dovoli interpelovati zaradi razpusta mest-noga zbora. Ce mu ne dovoli, bode izstopil. Ž njim pa seveda izstopi k večjemu še Morsev. Dvojezični napisi v Istri. V budgetnem odseku je poslanec dr. Laginja predlagal, naj se napravijo dvojezični napisi pri sodiščih v Istri. Temu sta ugovarjala Italijan Malfatti in Nemec Dareuther, češ, da bi to razdražilo Italijane. Poslednji je mislil, da se jezikovno vprašanje ne da častno rešiti, temveč se more izdelati narodnostni zakon. Seveda on si misli ta narodnostni zakon tako, da se nemščina proglasi za državni jezik. Mladočeh dr. Herold je pa naglašal, če Italijane to žali, da se pole,; italijanskih napravijo tudi slovanski napisi, mota Slovane italijanske še bolj žaliti, da se slovanski napisi sploh ne napravijo. V Trstu kjer je višje deželno sodišče za vse Primorje, so samo italijanski napisi. Grof Gleispach je izjavil, da se vrše poizvedbe o narodnih razmerah v Istri in se bode po izidu teh poizvedeb odločilo. Večina je Liginjevo tam najčišča ostala, kamor ni segala nemila nam kultura ? Saj vse so nam pobrali naši sovražniki, mej katerimi najhujši so bili —domačini! Ni čudo, ako se je v naš čisti prvotni jezik vteplo toliko plevelja! Toda, kakor je bridek tak spomin, popustimo ga! Veselimo se, da smo bodočim vekom rešili svojo najdičuejšo svetinjo: svoj jezik, kateri je v „\Volfovem slovarju" za vselej ohranjen pogina in utona v Časovnih valovih. Veliko zaslugo si je pridobil Makso Pleteršnik, ki je slovar urejeval in tisek popravljal; se ve, da tudi njegovim sotrudnikom gre hvala. Težko je bilo pravi, srednji pot pogoditi, a kritični, hladni, mirno tehtajoči duh Pleteršnikov storil je, kakor veleva trezni premislek. Citati so kratki, tolmačenje kratko, primerjanje besed nikjer ne preseza mej, red pomenov je prikladen, sploh vse kratko in gladko, in tudi vse dosledno, kolikor se je dalo. Jedna največih prednostij tega slovarja so viri, iz kojih je vzeta beseda. To daje besedam in rekom potrebni ugled. Gotovo se bode še marsikrat sklicevalo na svedočbo tega slovarja; jaz sem osvedočen, da on svoje službe nikoli ne bode odrekal. Bogat, da, obilen besod je slovar, po nekojega mnenju menda celo preobilen, ker se mnof,o izrazov resolucijo odklonila in vzprejela predlog poročevalcev, da naj vlada v tem oziru ukrene krajem primerne uredbe. Vidi se, da se odsekova večina ne upa, očitno potegniti se za pravico in narodno jed-nakopravno8t. Poizvedovanje o narodnih razmerah v Istri je odveč, ko je na razpolago izid zadnjega ljudskega Štev i ljenja. Razpust dunajskega mestnega zbora. Pro-tisemitje se mislijo pritožiti na upravno sodišče proti razpustu mestnega zbora Po njih mnenju bi se to ne smelo zgoditi, dokler še mestni zbor nima predsedstva, ni nobena korporacija in se razpustiti ne sme. Sklicujejo se na to, da se je razpust nekega občinskega zastopa iz jednakega povoda bil razveljavil. Da bi pritožba protisemitov imela kaj vspeha, je dvomiti, ker mestni Statut določuje, da proti razpustu ni pritožbe. — Nove volitve za mestni zbor bodo baje v maju. — Nekateri časopisi prete protisemitom, da bode parlament zboroval kjo drugje, ko bi se na Dunaju začele proti njemu kake demonstracije, k;-.kor je 1848. I. v Kromerižu. Dunaj bi potem trpel po Ogledu, pa tudi gmotno. Mi pa mislimo, da do tega ne pride. To je le želja nekaterih liberalnih in konservativnih krogov, ki ne mo-rejo odpustiti Dunajčanom, da imajo svoje mnenje ij se upajo tudi vladi odločno po robu postaviti. Badeni in dr. Lueger. Da je vlada razpu-Btila mestni zbor dunajski, se ne čudimo. Po do-j. idkih v zbornici poslancev in zopetni izvolitvi dra« Luegerja grofu Badeniju ni dru/.ega kazalo, uko ni h>,tel zgubiti vsega vpliva. Veljal bi bil za premaganega, da ni takoj pokazal svoje odločnosti, i teklo bi se bilo, da se je ustrašil protisemitov, ki so pretili, da bodo vedno dra. LuegSfjJa volili. Od protisemitov pa tuli ni čudno, da se niso odločili za koga druzega, kajti dobro čutijo, da je ob vso njih popularnost, ako se za las udajo vladi. Sedaj napovedan lin I boj mej vlado in drom. Lueger-j< :n. Kakšen bode konec tega boja, se še danes ne ve. Toliko je gotovo, da bode Badeni moral odstopiti, ako se pokaže, da protisemitom ni kos. Ce protisemitje pri novih volitvah dobe tako večino, kot jo imajo sedaj, ho ne ve. Morda se posreči grofu Badeni ju jih spraviti v manjšino. V drugem razredu odločujejo uradniki in jako dvomljivo je, če se bodo tipali še voliti protisemite. Naj-v-',a težava za vlado tiči v tem, da je pri volitvi župana treba navzočnosti 1)2 mestnih odbornikov. Ca jih toliko ni, se župan ne moro voliti, naj imajo t i li vladno večino. Da bi pa 92 liberalcev bilo v lijenih, ni verojetno, o protisemitih je pa jako verojetnO) da ne pridejo k volitvi, ako ve'ine ne b • lo več imeli. V tem slučaja bi se zopet moral razpustiti mestni zbor. Ker bi pa to vedno ne šlo, bi pa moral naposled odstopiti grof Badeni, če ne najde sredstva, da uredi razmere na Dunaju, ne da bi trpel vladni ugled. Dogodki v Turčiji. V Malatiji je bil hud boj, v katerem so peli tudi trije armenski misijonarji. Vas limkur pri Zejtunu napali so vstali in pobili kaoih 30 ljudij. Prebivalcem sosedne vasi so ustaši pobrali vse orožje, da se ne morejo braniti. Pri i.*-mirih v Diarhekirju so izgreduiki zažgali neko I o. (Jerkesi so tudi že začeli svoje delo. Kacih 0 jih je napalo dve vasi in ju oropalo in požgalo. istega korena ponavlja, her za isto stvar najdeš po več besed. Istina, a boljo obilost nego siromaštvo. To nas naj tolaži. Tako ostane našim potomcem kaj dela. Naj oni čistijo, ločijo, izbirajo, odbirajo, zavra-0, pridržujejo, kar jim vednost in pamet kažeta Kar pa je občeslovenukega in kar nas druži z brati, temu naj se daje prednost, zakotnostim pak — sit-v en i a verbo! — dajajmo slovo. Čistimo jezik iu to oziraje se ua vsa domača narečja, v čemer so ona boljša, razumejo se! Našim jezikoslovcem pak se zdaj odpira široko polje delavnosti! „ Slovar" jim ponuja gradiva; naj ga vestno in razumno obdelujejo! Samo „jezikoslovske Udovratnosti* ne! Naj se iz slovarja ljudje bolj uče nego da druge podučujejo! Bodi nam za vzor naš prednjak F. Miklošič, ki je vselej z mirno, a veščo roko razkrojeval besede in pretehtaval izraze! Na koncu pa še jedno besedo brez vse zamere: Naši leposlovci, pesniki in učenjaki, kolikor skromno je njih število, sijajno izvršujejo svojo dolžnost, da narodu podajejo lepih plodov svojega defa in truda. Želimo, da bi se z jednakimi uspehi smeli ponašati pred svetom tudi naši — politiki! Dunaj na Martinovo 1895. Dr. Janko Pajk. Turška poročila bi tudi to rado izvrnila na Armence, trdeč, da so bili to za Cerkese preoblečeni Armenci. V Baibnrtu so pobili vse armenske duhovnike in učitelje. Vlada je poslala v Anatolijo dva generala, da prevzameta poveljništvo tamošnjih čet, ki imajo nalog napraviti red. Francoski veleposlanik je jedenkrat jako resno govoril s turško vlado. Rekel je, če se kakemu francoskemu podložniku kaj pripeti, bodo Francozi takoj zaseli Sirijo. V Carigradu so pač razumeli, da bi potem Francozi tudi v Siriji ostali, kakor so v Tunisu. Zato se je hitro vojakom ukazalo, naj v Diaberkiru straž ij o francoski konzulat. Poprej so vojaki se le s tem zabavali, da so pobijali kristjane po ulicah. Volilno gibanje. Volilni shod b ide v soboto v Kranju. Kandidat za mestni mAudat kranjsko - škofjeloški gosp. notar Globočnik bo na tem shodu razvil svoj program. * * * Iz Kranja, 14. novembra 1895. Samo štirje — pa taka jeza! Tako mislili smo si, ko smo prebrali v „Slovencu" od torka škofjeloški dopis o ondotuem volilnem shodu. Dolgi dve koloni obsezajoči dopis narekovala je le jezica, ker vsled prihoda štirih „kranjskih liberalcev" niso mogli biti loški pg. kapelanje kar tako mej sabo, „kajti, ko bi ne bilo teh liberalcev, bi se zborovanje kaj mirno vršilo" in mogočno bi potem klerikalci zatrobili v „Slovencu": dr. Šušteršič soglasno proglašeu kandidatom, navdušenje veliko, živeli zavedni volilci i. t. d. „Mama! kranjski liberalci prišli so nam nagajat!" otročje javkajo v dolgi svoji pridigi in, da bi nam malo povrnili, nakopičili so v svojem dopisu toliko laži in pobožnih obrekovanj, da se človeku kar studijo ti patentovani katoliki. Ko bi se v podrobno polemiko spuščali s takimi resnicoljubi, skazaii bi jim preveč časti, a dovoljno naj bo, da ovržemo neresnične trditve vsaj v glavnih potezah. Kakor je že omenil Vaš škofjeloški gosp. do-pisuik v 261. štev. „Slov. Naroda", prišel je gosp. notar Globočnik s tremi svojimi somišljeniki na volil ni shod vsled vabila, poslanega mu v nedeljo dopoludue v rekoinan lovauem pismu. Pripeljali smo se, ne da bi o tem preje poročali svojim škofjeloškim prijateljem, kojim so se dostavila vabila tudi še le v nedeljo zju'raj V Kranji niti vedeli nismo, kdo da aranžuje ta shod in prišli smo, ne da bi se bilo sploh kaj agitirah) v Loki za gospoda notarja. Radovedni smo bili, kaj da je prav za prav s tem „volilskim shodom". Ker je bilo na dnevnem redu „predstavljanje kandidatov*, odzval se je vabilu tudi g. notar Globočnik, katerega je že v Kranju naprosilo s posebno polo krog <> 0 odličnih volilcev, da naj prevzame kandidaturo. Na shodu uverili smo a>>, kako umestna da je bila naša previdnost. „Ltmanjce" hoteli so nastaviti g. notarju ti člani, v skrivnostno meglo zavitega in brezimnegi „odbora", češ, (ilobounika tako ne bo na shod, ker bo dobil vabilo še le par ur pred zborovanjem, rekli bomo volil-cem, da nima „koraj/.e." in dr. Šnšteršič bo soglasno postavljen kandidatom! Kar spogledali so se gosp. nasprotniki pri našem vstopu Takoj hiteli so iskat še druzih volilcev in srečni so zbobnali skupaj — 28 svojih pristašev. 01 naše strani ni bilo nikake agitacije, prišli so z nami k shoda le najožji naši prijatelji. Niti na misel nam ni pr šlo, da bi zahtevali glasovanje o notarjevi kandidaturi, kajti ua dnevnem redu je bilo le „predstavljanje kandidatov Ko bi kaj tacega nameravali, preskrbeli bi si bili j že večjo spremstvo. Naravnost smešna je tedaj trditev „Slovenčevega" dopisnika, „da je gosp. notar Globočnik v Loki popolnoma propadel.*1 Glasovalo je namreč zanj osem volilcev ne uštevših onih šest, ki so odšli v prvo sobo, meneč, da je zborovanje že pri kraji. Da g. notar v Loki vsled neugodnih tamošnjih razmer ne bo imel večine, to znamo že zdavnaj, a prav dobro pa vemo tudi, da mu bodo oddali svoje glasove vsi zavedni in neodvisni volilci. Sedaj pa čujmo, kaj pravi dopisnik o gosp. dr. ŠuŠteršiču! „V prepričevalnih in krepkih potezah šiba veri in gmotnemu blagru škodljivo delovanje naše liberalne stranke, pojas nujoČ trditev za trditvijo z neovrgljivimi fakti in dokazi — —". Gosp. dopisnik, ali vas ni ob-lila rndečica, ko ste zapisali te nesramne laži? Beseda za besedo — vse laž! Dr. Šušteršič ni dokazal prav ničesar, samo trdil in sumničil je. Ce je pri vas trditev že dokaz, dobro, a mi in navzoči naši somišljeniki smo bili drugačnega mnenja in smo radi tega odločno ugovarjali dr. Šušter-Šiču. Ko je dr. Šušteršič predbacival narodui stranki sovraštvo do vere, takrat seveda protesto-vali smo še bolj, kar se zadere neki kaplan: „vi s t e j u d j e !" Ali je morda ta kapelan .nosil zvonec omike?" Li ni to skrajna surovost? J.*, li ni Čudno, da je nastal takrat velik vriš? In vi nas v svojem dopisu hočete učiti olike, vi, ki nas pitate v Loki z ,judiu, drugod pa a pijano in nahujskano druhaljo onemogočujete zborovanja. Le poglejte starotrške žrtve! Nadalje trdite, „da je bil u peh Šušteršičevih besed oči viden, da je glasno pritrjevanje in ploskanje pričalo, da velika večina navzočih volilcev odobrava kandidaturo dr. Šušteršiča u — Gg. kapelanje in k večjemu trije prisotnih volilcev so odobravili govor, razun, če ste morda naše glasno oporekanje smatrali kot zaupnico vašemu kandidatu. Kaj pa pripoveduje ta pobožni mož o našem obeespostovanem notarji gosp. Viktorju Globočniku? .Vsebina njegovega govora so bile že popolnoma prepelele, zastarane fraza o narodnosti, ki jih lahko bereš, ako najdeš kje kako oprašeno „Narodovo" številko, ki je zagledala dan pred kakimi 20 leti". Tako! tako! Potem pa še protestu-jete, ako vas nazivljamo brezdomovince. vas, ki se za časa volitev —■ pa le za časa volitev! — imenujete katoliška - „n arodna" (!) stranka! Seveda strauki, ki nima več srca za narodnost, ki nosi na sebi pečat brezdomovinstva, so bile to le „prepelele fraze"! Ce ste že izgubili več čut za narod, vsaj ne bahajte se s tem I Za nas „ liberalce", gosp. dopisnik, je narodnostno vprašanje isto ta ko še na dnevnem redu, kakor pred 20 leti! Dalje: „notar Globočnik se je mej drugim tudi pohvalil, da je njegova zasluga, da so Kranjci dobili zopet gimnazijo. Splošen smeh je sledil tem besedam, kajti do sedaj še tega ni nihče vedel ..." Pred vsem naj konstatujem, da se smejal ni nihče! Gosp. notar Globočnik poudarjal je in doka/al v svojem govoru, da si ne nasprotujejo koristi mest Loke in Kranja da tedaj zasto a tudi lahko Kranjec v deželnem zboru to skupino in da bo on, kakor je v Kranju z vjemi svojimi močmi deloval za mestni napredek, istot iko za slučaj izvolitve potegoval so v deželnem zboru za korist ob«h krajev. V dokaz svojega delovanja omenil je, da si je tudi on stekel „malo zaslugo" (doslovno) za pridobitev kranjske gimnazije, nikdar pa ni trdil, da je to jedino njegova zasluga, kakor lažete vi! Mi pa pravimo, da ima on prav velike zasluge za našo gimnazijo! Dokažemo vam lahko vsak dan. Potrudite se le jedenkrat k nam in pokazati vam hočemo zapisnik občinske seje od 15. marca 1893. 1. Ko so se odbile vse naše prošnje za reakt »vanje omenjenega zavoda, ko smo izgubili že vso nado, da bi se nam izpolnile uajiskrenejše naš' želje, takrat je stavil vrli našnotarv n a p o m i n a n i seji nujni predlog, da naj ponudi občiua — kot zadnji korak — naučni upravi 4U.0O0 g!d. za zidanje gimn. poslopja in da naj to ponudbo predloži deputacija 4. občinskih zastopnikov naučaemu ministru Gauču. Predlog bil je soglasno vsprojet. Deputacija (koje Član je bil tudi g. notar) predstavila se je ministru in takrat začela bo se zopet nova pogajanja, kojih posledica je bila ravno ta, da je že minister Ga uč dovolil reaktovanje kranjske gimnazije. To je odgovor, kojega ste hoteli imeti! A to ni jedina zaslug* g. notarja. Smelo trdimo: ko hi ne imeli tacega m ža mej saboj, še danes ne bi imeli mestne hranilnice, ki se ravno pod njegovim predsedstvom tako lepo razvija. Tudi kot član različnih javnih zastopov deloval je in še deluje g. Globočnik kakor mož, delaven in značaj en mož, mož v najboljšem pomenu besede. Zato ga pa čislamo in spoštujemo in vaša nesramna obrekovanja so ravno najboljša agitacija za našega kandidata. ., I n taci h mož gre 10 na dr. Šu-steršičev mazinec!" trdi včerajšnji „Sloven ec". Klobuk raz glavo pred tem vašim atletom in veleumom; škoda, da o njem ne vemo druzega, kakor da je jeden najhujših kričačev na vaš i ti ^katoliških* (?) shodih. „Na to je nastopil volilec g. nunski katehet Bleivveis in v krepkih, nauduševalnih beBedah priporočal g. dr. Šu iterši« a. Velik u tis je napravil 8 svojim pozivom do g. notarja Globočnik a, naj pove, v čegavem imenuon kandidira... m g. notar je spoznal, da se le še bolj pokoplje, ako pove, da je kandidat slovensko — liberalne stranke — zato je lepo molčal". Mi nismo opazili tega „ut;sa", pač pa se nam je zdel g. kapelan, ki se je izluščil ravnokar iz semeniške lu-pinje, grozno smešen, ko je s pridigarskim vzdohodi iu otročj;m patosom blagohotno izvolil pohvaliti Globočnika, „da je dober notari" Zamerimo mn pa nikakor ne njegovega naivnega vprašanja, kajti mož je zelo mlad in gotovo se je pripravljal mej zborovanjem na „đeviški" svoj politični govor, in je vsled tega preslišal, daje g. Globočnik odločno izjavil začetkom svojega govora, da k a n -diduje na podlagi resolucij, sklenjenih na shodu zaupnih mož v Ljubljani od dne 27. novembra 1894, da je on tedaj kan-ditat „narodne stranke"! Kar se tiče ver-s k e g a vprašanja, govoril je g. notar popolnem v .-oglaeji z navedenimi resolucijami. Besede notarjeve: „Kdor vero izpodkopava, je hudodelec*, napeljal je g. dr. Šušteršič na svoj mlin, češ, narodna stranka je hudodelska — ker izpodkopava versko avtoriteto...!!! Mi vam pa pravimo: Vero izpodkopavate vi, ker jo uporabljate v dosego svojih nečistih namenov, ker jo tlačite v politiko, ker ž njo agitujete in jo teptate v blato ..Ne po naši, temveč po vaši stranki je vera v nevarnosti! Smešiti ste tudi hoteli g. dr. Arka, ker se je pokazal za časa potresa katoličana in ne posnema si cer kakor vi svetopisemskega farizeja, ki je glasno pred oltarjem prodajal svoja dobra dela in tržil s svojo „verako zavestjo"! Taki napadi so skrajno surovi in radovedni smo, kako bi se bil zvijal gosp. dr. Šošterčič, ako bi ga bil kdo vprašal, zakaj da je šel svoje dni v samostan in potem čez pol leta iz njega — ušel. Ko je vprašal g. dr. Ar ko : Možje, IU let sem mej vami, ali mi more kdo kaj očitati" — takrat molčali so kakor grob! Jedenizmej štirih „kranjskih liberalcev". Izvedeli smo iz Šmartna pri Litiji, da je zmagala ondi katoliško narodna stranka, t. j. g. dekan in njegova dva kaplana. Tri dni sta baje letala te dva od vasi do vasi, od vohlca do voiilca in vsacega posebej in po svoje obdelovala. Nekaterim sta rekla, da se je v škofiji zvedelo, da niso ljudje zadovoljni z novim dekanom. Za to, sta rekla, je treba zdaj pri volitvah pokazati, da to ni res. Po javorski fari sta pripovedovala kaplan in tamošnji organ.st. da ne dobijo nikoli već svojega župnika, — ker dosedanji je premeščen na Vatnik pn domače Miklavžek v Spodnji Šiški skladal je včeraj popolu-dne mrvo v svojem kozolcu. Vsled neprevidnosti padel je pri tem z visočine kakih 4 metrov tako nesrečno na tla, da je takoj mrtev obležal. — (Iz Zagorja ob Savi) se nam piše 14. t. m.: Nocoj se je pri nas zopet plaz udri. Po cesti teče voda čez koleno. Nebo je oblačno in ako začne deževati, bode voda raztrgala za silo popravljeno cesto ln promet, bode za nekaj časa zopet ustavljen. — (Volilni shod) Drž. in dež posl. Robič bo v nedeljo, dne 17. t. m., poročal v Konjicah o svojem delovanju. Isti dan bo ondu zborovalo tudi konjiško katoliško politično društvo. — (Nova lokalna železnica) Trgovinsko ministerstvo je dalo županu v Podčetrtku Z. Wa-zuhku dovoljenje, izvršiti tehnična pripravljalna dela za zgradbo lokalne železnice od Podčetrtka do železniške proge St. Jurij-Krapina. — (Potrjen zakon.) Tržaško namestnifttvo prijavilo je deželnemu zboru tržaškemu, da je Nj. Vel. cesar potrdil z _ 69 . ± Britkim srcem naznanjam v svojim imenu in v imenu svojih otrok in dragih sorodnikov, da se je po sklepa Boljem moja gnbljena soproga Marija Geršak danes ob I, nri popoludne, sprevMena s sv. zakramenti za umirajoče, k svoji ljubi hčerki Olgi v večnost preselila Pogreb bode v soboto 16. t. m. oh 8'/i orl popoludne; isti dan bodo sv. mase zadušnice ob 8. nri zjutraj. Ormož, 14. novembra 1896. (148K) Dr. Ivan G-eršak. M solidnega in rednega — brez otrok imajo prednost — lice ■lnibena posredovalna pisarna Terezija Novotnv T Gradisfil čt. 2. (14^6—1) Indo Pristno ruLslre gumaste galoše le najbolji« vrste za g'd. 1-60 •i dame gld. 190, it 2 20 ti gospode „ 2*80, it 3*20 ponuja (1444—2) Henrik Kenda "V I jjlM 1>I jftiii. VIZ1TN1CE priporoča „Narodna Tiskarna" '.Plinova žarna luč! I — I Usojam se p. u. plinovim trošilcem naznanjati, da sem (1461—4) fi^ prevzel jedino prodajo plinove žarne luči | t- spediterskega društva Lowinger in dr. v Trstu. [§ Nadalje sem prevzel v samoprodajo svetilnice, ki same proizvajajo plin za žarno luč. jj| (l -er* z iarno ladjo, katero jaz prodajam, se znatno plina J& prihrani, in doseže ee skoro dvojna svetloba, kakor z Aner- fej jevimi svetilnicami, in je znatno ceneja, kar daje upanj«, da bodo Bledila mnogobrojna naročila. Z veleepoltovanjem Andrej Druškovič ^ Ljubljana, Glavni trg št. IO. g Premeščanje prodajalne. Ivan Frisch naznanja tem potom, da je svojo prodajalno z jermenarskim, torbarskim in usnjenim galanterijskim blagom premestil iz svoje hiše na Marijinem trgu St. 3 v Gledališke ulice Št. 8 v hišo gosp. Achtschin-a. --=«»wfh«-^-?- Pri tej priliki se toplo zahvaljuje vsem svojim p. n. odjemni-kom in naročnikom za do sedaj mu izkazano naklonjenost in zaupanje ter uljudno prosi, da se mu taisto tndi v prihodnje v novi prodajalni ohrani. Priporoma istotako p. n. občinstvu svojo bogato zalogo VOZar-skih, jahalnih in potnih potrebščin, kovčegov, ročnih in obramnih torb za dame in gospode, kakor tudi vsakovrstnih portemonais, mošnjičkov za denar, tobolčičev za bankovce in vizitke, portefeuilles, tobolčičev za smodke, zavitke in za tobak v največji izberi ter zagotovlja najboljšo postrežbo po primerno nizkih cenah. (1487—1) Usojam Be naznaniti najuljudneje, da je it - Steinfeldska pivovarna bratje Reininghaus v Gradcu prevzela v najem ledeničke kleti in staroreiioiiiiraiio gostilno gospoda Maksa Brunerja v Novem Mestu in da bodem odprl gostilniške prostore dne 16. novembra. Potrudil .se bodem kot zastopnik imenovane pivovarne najbolje zadovoljiti p, n. goste z okusnimi jedili in iztoor-liimi vini, posebno s pristnimi dolenjskimi vrstami, in z najboljšim Steinfeldskim marčnim pivom. Za mnogobrojni obisk se priporoča z odličnim spoštovanjem (1471-1) li?« Wellmaiin. NB. Zaloga, piva. pivovarne Reiningliaiis je v isti hiši in se najuljudneje vabijo gg. gostilničarji za odjem občeznantga, izbornega marčnega in uležaneg"a piva v sodih z zagotovilom, da bodo izredno skrbno postreženi. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarneu.