Primorski Dobra novtca z veliko zamudo SandorTence Novica, da bo televizija RAI v slovenskem jeziku lahko oddajala tudi v videmski pokrajini, je dobrodošla in obenem precej pozna. Dobrodošla, ker končno priznava tamkajšnjim Slovencem pravico do celovitega javnega obveščanja v slovenščini, pozna, ker prihaja vrh vsega še v času težavnega prehoda iz analognega v digitalno televizijsko oddajanje. Ta prehod bo velika preizkušnja tudi za Slovence v Italiji, ki se morajo nanj začeti pripravljati. Konvencija med rimsko vlado in ustanovo RAI, vsaj, kar se tiče slovenskih televizijskih oddaj, vsebuje še eno neznanko. Sporazum je podpisan, nima pa še finančnega kritja. Menda ne gre samo za formalno registracijo s strani državnega računskega sodišča, temveč enostavno za dejstvo, da za vidljivost slovenske TV v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini (še) ni denarja. Problem naj bi v kratkem rešili, pravijo v Rimu, a za to ni nobenih zagotovil. V videmski pokrajini ne vidijo slovenskih programov RAI, a niti slovenske nacionalne televizije. Slovenski televizijski mrk in dvojna sramota v letu 2010. Naj nam ne govorijo, da gre za tehnične težave, ker je vsem jasno, da je problem izrazito politične narave. Očitno tudi v Ljubljani, kjer poleg vsega še niso rešili problema dopisnika ali dopisnice RTV v Furlaniji-Julijski krajini. Pravi preizkusni kamen - ne samo za Benečijo - bo vsekakor jeseni in pozimi v času prehoda v digitalni televizijski sistem, ko si bo moral marsikdo nabaviti dekoderje. SLOVENIJA LDS ostaja v vladni koaliciji LJUBLJANA - Najmanjša slovenska vladna stranka LDS se je potem, ko je po njeni oceni premier Borut Pahor izpolnil vse njene zahteve, odločila, da bo ostala v vladni koaliciji. Za večino parlamentarnih strank je bila takšna odločitev pričakovana, vendar v Zaresu opozarjajo, da bodo v prihodnjih dneh potrebni pogovori o tem, kako zagotoviti boljše delo vlade. Predsednica LDS Katarina Kresal je še povedala, da so sklep o tem, da ne izstopijo iz koalicije, na stranki sprejeli soglasno. Na 2. strani dnevnik TOREK, 13. APRILA 2010_ Št. 87 (19.794) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € MERAN - Strahovita železniška nesreča v bocenski pokrajini Plaz zgrmel na vlak: devet mrtvih, 27 ranjenih Sedem ranjencev v smrtni nevarnosti - Progo odprli šele leta 2005 RIM - Dobra, a pozna novica za slovensko manjšino V Benečiji končno tudi slovenska TV Ukrep sicer še brez proračunskega kritja RIM - Slovensko televizijo RAI bodo lahko gledali tudi v videmski pokrajini. To piše v konvenciji med rimsko vlado in državno radiotelevi-zijsko ustanovo, ki je sicer še brez ustreznega proračunskega kritja. No- vico je sporočila senatorka Tamara Blažina, ki se je o tem pogovarjala z ravnateljem deželnega sedeža RAI za Furlanijo-Julijsko krajino Robertom Collinijem. Na osnovi nove konvencije bo- do morali tehnološko posodobiti televizijski oddajnik na hribu Karkoš (na sliki) nad Špetrom. Denar za to je svojčas odobril deželni svet FJK, a žal temu niso sledili konkretni koraki. Na 3. strani MERAN - Devet mrtvih in 27 ranjenih, od katerih se jih sedem bori za življenje, je tragičen obračun železniške nesreče v dolini Venosta nedaleč od Merana v bocenski pokrajini. S pobočja se je zemeljski plaz usul na železniško progo prav v trenutku, ko je po njej privozil deželni vlak. Na 28. strani Naš poročevalec s sejma Vinitaly Na 4. strani V Boljuncu je drugič zapela mladost Na 6. strani »Brezalkoholni« april Na 7. strani V Trstu javno srečanje o ženskah in spolih Na 8. strani Usad v Štmavru grozi trem hišam Na 23. strani V Skrljevem razstava Oskarja Beccie Na 24. strani Novogoriško podjetje gradilo v Abrucih Na 25. strani Šnort torkova UrUM PRILOGA OD 11. DO 22. STRANI MARINI G H Preveri zapadlost tehničnega pregleda tvojega vozila! TELEFON 040 412399 cenTRO REVisioni Rpiano TEHNIČNI PREGLEDI ZA osebna vozila, tovorna vozila do 3,5t, motoma kolesa, kolesa z motorjem, trikolesnike in štirikolesnike. Trg Cavour, 25 34074 - Tržič Tel in Fax 0481 791066 pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnemu parkirišču PROFESIONALCI SLUHA ISTITUT0 ACUSTICO P0NT0NI že 20 let na Vašo razpolago Dobava opreme ASSL-INAIL Informacije za izpolnitev dokumentov za pridobitev priznanja invalidnosti Pregled sluha - audiometrija Slušni aparati nove generacije vvireless in bluetooth Nova tinnitus terapija (proti zvonenju v ušesih) Brezplačni pregledi na domu Brezobrestno financiranje j—j TRST - Agencija 1 ISTITUTO ACUSTICO Združen z Ä PONTONI Ulica Giulia, 17-Tel. 040 358971 TRST - Agencija 2 www.istitutoacusticopontoni.it - info@isthutoacusticopontoni.it Trg Sv. Jakoba, 22/B - Tel. 040 3720949 Agencija v Gorici Ul. Marconi 3/B - Tel. 0481 30030 2 Torek, 13. aprila 2010 ALPE-JADRAN / SLOVENIJA - Sklep so po besedah predsednice Katarine Kresal sprejeli soglasno LDS ostaja v koaliciji, Zares napoveduje pogovore o delu vlade Kresalova povedala, da so v stranki ocenili, da je premier Pahor izpolnil njihove pogoje LJUBLJANA - Najmanjša slovenska vladna stranka LDS se je potem, ko je po njeni oceni premier Borut Pahor izpolnil vse njene zahteve, odločila, da bo ostala v vladni koaliciji. Za večino parlamentarnih strank je bila takšna odločitev pričakovana, vendar v Zaresu opozarjajo, da bodo v prihodnjih dneh potrebni pogovori o tem, kako zagotoviti boljše delo vlade. Predsednica LDS Katarina Kresal je na novinarski konferenci ocenila, da so bili vsi pogoji, ki jih je postavila stranka, izpolnjeni, zato po njenem ni razlogov za izstop iz koalicije. Takšna ocena je bila po njenih besedah na stranki sprejeta soglasno. Premier je po njenem prepričanju izpolnil tako pogoj, da javno podpre ugotovitve poročila, ki ga je za vlado pripravil pravosodni minister Aleš Zalar, kot tudi pogoj, da se zaveže, da bo podprl reformo državnega tožilstva. Na novinarsko ugotovitev, da se kljub temu Pahor še vedno ne strinja, da obstajajo razlogi za razrešitev generalne državne tožilke Barbare Brezigar, kar je bil po interpretaciji nekaterih medijev tudi eden izmed pogojev LDS, pa je odgovorila, "da kaj več od javne podpore Zalarjevega poročila ni potrebno zahtevati". Glede morebitne razrešitve generalne državne tožilke Barbare Brezigar je Kre-salova povedala, da sta se s Pahorjem dogovorila, da se postopki nadaljujejo tako, kot so se dogovorili: "Sklepi na vladi so sprejeti, presoja zakona o državnem tožilstvu pa gre na ustavno sodišče". Predsednik SDS Janez Janša je ocenil, da je bil razlog za ultimat, ki ga je LDS postavila Pahorju, predvsem prevzem celotnega represivnega aparata. LDS odsta-vlja generalno državno tožilko Barbaro Bre-zigar, notranja ministrica Katarina Kresal pa želi z ultimatom pri koalicijskih strankah izsiliti podporo pri bližnji interpelaciji zaradi korupcije, ki jo je zoper njo zahtevala SDS, je še dejal. Pahor včeraj za komentarje ni bil dosegljiv. Prav tako odziva ni bilo mogoče dobiti v SD, so pa v stranki pojasnili, da bodo odločitev LDS komentirali na današnjem informativnem pogovoru stranke z novinarji. Je pa Pahor že dopoldan, ko se je mudil na obisku v Luki Koper, povedal, da si želi, da bi bila odločitev LDS ugodna za politično večino. "Mislim, da ni razlogov, da LDS ne bi ostala v koaliciji, ob zavedanju, da ena temeljna razlika med nami ostaja," je dejal. V Zaresu so odločitev LDS, da ne izstopi iz koalicije, pozdravili, hkrati pa je vodja strankine poslanske skupine Cvete Zalokar Oražem ocenila, da sama odločitev o tem, da stranka ne izstopi iz koalicije, še ne pomeni, "da je vse v redu". V naslednjih dneh bo po njenih besedah tako potreben predvsem razmislek, kako bo vlada delovala v prihodnje. Zadnje dogajanje po mnenju SLS kaže, da se vladna koalicija v zadnjih dneh in tednih spet ukvarja sama s seboj, namesto z akutnimi nalogami države. Da LDS ostaja v vladi, za predsednika DeSUS Karla Erjavca ni bila presenečenje. Po njegovem bi namreč LDS v opoziciji zelo težko delovala, zato "drugega izhoda niti niso imeli". Predsednik SNS Zmago Jelinčič ocenjuje, da bi moral Pahor Kresalovo vreči iz vlade, zdaj pa je "naredil gromozansko napako za svojo politično prihodnost". (STA) Katarina Kresal je po seji ožjega vodstva stranke sporočila, da Liberalna demokracija Slovenije ostaja še naprej članica koalicije bobo KOROŠKA - Slovenska manjšina Valentin Inzko poziva Slovence v Avstriji, naj govorijo z istim jezikom Čez teden dni verjetno znano novo vodstvo Narodnega sveta koroških Slovencev CELOVEC - Jože Wakounig, predsednik Zbora narodnih predstavnikov (ZNP) Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS), je včeraj potrdil, da bodo odborniki na naslednji seji ZNP v ponedeljek, 19. aprila, razpravljali o predlogu za novo vodstvo te politične organizacije. O imenih Wakounig še ni hotel govoriti. Kot je znano, je ZNP 29. marca z veliko večino zavrnil s strani predsedstva predlagan samorazpust te krovne politične organizacije, na kar je predsedstvo na čelu s predsednikom Karlom Smollejem ter podpredsednikoma Rudijem Voukom in Marijanom Pippom kolektivno odstopilo. V zvezi z dogodki pri NSKS in razpravi o organiziranosti slovenske narodne skupnosti je zavzel stališče tudi Valentin Inzko, koroški Slovenec in trenutno visoki predstavnik EU v BiH. V pogovoru za slovenski spored avstrijske radiotelevizije ORF je poudaril, da »ni najpomembnejše, kako smo organizirani, pomembno je, da govorimo z istim jezikom in da imamo skupna stališča v bistvenih zadevah«. Kot bistvene zadeve je Inzko mdr. navedel 7. člen Avstrijske državne pogodbe, kulturo, šolstvo, uradni jezik, medije, itd. Kot primer usklajevanja pa je opozoril na spomenico koroških Slovencev, ki sta jo leta 1955 skupno pisala NSKS in Zveza slovenskih organizacij (ZSO). Inzko pa je kot primer za enotnost omenil tudi Južno Tirolsko, »kjer so tudi različne stru-je, toda ko gre za deželo, govorijo vsi z istim jezikom«. Sicer pa je visoki diplomat iz Sveč v Rožu na Koroškem dejal, da je bil proti razpustu Narodnega sveta. »NSKS je bil vedno najmočnejša organizacija koroških Slovencev, ima največ članov in ima tudi največ vpliva,« je še pristavil Valentin Inzko poziva Slovence v Avstriji, naj o najvažnejših vprašanjih govorijo z istim jezikom Inzko in menil, da bi bil samorazpust NSKS »tragedija«. Sedaj upa, da bo pri NSKS prišlo »do novega začetka z novimi ljudmi in morda tudi z novim programom«. Na splošno pa je Inzko izrazil prepričanje, da bo med koroškim Slovenci le prišlo do konstruktivnega sodelovanja in dogovora - tudi glede zastopstva narodne skupnosti in koordinacije stališč in postopanja. Tarča ostrih kritik ne le predstavnikov NSKS, ampak tudi slovenskih društev na podeželju, je medtem postal politični tajnik ZSO Valentin Sima zaradi svoje izjave pretekli teden v Ljubljani, po kateri je NSKS v zadnjih 20 letih bolj škodoval slovenski narodni skupnosti kot koroški Heimatdienst. Predsednik ZNP NSKS Jože Wakounig je ta očitek včeraj najostreje zavrnil in poudaril, da gre za »nezaslišano žalitev vseh predsednikov in organov NSKS v zadnjih dvajsetih letih«, slovensko kulturno Za novo odgovorno urednico Dela NS predlaga Romano Dobnikar Šeruga LJUBLJANA - Nadzorni svet časopisne družbe Delo je kot kandidatko za novo odgovorno urednico časnika Delo včeraj izbral Romano Dobnikar Šeruga, dosedanjo odgovorno urednico Nedela. Uprava družbe bo za mnenje o predlagani urednici zaprosila aktiv novinarjev Dela. Na razpis za mesto odgovornega urednika časnika Delo in njegove spletne izdaje Delo.si so prispele tri kandidature, ki jih je na rednem zasedanju nadzornega sveta predstavil predsednik uprave Jurij Giacomelli. Romano Dobnikar Šeruga je NS izbral kot kandidatko, ki najbolj ustreza kriterijem, saj ima poleg ustrezne izobrazbe tudi obsežne novinarske in uredniške izkušnje ter dobro pozna procese v uredništvu Dela ter delovanje družbe nasploh. Poleg tega jo odlikujejo komunikacijske in organizacijske sposobnosti, potrebne za oblikovanje kompetentne in motivirane vodilne ekipe, ki bo nosila odgovornost dolgoročnega procesa preobrazbe Dela, so še zapisali v sporočilu za javnost. Delo je brez odgovornega urednika od 5. marca, ko je nadzorni svet družbe s tega položaja kljub nasprotovanju aktiva novinarjev Dela razrešil Dari-jana Koširja. Idrija bo Alpsko mesto leta 2011 društvo »Trta« iz Zitare vasi pa je Simo pozvalo, naj nemudoma prekliče svojo izjavo in takoj odstopi z vseh funkcij v narodni skupnosti. Ivan Lukan IDRIJA - Občina Idrija pripravlja številne prireditve, s katerimi bo Idrija obeležila prevzem naziva Alpsko mesto leta 2011. Program je zasnovan tako, da zagotavlja uresničevanje petih ciljev spodbujanja trajnostnega razvoja življenjskega prostora Alp, ki v enaki meri upoštevajo zahteve okolja, gospodarstva in ljudi. Idrija bo leta 2011 kot drugo mesto v Sloveniji (za Mariborom, 2000) prevzela naziv Alpsko mesto leta 2011. Pridobitev naziva, ki ga podeljuje mednarodna žirija predstavnikov Delovne skupnosti alpskih mest, Mednarodne komisije za varstvo Alp in organizacije Pro Vita Alpina, pomeni mednarodno priznanje skupnosti držav na območju Alp, od Nemčije, Švice, Francije, Avstrije, Italije do Slovenije, da Idrijo kot alpsko mesto odlikujeta zavzetost in prizadevanje za uresničevanje temeljev Alpske konvencije. Ena od prvih nalog mesta je, da v letu pred prevzemom naslova gosti mednarodno delavnico s predstavitvijo programa dogodkov Alpskega mesta leta 2011, ki jo je občina pripravila v petek. Udeležili so se je predstavniki nemških, avstrijskih, italijanskih in francoskih mest - dosedanjih nosilcev naziva Alpsko mesto leta, mednarodna žirija in drugi. EVROPSKA UNIJA - Pristopna pogajanja Hrvaški pravosodni minister zavrnil navedbe o zamudah pri vstopu zaradi pravosodja ZAGREB - Hrvaški pravosodni minister Ivan Šimonovic je včeraj zavrnil navedbe v medijih, da bo Hrvaška zamujala z vstopom v Evropsko unijo zaradi poglavja o pravosodju. Ocenil je, da pravosodne reforme na Hrvaškem dobro potekajo ter da je bil največji problem sodelovanje z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju bivše Jugoslavije. Šimonovic je izrazil prepričanje, da bo Hrvaška pogajalsko poglavje o pravosodju odprla junija letos. Minister tudi pričakuje, da bo Evropska komisija že v nekaj tednih poslala osnutek hrvaškega pogajalskega stališča državam članicam. Jutarnji list je včeraj poročal, da bo Hrvaška zamudila načrtovano sklenitev pristopnih pogajanj z EU do konca leta, ker aprila ne bo odprla preostalih treh pogajalskih poglavij, med katerimi je po oceni časnika največ težav s pravosodjem. Časnik ocenjuje, da bo Hrvaška poglavje o pravosodju verjetno odprla junija, ne bo pa ga uspela zapreti do konca leta. Šimonovic je odločno zanikal, da je razlog za zamudo v pogajanjih neučinkovitost pravosodja. Kot je dodal, gre za ugibanja in ne strokovno mnenje. Poudaril je, da je bil "edini resni problem" v zadnjem času vprašanje sodelovanja s haaškim tožilstvom glede manjkajočih dokumentov o hrvaških topniških napadih na Knin leta 1995. Sodišče je zahtevalo, naj pošljemo dokumente ali prepričljivo pojasnimo, kaj se je z njimi zgodilo in kdo je za to odgovoren. Mislim, da smo to storili, je dejal Šimonovic. Na novinarsko vprašanje, ali je sodelovanje s haaškim sodiščem politično ali pravosodno vprašanje, je minister odgovoril, da gre za kombinacijo, saj države članice o tem, ali bodo poglavje odprle, odločajo po političnih kriterijih, eden od teh kriterijev pa je "njihova ocena enega vidika mednarodnega pravosodnega sodelovanja". (STA) / ALPE-JADRAN Nedelja, 11. aprila 2010 3 RIM - Dobra novica, ki pa vsebuje še vrsto neznank finančne narave Slovenska TV končno tudi v Benečiji? Nova konvencija, a težave z denarjem Senatorka Blažina: Pozitiven premik, čeprav je bilo pričakovati bolj obvezujoče predpise RIM - Vlada Silvia Berlusconija in državna radiotelevizijska ustanova RAI sta podpisali novo konvencijo, ki končno omogoča vidljivost slovenske televizije RAI tudi v videmski pokrajini. Novico je sporočila senatorka Tamara Blažina, ki opozarja, da dogovor čaka na potrditev računskega sodišča in da ukrep še nima ustreznega finančnega kritja. Pozitiven premik, ki je sad dolgoletnih naporov in pritiskov, čeprav je bilo pričakovati bolj obvezujoče finančne predpise, ugotavlja Blažina. Slovenci v videmski pokrajini so na ta ukrep čakali celih petnajst let, odkar v sklopu RAI obstaja televizija v slovenskem jeziku. Slednjo lahko gledajo le v tržaški in goriški pokrajini, čeprav ne na vseh območjih, ker ponekod obstajajo težave s televizijskim signalom. Nova konvencija osvaja servisno pogodbo med RAI in ministrstvom za komunikacije, ki že določa govornika sta obravnava tudi bližajoči se prenos iz analognega na digitalni sistem. Drugo vprašanje, ki je bolj tehnične narave, zadeva novi digitalni zemeljski sistem, ki bo v FJK startal jeseni. Preko tega sistema bi bilo možno (kot se že dogaja na Tridentinskem-Južnem Tirolskem) razpolagati s posebnim kanalom (t.i. tretja mreža bis), ki bi bil namenjen izključno oddajanju za jezikovne manjšine. V tem sklopu bi bila lahko vidljivost slovenske televizije razširjena na celotno deželno območje. S to zahtevo so bili seznanjeni vsi odgovorni subjekti, vendar se državno vodstvo RaI še ni izreklo. Ravnatelj Collini je na to vprašanje opozoril tudi deželnega predsednika Renza Tonda. Vsekakor so v tej fazi potrebni še nadaljnji napori na vseh ravneh in zato bo senatorka Tamara Blažina še dodatno posegla pri medparlamentarni nadzorni komisiji RAI (predsednika Sergia Zavolija je s tem že seznanila). Na srečanju je tekla beseda tudi o uvedbi slovenskih poštnih položnic za plačevanje radijske naročnine, o delovanju komisije pri tržaški Prefektu-ri in o zaposlitvenih perspektivah na slovenskem programskem oddelku. Collini je senatorko seznanil s trenu- Pretvornik RAI na hribu Karkoš v špetrski občini bodo morali tehnološko posodobiti tnim stanjem projektov čezmejne televizije in s finančnimi težavami, ki ne dovoljujejo dodatnih razvojnih načrtov. Tudi Slovenija za ta projekt ni pokazala veliko zanimanja in je torej do danes delovala vse preveč pasivno, je poudaril Collini. Na splošno pa so na vidiku precejšnja krčenja finančnih sredstev za RAI, kar pomeni, da bo v bodoče po- trebno skrbeti za ohranitev sedanjega ustroja deželnega sedeža. V tem okviru bi si morala tudi deželna politika v večji meri prevzeti del odgovornosti, je prepričana senatorka Blažinova. Senatorka Tamara Blažina w Deželni ravnatelj RAI Roberto Collini vidljivost slovenskih TV programov povsod tam, kjer živi slovenska manjšina. Senatorka Demokratske stranke se je o novi konvenciji pogovarjala z ravnateljem deželnega sedeža RAI za FJK Robertom Collinijem. V daljšem razgovoru je beseda tekla o številnih aspektih delovanja deželne redakcije RAI, še posebno pa o slovenskih radijskih in televizijskih programih. So- DEŽELA - Srečanje Ljudstva svobode Tretji mandat razdvaja desno sredino v FJK VIDEM - Včerajšnji sestanek zastopnikov Ljudstva svobode pomeni začetek širšega političnega preverjanja znotraj deželne koalicije predsednika Renza Tonda. Preverjanje skoraj gotovo ne bo privedlo do zamenjav v deželni vladi, najbrž pa do spremembe posameznih odborni-ških pooblastil, kot vztrajno zahteva Severna liga. Deželni koordinator Ljudstva svobode Isidoro Gottardo je sestanek označil za tvornega, na njem pa ni bilo sklepov ali obvezujočih stališč. Slednja bodo sprejeta, če sploh bodo, na sestanku s Severno ligo in stranko UDC, ki še sestavljata večinsko zavezništvo v FJK. Tondo je povedal, da Berlusco-nijeva stranka podpira tretji županski mandat tudi v občinah, ki imajo več kot 15 tisoč prebivalcev. To bi odprlo pot ponovni kandidaturi tržaškega župana Roberta Dipiazze. Tretjemu mandatu odločno nasprotujejo li-gaši in UDC in tudi Demokratska stranka. To pomeni, da tretji županski mandat danes kot danes nima dovolj podpore v deželnem parlamentu. Bolj kot tretji mandat, ki ga sko- raj gotovo ne bo, zna Tondu in njegovi politični večini ustvariti težave zahteva Severne lige po spremembah v deželnem odboru. Ni nobena skrivnost, da ligaši ne marajo odbornika Roberta Molinara (UDC), pravijo tudi, da ima odbornik Luca Ciriani (Ljudstvo svobode) preveč pooblastil (beri politične oblasti). Stranka UDC je za Tonda zelo pomembna (brez nje bi izgubil moč v deželnem svetu), glede odborniških pooblastil pa bo predsednik Dežele najbrž moral ugoditi vsaj nekaterim zahtevam deželnega vodje Severne lige Pietra Fon-taninija, ki je tudi predsednik vi-demske Pokrajine. DEŽELA - Gabrovec pisal Camberju Deželna komisija naj obišče špetrsko šolo TSRT - Šesta stalna komisija deželnega sveta, ki je med drugim pristojna za šolstvo in jezikovne skupnosti naj se že v kratkem odpravi v Špe-ter, kjer naj se seznani z nujnostjo rešitve zapletenega vozla sedeža za špe-trsko dvojezično šolo. To je predlog deželnega svetnika SSk Igorja Gabrov-ca, ki je na predsednika šeste stalne komisije deželnega sveta Piera Cam-berja naslovil pismo, s katerim ga podrobno seznanja s težkim stanjem po zaprtju sedeža šolskega središča. »Prej vrtec in nato še osnovna šola sta se kmalu uveljavila kot izredno kvalitetno vzgojno-izobraževalno središče ter postala referenčni pol za širši teritorij Nadiških dolin in čez« je v svojem dopisu poudaril svetnik Ga-brovec, ki je Camberja seznanil tudi z dragoceno vlogo kulturnega povezovalca in posrednika, ki jo šola odigrava v razvijanju boljših odnosov med slovensko in italijansko skupnostjo. »Živimo v času, ki je zaprisežen razumevanju, spoznavanju in posledičnemu sprejemanju kultur sosedov, ki nas vsestransko bogatijo,« je še dejal Gabrovec in se pri tem navezal na nove družbene in gospodarsko razvojne dinamike v času evropske integracije in odprave nekdaj zaznavnih politično-upravnih meja. »Šola se je zaradi varnostne neustreznosti poslopja kar čez noč znašla brez sedeža in trenutno se pouk odvija v začasnih prostorih, kar spravlja tako šolske upravitelje, učni kader, otroke in njihove družine v stanje velike negotovosti in skrbi za bodočnost,« je v pismu Camberju poudaril Ga-brovec. »Vprašanje tamkajšnje šole daleč prerašča krajevne okvire, saj gre navsezadnje za edino slovensko oz. dvojezično šolsko strukturo v vsej vi-demski pokrajini. Pri tem gre upoštevati predvsem dejstvo, da se izognemo razdrobitvi šole, obenem pa mora priti do dostojne, vsaj začasne, rešitve še pred začetkom novega šolskega leta. Za dokončno rešitev pa bodo najbrž potrebna finančna sredstva, ki jih lahko ta trenutek prispeva le Dežela,« je svoj poziv predsedniku komisije zaključil deželni svetnik Igor Gabrovec. Sklad I Fondazione ONLUS DORCE SARDOC Gorica ■ ui. Diaz, 11 5 prispevkom »petih tisočink« davka Irpef lahko pomagaš slovenski ustanovi... Letošnjih »pet tisočink« davka na dohodke fizičnih oseb (IRPEF) lahko namenite Skladu Dorče Sardoč, ki podeljuje štipendije zaslužnim manj premožnim slovenskim študentom. Od ustanovitve prejemajo štipendije Sklada Dorče Sardoč tudi učenci dvojezične šole v Špetru. Kaj je prispevek »pet tisočink«? »Pet tisočink« je prispevek, ki ga predvideva zakon št. 266 z dne 23. decembra 2005, s katerim lahko vsi davkoplačevalci namenijo manjši delež davka na dohodke priznanim dobrodelnim organizacijam in neprofitnim ustanovam. V ta seznam spada tudi Sklad Dorče Sardoč. Svoj prispevek lahko namenite tako, da v polje obrazca, ki je namenjeno dobrodelnim organizacijam in neprofitnim ustanovam v modelih CUD/730/Modello Unico, vpišete davčno številko Sklada Dorče Sardoč in se podpišete. Prispevek »petih tisočink« ne predvideva doplačila in zato tudi nobenih dodatnih davkov. 4 Sobota, 10. aprila 2010 GOSPODARSTVO VINO - Deželni vinarji na rekordnem 44. vinskem sejmu Vinitaly v Veroni Depardieujevi spodrsljaji niso okrnili uspešne predstavitve Za slovenske vinarje najpomembnejši zgodovinski dogovor o zaščiti prosecca VERONA - Z velikim navalom obiskovalcev se je v nedeljo v Veroni končala 44., rekordna izvedba sejma Vi-nitaly. V petih dneh je sejmišče obiskalo več kot 152 tisoč strokovnih obiskovalcev (+4,4%), kar je v kriznem času za vinsko gospodarstvo zelo spodbuno. Na sejmu so razstavljali skoraj izključno italijanski vinarji, hale so bile v glavnem porazdeljene po deželah. V hali naše dežele, na zunaj daleč najbolj razpoznavne z ogromnim napisom »Friulano, tipcamente friulano«, se je tudi letos zbralo lepo število proizvajalcev, tako z lastnimi razstavnimi prostori kot v skupnem, na pogled lepemu prostoru, ki pa je bil po besedah nekaterih vinarjev precej manj uporaben od pričakovanega. Negodovanje je tudi med njimi povzročila pobuda podpredsednika deželnega odbora Luce Ci-rianija, da za 35.000 evrov za en dan najame francoskega igralca-vinarja Ge-rarda Depardieuja. Francoz je bil seveda dogodek, koliko pa bo to odmevalo zunaj deželnih meja, bomo videli v naslednjih tednih. Depardieu je prišel na tiskovno konferenco delno nepripravljen, saj je najprej zamenjal našo deželo z Venetom, potem pa ni znal zemljepisno uokviriti Collia, torej Brd na italijanski strani. Tem se je sicer v popoldanski slepi degustaciji oddolžil, ko je za top belo vino izbral prav kapljico jazbinških gričev posestva Zuani v lasti predsednice konzorcija Collio Car-so-Kras Patrizie Felluga. Depardieu je poudaril povezanost vinarstva z ljudmi in z ozemljem, kar velja tudi za naša vina. Na vprašanje novinarke revije Decanter, ali misli po Pantelleriji kupiti še kako majhno posestvo v Italiji, in na vprašanje sodelavca Primorskega dnevnika, ali ne bi pri nas združil obe svoji dejavnosti, film in vinarstvo, s prisotnostjo na filmskem festivalu Amidei v Gorici in podrobnim ogledom naših briških gričev, je Depardieu delno prikimal. Če bi do česa takega prišlo, potem bi bil lahko vložek v njegov kaše popolnoma upravičen. Zanimive so bile tudi strokovne in vodene degustacije, (Vitovska in morje, briška zvrst Collio, briška vina Livia Felluge, šest rebul z Oslavja) in seveda predstavitev nove podobe za blagovno znamko Collio. Poleg splošne pozitivne ocene o letošnjem sejmu, na katerem sicer niso prisotni vsi najboljši vinarji, bo Slovencem ostal v spominu predvsem zgodovinski dogovor o meddeželni zaščiti penečaga vina Prosecco. (AW) Mitja Miklus s posestva Draga iz Ščednega v Števerjanu aw PRISTANIŠČA - Premier Borut Pahor na obisku v Luki Koper V ospredju pogovorov državni prostorski načrt in drugi železniški tir KOPER - Predsednik slovenske vlade RS Borut Pahor je včeraj v družbi ministra za promet Patricka Vlačiča in državnega sekretarja na ministrstvu za okolje in prostor Zorana Kusa obiskal Luko Koper (na posnetku). Glavne teme pogovorov so bile potek priprave državnega prostorskega načrta za kopr- sko pristanišče, status družbe Luka Koper v povezavi z možnostjo dostopa do evropskih razvojnih skladov in železniška povezava Kopra z zaledjem oziroma gradnja drugega tira železniške proge med Koprom in Divačo. Kot so sporočili iz Luke Koper, so se ob obisku dotaknili tudi vprašanja po- POSVET - Tržaško združenje Confcommercio O konkurenci na trgu dela in družbeni odgovornosti podjetij TRST - Delo, etična konkurenca in družbena odgovornost podjetja kot ključni dejavniki učinkovitosti ekonomsko-socialne strukture nekega prostora je bila tema včerajšnje okrogle mize pokrajinskega stanovskega združenja Conf-commercio, pri organizaciji katere sta sodelovali tudi tržaška Trgovinska zbornica in fundacija Fondazione CRTrieste. O vrednosti zaslug in konkurence so govorili Paolo DAnselmi, analitik javnih politik in avtor knjige Il barbiere di Stalin (Stalinov brivec) s podnaslovom Kritika (ne)odgovornega dela, deželna odbornica za delo Alessia Rosolen, predsednik tržaške Trgovinske zbornice in pokrajinskega Confcommercia Antonio Paoletti in nekdanji deželni odbornik za delo v Illyjevi upravi Roberto Cosolini. D'Anselmi je v svoji analizi trga dela izpostavil močno soodvisnost med posamezniki, kar usodno določa tudi splošne razmere blagostanja ali kritičnosti sistema-države. Na tem konceptu sloni tudi družbena odgovornost podjetja, ki mora zaradi svoje vrednosti zajeti tako zasebna kot javna podjetja. Ko je govoril o konkurenci na trgu dela, je D'Anselmi postregel s podatkom, da ta pojav v Italiji zanima 17 od 23 milijonov delovno aktivnih prebivalcev. Vendar mora biti konkurenca zdrava, temeljiti mora na javnih pravilih, s tem pa jamči ali vsaj v dobri meri prispeva k preprečevanju tveganja »invazije« dela, ki ni podvrženo pravilom konkurence. Tako delo namreč pušča prostor privilegijem, zaradi odsotnosti tekmovanja pa povzroča tudi neproduktivnost in nesorazmerja. Alessia Rosolen je svoj poseg usmerila na ukrepe Tondove administracije, usmerjene v razširjanje kulture družbene odgovornosti podjetja, medtem ko je Paoletti ugotovil, da je izvajanje strategij za resnično in zdravo konkurenco na trgu dela posebno deficitarno v javnem sektorju. Predsednik Trgovinske zbornice je med drugim opozoril tudi na potrebo po ustreznem normativnem okvirju za majhna in mikro podjetja, ki jih ogrožajo veliki distribucijski centri in ki pogosto ne prinašajo nobenih fiskalnih prihodkov za ozemlje, na katerem delujejo. Roberto Coso-lini pa je izpostavil škodo, ki jo pomanjkanje ustreznega upoštevanja odgovornosti in zaslug lahko povzroči celotnemu italijanskemu sistemu, v katerem rentne pozicije, vezane na univerzo in politiko, zavirajo razvoj in kunkurenčnost. LETALIŠČA - Pred skupščino Tržaški občinski odbor prižgal zeleno luč za prodajo svojega deleža v Ronkah RONKE - Tržaški občinski odbor je včeraj sprejel sklep o prodaji deležev, ki jih ima Občina Trst v konzorciju lokalnih uprav letališča v Ronkah, Deželi FJK. S tem je Občina Trst, ki ima relativno večino v konzorciju lokalnih uprav (ta je 51-od-stotni lastnik družbe, ki upravlja deželno letališče), formalizirala odločitev, da konzorcij prenese svoje deleže na Deželo in se nato razpusti. Sklep, ki je po besedah odbornika Paola Ro-visa prejel soglasno podporo, so tržaški občinski možje sprejeli pred jutrišnjo izredno skupščino konzorcija. Po letih polemik o upravljanju deželnega letališča v Ron-kah, bodo družbeniki konzorcija, ki je večinski lastnik letališke družbe Aeroporto FVG Spa, na jutrišnji izredni skupščini odločali o podelitvi mandata predsedniku konzorcija Adalbertu Do-naggiu za dokončanje operacije prenosa lastništva na Deželo FJK. V deželnem svetu je bil medtem vložen zakonski predlog, ki deželni odbor pooblašča za odkup lastniškega deleža lokalnih uprav. Konzorcij bo za prodajo deleža prejel 5 milijonov 275 tisoč evrov. Dežela FJK bo tako postala 100-odstotna lastnica družbe Aeroporto FVG Spa, ki upravlja letališče v Ronkah in jo trenutno vodi predsednik Sergio Dressi. Prva naloga novega lastništva bo pripraviti razvojni načrt letališča in pripraviti razpis za pridobitev strateškega partnerja. Člani konzorcija lokalnih uprav, med njimi Občina Trst (37,7%), pokrajine Trst (10,1%), Gorica (8,1%), Videm (8,2%) in Pordenon (9,6%) ter tržaška trgovinska zbornica (10,1%), pa se bodo morali odločiti o razpustitvi konzorcija, ki je bil ustanovljena daljnega leta 1959. EVRO 1,3585 S +1,50 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 12. aprila 2010 evro (povprečni tečaj) valute 12.4. 9.4. ameriški dolar 1,3585 1,3384 japonski jen 126,99 125,34 91331 kitajski juan ruski rubel mniickn niniia 9,2727 39,3946 60,3010 39,2025 59,2710 ll lUlJjlVa l upila danska krona rvritancKi ti int 7,4430 0,88250 7,4430 0,87200 UIILalOhJ IUI1L švedska krona nnr\¿i ^ 9,7460 8,0085 v* ll 4 m v 1 Z derbija under 14 Sokol - Kontovel kroma Goričani so v Gradišču spet nastopili močno okrnjeni. Veliko so grešili in s tem močno olajšali Torriani pot do zmage. V zadnjem setu jim je sicer uspelo nadoknaditi šest točk zaostanka in celo prvi prišli do set žoge, domačini pa so bili nato pri-sebnejši. Naj še omenimo, da je prvič celo tekmo odigral Federico Blanzan, ki je šele lani začel trenirati odbojko. Ostali izidi: Cervignano - Win Volley 3:0, Cordenons - Fincantieri 0:3, Il Poz-zo/Remanzacco - Prata 3:0, Gemona -Triestina Volley 3:0. Vrstni red: Gemona 60, Cervignano 48, Triestina Volley 47, Il Pozzo/Remanzacco in Fincantieri 44, Tor-riana 27, Olympia Hlede A. I. 24, Prata 23, Sloga Tabor 20, Cordenons 16, Aurora Volley 4, Win Volley 3. UNDER 16 ŽENSKE Na Tržaškem Polfinalna faza Odbojkarice Bora in Govolleya so se z dvema gladkima zmagama zasluženo uvrstile v finale pokrajinskega prvenstva, v katerem se bodo pomerile z Virtusom, ki je tudi v skupini zmagovalcev zasedel mesto tik za našo ekipo. Plave so na polfinalnem troboju zjutraj brez težav odpravile Volley 2. troboj: Altura - Volley Oma 3:1, Virtus - Volley Oma 3:0, Virtus - Altura 3:0. BOR A KINEMAX: Pučnik 13+9, Petejan 15+7, Cella 2+12, Kneipp 6+10, Antonič 12+9, Miloševič 4+3, Žerjal 1+/, Zonch, Rabak, Visintini, Hauschild (L). Trener: Betty Nacinovi. UNDER 14 MOŠKI Deželno prvenstvo Coselli - Olympia Fer Style 0:3 (17:25, 23:25, 13:25) OLYMPIA FERSTYLE: Terpin, Princi, A. in Š. Čavdek, Cobello, Corsi, Kom-janc. Trener: Ivan Markič. Odbojkarji Olympie so tudi na povratni tekmi zanesljivo odpravili drugou-vrščeni Coselli in si tako dejansko že zagotovili deželni naslov, saj so ostali nasprotniki precej šibkejši od naše ekipe in torej do velikih presenečenj v zadnjih krogih ne bi smelo priti. Tekma je bila sicer izredno borbena, saj so si zmago srčno želeli tudi domačini, ki pa so objektivno nekoliko slabši. Goričani predvajajo že zelo dovršeno igro, igrajo z enim samim podajalcem, uspešno izvajajo tudi hitre kombinacije preko centra in napade iz druge linije. Domačini pa so bili na mreži odvisni pravzaprav le od enega igralca in zato zmage Olympie niso mo- Ekipi under 14 Olympie naslov prvaka skoraj ne more več uiti kroma Srebrnič, Winkler, Kosič.Trener: Meta Okroglič. Ekipa iz Krmina je bila tehnično in fizično boljša od naših odbojkaric, ki so bile tako povsem nemočne. Gostje so bile tudi v povprečju starejše, kar se je prav tako poznalo. Staranzano - Soča 0:3 (15:25, 24:26, 17:25) SOČA: Abrami, Berlot, Celinkovič, Cotič, Černic, F. in M. Malič, Peressini, Se-lini, Mermolja. Trener: Cotič. Sočanke so se Staranzanu oddolžile za poraz, ki so ga doživele v prvem delu prvenstva. Tokrat so Cotičeve varovanke igrale v vseh treh nizih brano in učinkovito. Predvsem v napadu so bile prava uganka za zmede nasprotnice. Izenačen je bil samo drugi niz, v končnici pa so z urejeno igro prevladale sočanke. Vrstni red: Delfino blu 54, Cormons 48, Capriva in Staranzano 39, Grado 26, Soča 25, Millenium 21, Ronchi 18, Fincantieri 12, Olympia Bandelli Rože Fio-ri 3, Moraro/Mariano 0. Na Tržaškem Skupina zmagovalcev Coselli Blu - Bor 3:0 (25:19, 25:19, 25:12) BOR: Pozzo, Rabak, Ghersi, Olivo, Costantini, Pučnik, Zonch, Furioso, Quaia, Giannotti. Trener: Mitja Gombač. Mlade borovke so se Coselliju Blu, ki je tokrat zaigral v popolni postavi, upirale zelo dobro predvsem v prvih dveh setih. V prvem setu je celo zgledalo, da so na pragu presenečenja, saj so že vodile 15:9, nato pa se je nekaj zataknilo v sprejemu in napad je postal manj učinkovit. Coselli jih je tako dohitel in zmagal set. V Drugem nizu je Coselli visoko povedel, borovkam pa je vseeno uspelo znižati zaostanek le na dve točki (20:18), zgrešen servis v ključnem trenutku pa je bil odločilen za končni razplet. V tretjem setu je trener Gombač preizkusil drugačno postavo, ki se tokrat ni obnesla, tako da so domačinke slavile po hitrem postopku. S prikazano igro so borovke vsekakor zadovoljile in dokazale, da so lahko, če igrajo zbrano, trd oreh tudi za Coselli Blu, ki je glavni favorit za osvojitev pokrajinskega naslova. Sloga Dvigala Barich - Ricreatorio Brunner 3:0 (25:16, 25:18, 25:19) SLOGA DVIGALA BARICH: Čufar, de Walderstein, Goruppi, Grgič, Ilič, Košuta, Kralj, Petaros, Racman, Vitez. Trener Franko Drasič. Včeraj so mlade igralke Sloge Dvigala Barich dosegle gladko zmago, s katero so naredile verjetno odločilni korak do nastopa v finalnih bojih za pokrajinski naslov v tej kategoriji. Slogašice so nastopile nekoliko okrnjene, odsotno podajačico Jasno Gornik pa je zelo dobro nadomestila Petra Racman. Slogašice so tokrat zaigrale zelo zbrano in urejeno, dobre so bile tako v obrambi kot na mreži in si za nastop vse zaslužijo pohvalo, še posebno pa se je tokrat izkazala Jasna Vitez. (Inka) Ostali izidi: Lucchini - Azzurra 0:3, Coselli Giallo - Virtus 3:1. Vrstni red: Coselli Blu 33, Azzurra 27, Bor 19, Coselli Giallo 18, Sloga Dvigala Barich 16, Brunner 12, Virtus 10, Lucchini 6 (Brunner, Coselli Blu in Lucchini s tekmo manj). Skupina poražencev Sokol - Kontovel 1:3 (15:25, 18:25, 25:23, 13:25) KONTOVEL: Starc, D. in N. Vatto-vaz, Sossi, Roma, Ravbar, Poiani, Guidone, Cassanelli, Ban. Trener: Tanja Cerne. SOKOL: Abrami, Ferfoglia, Kojanec, Milič, Moro, A. in M. Pertot, Rauber, Simeoni, Vescovi, H. in L. Zidarič. Trener: Norči Zavadlal. Povratni derbi med sokolovkami in Kontovelkami je bil dokaj izenačen. Domačinke so igrale zelo dobro v obrambi, v primerjavi s prvim delom prvenstva pa so prikazale boljši sprejem in so tudi večkrat lepo gradile igro in uspešno napadale. Od-bojkarice Kontovela pa so igrale tokrat nekoliko slabše, v tretjem setu, ki so ga izgubile, pa so na primer zgrešile kar 7 servisov. Poraz jih je vsekakor predramil, tako da so v četrtem uveljavile svojo premoč. Breg - Libertas 3:0 (25:7, 25:7, 25:16) BREG: Barut, Gelleni, Gruden, Kalin, Klun, Kraljič, Novello, Vinci, Cenzon, Zaccaria. Trener: Daniela Zeriali. Srečanje proti Libertasu je bilo povsem enosmerno, saj so nasprotnice še prave začetnice. Brežanke so tako v vseh treh setih igrale z različno postavo, na igrišču pa so se zvrstile prav vse. Veliko točk so domačinke dosegle že s samim servisom. Vrstni red: Kontovel 29, Breg 23, Altura 22, Oma 16, Sokol Bar Igor 9, Triestina Volley 6, Libertas 0 (Triestina Volley s tekmo več, Kontovel, Sokol in Oma s tekmo manj). UNDER 13 MOŠKI Deželno prvenstvo Skupina A Vivil - Olympia Corsi Adriano 3:0 (25:15, 25:15, 25:18) Olympia Corsi Adriano - Coselli 0:3 (20:25, 22:25, 14:25) OLYMPIA: Komjanc K. in S., Lupo-li, Lavrenčič, Terpin, Winkler, Culot. Trener: Ivan Markič. Na drugem troboju prvega dela prvenstva je Olympia brez Manuela Man-freda obe tekmi izgubila s 3:0. Kljub temu, da so naši igralci mlajši, so se dobro upirali nasprotnikom. V drugem delu prvenstva bodo v naslednjih tednih igrali proti vrstnikom iz Tržiča in Humina. Ostali izid: Coselli - Vivil 1:2. Končni vrstni red: Coselli 9, Vivil 7, Olympia Corsi Adriano 2. UNDER12 Na Goriškem Cormons - Olympia Corsi Adriano 1:1 (17:25, 25:18) OLYMPIA CORSI ADRIANO: Frati, Hlede, Lupoli, Komjanc, Lavrenčič, Terpin, Frandolič, Sfiligoi, Pisk, Persoglia, Lorenzo-ni, M. in T. Pahor. Trener: Andrej Vogrič. V tretjem krogu Soškega pokala so Goričani igrali neodločeno proti Cor-monsu. Po prepričljivi zmagi v prvem se-tu je Olympia popustila, v končnici pa so kar štirje igralci zapored zgrešili servis, kar je bilo na koncu odločilno. Med tednom bodo naši odbojkarji odigrali še zaostalo srečanje proti ekipi iz Ronk. / 20 Torek' i3- apri|a 2010 NOGOMET NOGOMET - Elitna liga Kras je po zmagi v Tržiču še trdneje na drugem mestu Štiri kroge pred koncem štiri točke prednosti pred Pro Cervignanom - Uspešna Giacomi in Kneževič 26. KROG Vsi so še v igri za nekaj . Po dvotedenskem (predolgem) premoru so nogometaši spet stopili na igrišča. Do konca sezone je na razpolago še dvanajst točk. Slika je postala bolj jasna v elitni ligi. Kras Koimpex sicer ne bo ogrozil prvega mesta Torviscosi, ki potrebuje le še tri točke za matematično uvrstitev v D-ligo. Bržkone se bo to zgodilo v nedeljo, ko bo furlanska ekipa gostila tržiški Monfalcone. Medtem pa ima Kras štiri točke prednosti pred tret-jeuvrščenim Pro Cervignanom, ki je v nedeljo igral neodločeno proti Vir-tusu. Kras je tako na dobri poti, da se uvrsti v play-off. Bolj izenačen in težak bo boj za končnico prvenstva v promocijski ligi. Za tri mesta (drugo mesto je že oddano, ali Gemonese ali San Daniele, odvisno kdo bo prvi) se bo, vsaj še dva kroga, borilo kar osem ekip. Slika bo bolj jasna v zadnjih dveh krogih. Vesna in Juventina sta v dobrem izhodiščnem položaju. Sovodenjcem je bržkone že usojen play-out. Do konca rednega dela prvenstva se lahko sicer še rešijo, zmagati pa bi morali na vseh preostalh štirih tekmah. Belo-modri bodo v glavnem igrali proti ekipam, ki se borijo za mesta v zgornjem delu lestvice. Še bo zanimivo tudi v 1. in 2. amaterski ligi. Primorec bo v nedeljo v Trebčah gostil Domio, ki ima le tri točke manj. Sciarronejevi varovanci imajo lepo priložnost, da ekipo z dolinske občine dokončno pustijo za sabo. V 2. AL so se z nedeljsko zmago matematično rešili nogometaši Primorja, ki se sicer borijo za playoff. Odpisana še ni niti Zarja Gaja, ki pa mora v nedeljo nujno premagati Opicino. Na noge so se končno pobrali Brežani, ki so se (za zdaj) oddaljili od dna lestvice. Brez vsakršnih motivacij pa so igralci Mladosti. V taboru doberd-obskega društva lahko že mirno načrtujejo prihodnjo sezono. Nikoli ni prezgodaj. 2. AMATERSKA LIGA - Dve zmagi in neodločen izid Brežani so se pobrali Premagali so tudi Piedimonte - Primorje ne popušča - Zarja Gaja zamudila priložnost Krog je bil za ekipe naših društev v 2. AL ugoden. Veselili so se pri Bregu in Primorju. S točko pa niso bili zadovoljni v taboru Zarje Gaje. Zakaj? »Enostavno, ker bi bili morali to tekmo zmagati. Igrali smo proti slabšemu nasprotniku in tudi mi se žal nismo izkazali. Potem ko smo po-vedli - enajstmetrovke ni bilo je priznal predsednik Robert Kalc - smo se očitno s tem tudi zadovoljili in nismo več igrali napadalno. Nasprotnik je to izkoristil in izenačil. Za nas je to izgubljena priložnost,« je ocenil Kalc. »Če se želimo uvrstiti v play-off, moramo zmagati vsaj tri tekme in na eni igrati neodločeno. Treba bo priti najmanj do 46 točk,« je še dodal predsednik Zarje Gaje. Z novo zmago, ampak ne s prikazano igro, so zadovoljni pri proseškem Primorju. »Vse do našega gola smo igrali dobro in smo poskušali nekaj ustvariti. Po golu pa smo se v glavnem branili in čakali na nasprotnikove napade. Branili smo se sicer zelo dobro in Kras je v nedeljo naredil velik korak naprej v boju za drugo mesto. Mu-solinovi varovanci so namreč v Tržiču z 2:0 premagali Monfalcone, ki je v nevarnih vodah in je torej nujno potreboval pomembne točke v boju za obstanek, istočasno pa so povečali prednost nad tretjeuvrščenim Pro Cervignanom, ki se je moral v Rožacu zadovoljiti z delitvijo točk. Ko manjkajo štiri tekme do konca prvenstva ima zdaj Kras osem točk zaostanka od Torviscose, ki bi lahko že v naslednjem krogu praznovala matematično napredovanje v D-ligo, in štiri točke prednosti nad Pro Cervignanom. Čez teden dni pa bi Kras lahko dodatno povečal prednost nad ekipo iz Červinjana, saj bodo Kneževič in soigralci igrali pred domačim občinstvom proti Muggii, medtem ko bo Pro Cervignano igral v Fon-tanafreddi. Odločitev na nedeljski tekmi v Tržiču je padla v drugem polčasu, ko je Kras dosegel dva gola, prvega iz 11-me-trovke z Giacomijem, drugega pa z običajnim Kneževičem. V prvem polčasu je Monfalcone dobro začel, saj je takoj pri- Nova p< V gosteh proti tekmecu v boju Primorec je v Gorici iztržil še eno pomembno točko v boju za končnico, čeprav je trener Sciarrone nezadovoljen, ker bi si Primorec zaslužil tekmo zmagati. Proti domači Az-zurri, ki ima na lestvici točko več od Sciarronejevih varovancev, je Primorec znova potrdil, da ima rad dokaj ofenzivno igro. Lanza in soigralci so preprečili Azzurri, da bi se nevarno približala Barbatovim vratom. Zlasti v prvem polčasu jim je to odlično uspelo, saj domači niso imeli pravih priložnosti, medtem ko sta bila Mer-candel in Moscolin zelo nevarna. Vezna vrsta Primorca je bila vedno dobro postavljena, tako da so domači igralci s težavo prodrali. Nasprotno, Primorec je verjel v zmago in imel stalno vajeti igre v svojih rokah. Tudi v drugem delu tekme se stanje ni dosti spremenilo. Azzurra je sicer poskušala nekoliko bolj resno ogroziti Barbata, ki pa je preživel zelo miren popoldan. Edino nekaj minut pred smo zelo malo tvegali. Pogrešal pa sem bolj napadalno igro,« je dejal predsednik Primorja Roberto Zuppin, ki je dodal, »da se je v zvezni liniji poznala odsotnost Mattea Pipana, ki je bil tokrat odsoten zaradi lažje poškodbe.« Pri Pri-morju je zelo dobro igral Peter Emili, ki je tudi dosegel zmagoviti zadetek po lepi dvojni podaji s Siccardijem. Zlata vredne točke je osvojil Breg, ki je v domači Dolini premagal neugodno ekipo iz Podgore. Varovanci trenerja Oliviera Macorja so igrali kot prerojeni, čeprav v okrnjeni postavi. »Predvsem v drugem polčasu smo popolnoma nadigrali nasprotnika in lahko bi še prej zatresli mrežo Piedimonteja. Espo-sito je zadel v polno šele v 93. minuti. Prav zaradi tega je nedeljska zmaga še bolj pomembna. Zdaj bo treba nadaljevati v tem stilu in že v nedeljo proti San Canzianu iztrgati vsaj točko,« je dejal spremljevalec Lorenzo Zupin. Pri Bregu je tokrat stisnil zobe Lorenzo De-grassi, ki je igral, čeprav je bil poškodovan. Krasov branilec Marco Sessi kroma tisnil in v nekaj minutah ustvaril vsaj dve nevarni priložnosti, a Kras lahko računa tudi na izvrstnega vratarja in Contento je bil tudi tokrat vedno na pravem mestu. V 10. minuti je le poseg branilca skoraj na gol črti preprečil Mosci, da bi zadel v polno, po tej priložnosti za Kras pa so znova poskušali prodreti domači igralci, vendar vse do dvojnega sodnikovega žvižga se stanje v golih ni spremenilo. Kar pa ne velja za drugi polčas. končnico - Četrto mesto v koncem so se domači že skoraj veselili gola, a poseg branilca je rešil Primorec pred najhujšim. Trebenci pa so zahtevali najstrožjo kazen, a sodnik ni videl prekrška nad Mercandelom. Primorec je štiri kroge pred koncem še v polnem teku za končnico, saj je s to točko dohitel Fogliano na petem mestu, četrouvrščena Azzura pa je le točko višje. Težje dosegljivo je drugo oziroma tretje mesto, saj ima dvojica Pro Romans-San Lorenzo štiri točke prednosti. Monfalcone - Kras 0:2 (0:0) STRELCA ZA KRAS: v 22. dp iz Ilm Giacomi, v 31. dp Kneževič KRAS: Contento, Paravan (Bernabei), Orlando, Giacomi, Sessi, Latin, Bertocchi, Centazzo, Kneževič (Martini), Vigliani, Mosca (Jankovic). Trener: Musolino. Gemonese - Vesna 2:1 (1:1) STRELEC ZA VESNO: v 36. Cheber. VESNA: Carli, Bertocchi, Stradi, Gulič, Degrassi, Grgič, Cheber (Salice), Debernardi (Leghissa), Monte (D,,onda), Leone, Ronci. Trener: Veneziano. Juventina - Centro Sedia 2:1 (2:0) STRELCA ZA JUVENTINO: v 32. Cadez, v 34. Giannotta. JUVENTINA: Furios, Morsut, lansig, Giannotta (Kovič), Masotti, Furlan, Rosolen, Pantuso, Catanzaro, Stabile, Cadez (Trevisan). Trener: Tomizza. Pozzuolo - Sovodnje 5:1 (2:0) STRELEC ZA SOVODNJE: v 25. dp Reščič. SOVODNJE: Burino, Tomsic, E. Kogoj, S. Kogoj, Losetti, Simone, Padovan, Trampus, Portelli, Reščič, Stergulz. Trener: Sari. Azzurra - Pimorec 0:0 PRIMOREC: Barbato, Sincovih, Ojo, Meola, V 67. minuti je namreč sodnik dosodil 11-metrovko v korist Krasa, potem ko je branilec zrušil Kneževiča (domači igralci so sicer vneto protestirali). Z 11 metrov je bil nepogrešljiv Giacomi. Devet minut zatem pa je Kneževič v protinapadu s preciznim strelom še drugič uka-nil domačega vratarja in tako zapečatil usodo Monfalconeja. Zaostalo tekmo med Rivignanom in San Luigijem bodo igrali jutri ob 20.30. jevih varovancev Vratar Fiumicella kot Chilavert ali Butt Na tekmi Fiumicello - Beglia-no (2.AL) je izenačujoči gol za Fiumicello dosegel vratar Alessandro Pinat, ki se je v zadnjih minutah pridružil soigralcem v nasprotnikovem kazenskem prostoru in zadel v polno po podaji s kota. Pinat kot nekdanji paragvajski vratar Chilavert ali pa nemški vratar Butt torej. Lepa fair-play gesta Na tekmi proti Opicini so igralci Esperia pri vodstvu s 4:2 sami priznali, da je Opicina dosegla gol, ki ga sodnik ni videl. Rezultat je bil 4:3 in do konca tekme je manjkalo še celih pet minut. Lepa fairplay gesta! Palmisano, Leghissa, Di Gregorio, Mercandel (Snidar), Micor (Sau), Lanza (Carli), Moscolin. Trener: Sciarrone. Primorje - Cormonese 1:0 (1:0) STRELEC ZA PRIMORJE: v 32. Peter Emili. PRIMORJE: Maganja, Emili, Brajnik, Zidaric (Novakovič), Merlak, Ravalico, Ferro, Mescia, Puzzer, Siccardi (Sardoč), Pauletic (Makivič). Trener: Gulič. Sant'Andrea - Zarja Gaja 1:1 (1:1) STRELEC ZA ZARJO GAJO: v 18. iz 11m Satti. ZARJA GAJA: Grgič, Bernetič, Franco, Mihelčič (Candotti), Križmančič, Segulin (Ghezzo), Kariš, Satti, Milič (Bernobi), Bečaj, Asselti. Trener: Di Summa. Breg - Piedimonte 1:0 (0:0) STRELEC ZA BREG: v 49. dp Esposito. BREG: Cresi, Sovič, Petranich, Gargiuolo, Farra, Suttora, Laghezza, Coppola (D. Degrassi), Esposito, L. Degrassi (Bussi), Bursich. Trener: Macor. Mossa - Mladost 2:0 (1:0) MLADOST: Devetak, Bensa, Bagon, Zotti, Gobbo, Kobal, De Marchi (Cernic), Bressan, Perič, Vitturelli, Radetič (Ferletič). Trener: Kravos. Elitna liga Monfalcone - Kras 0:2, Azzanese - Fincantieri 2:2, Muggia - Sevegliano 0:2, Rivignano - San Luigi prel., Sarone - Pro Fagagna 0:1, Torviscosa - Fontanafredda 0:0, Tricesimo - Tolmezzo 0:0, Virtus Corno - Pro Cervignano 0:0. Torviscosa 26 18 5 3 37:11 59 Kras Koimpex 26 16 3 7 46:26 51 Pro Cervignano 26 13 8 5 33:19 47 Virtus Corno 26 10 12 4 229:24 42 Fontanafredda 26 10 8 8 27:20 38 San Luigi 25 9 9 7 36:30 36 Tricesimo 26 9 9 8 22:23 36 Azzanese 26 9 8 9 35:34 35 Fincantieri 26 8 10 8 32:26 34 Tolmezzo 26 7 11 8 23:21 32 Muggia 26 8 8 10 29:31 32 Pro Fagagna 26 6 11 9 21:27 29 Monfalcone 26 6 10 10 17:21 28 Sevegliano 26 5 10 11 18:33 25 Rivignano 25 5 4 16 16:41 19 Sarone 26 2 6 18 16:50 12 PRIHODNJI KROG Kras - Muggia Promocijska liga Gemonese - Vesna 2:1, Juventina - Centro Sedia 2:1, Pozzuolo - Sovodnje 5:1, San Daniele - Staranzano 2:1, Trieste Calcio - Lumignacco 2:1, Martignacco - Ponziana 2:3, Buttrio - Pro Gorizia 2:2, Union - Villesse 2:1. Gemonese 26 16 5 5 54:24 53 San Daniele 26 13 11 2 38:19 50 Juventina 26 12 8 6 34:23 44 Vesna 26 12 8 6 33:29 44 Martignacco 26 11 10 5 32:28 43 Trieste Calcio 26 11 7 8 48:34 40 Buttrio 26 10 10 6 35:25 40 Union 26 10 8 8 39:34 38 Ponziana 26 10 8 8 28:28 38 Lumignacco 26 10 8 8 30:31 38 Pozzuolo 26 6 8 12 23:35 26 Pro Gorizia 26 5 10 11 34:31 25 Villesse 26 4 10 12 17:30 22 Staranzano 26 3 12 11 20:35 21 Sovodnje 26 5 9 13 31:54 21 Centro Sedia 26 2 6 18 13:49 12 PRIHODNJI KROG Juventina - Union, Sovodnje - Martignacco, Vesna - Trieste Calcio 1. amaterska liga Azzurra - Primorec 0:0, Zaule - Costalunga 2:0, Fogliano - Domio 0:1, Gradese - Isonzo 2:2, Pro Romans - Mariano 0:0, Ronchi - Medea 1:2, San Giovanni - San Lorenzo 1:2, Capriva - Turriaco 0:1. Zaule 26 14 9 3 47:32 51 Pro Romans 26 12 8 6 38:26 44 San Lorenzo 26 12 8 6 40:30 44 Azzurra 26 11 9 6 35:28 42 Fogliano 26 10 10 6 41:28 40 Primorec 26 10 10 6 37:29 40 Domio 26 10 7 9 35:32 37 Ronchi 26 9 9 8 31:30 36 San Giovanni 26 7 11 8 31:31 32 Isonzo 26 7 10 9 30:31 31 Turriaco 26 8 7 11 28:42 31 Medea 26 6 12 8 31:36 30 Gradese 26 7 8 11 29:33 29 Capriva 26 7 7 12 20:32 28 Mariano 26 3 11 12 18:33 20 Costalunga 26 4 6 16 23:41 18 PRIHODNJI KROG Primorec - Domio 2. amaterska liga Breg - Piedimonte 1:0, Sant'Andrea - Zarja Gaja 1:1, Primorje - Cormonese 1:0, Fiumicello -Begliano 3:3, Opicina - Esperia 3:4, Chiarbola - Muglia 0:2, San Canzian - Pieris 0:0, Sistiana - Romana 2:0. Pieris 26 15 8 3 46:17 53 Muglia 26 16 5 5 41:19 53 Esperia 26 15 7 4 62:29 52 Primorje 26 12 7 7 44:35 43 San Canzian 26 10 9 7 29:25 39 Sistiana 26 11 6 9 35:33 39 Zarja Gaja 26 10 6 10 39:40 36 Piedimonte 26 8 11 7 29:27 35 Breg 26 6 13 7 25:27 31 Sant'Andrea 26 8 7 11 30:36 31 Opicina 26 8 7 11 34:45 31 Fiumicello 26 7 9 10 33:36 30 Cormonese 26 7 8 11 34:40 29 Begliano 26 6 8 12 32:50 26 Romana 26 3 7 16 21:46 16 Chiarbola 26 2 10 14 16:45 16 PRIHODNJI KROG Zarja Gaja - Opicina, Piedimonte - Primorje, San Canzian - Breg 3. amaterska liga Mossa - Mladost 2:0, Montebello - Lucinico 2:1, Poggio - Roianese 2:4, Aurisina - Ruda 2:0, Villa - Terzo 0:0, Sagrado - Torre 0:2, Audax -Campanelle 0:1, Cgs je bil prost. Terzo 25 15 7 3 49:21 52 Montebello DB 25 14 8 3 43:23 50 Roianese 24 16 2 6 52:36 50 Mossa 24 14 5 5 49:31 47 Ruda 24 13 6 5 36:25 45 CGS 24 12 5 7 47:37 41 Villa 24 10 6 8 31:23 36 Torre 25 10 5 10 48:44 35 Sagrado 24 8 7 9 39:38 31 Mladost 24 6 9 9 29:39 27 Aurisina 25 6 7 12 25:37 25 Lucinico 24 5 8 11 27:38 23 Poggio 24 4 6 14 24:43 18 Campanelle 24 1 7 16 26:52 10 Audax 24 2 4 18 30:68 10 PRIHODNJI KROG Mladost - Poggio NOGOMET - Prva amaterska liga Postave in izidi / ŠPORT Torek, 13. aprila 2010 2 1 nogomet - V promocijskem prvenstvu Juventina in Vesna tretji Sovodenjci le za play-out Ekipa kriškega društva bi v Guminu zaslužila kaj več - Juventina ni igrala dobro Štiri kroge pred koncem rednega dela prvenstva je jasno, da se bo Vesna še naprej borila za uvrstitev v playoff in nič več za 1. mesto. Po porazu v Guminu se bosta za neposredno napredovanje v elitno ligo borila le Ge-monese in San Daniele, ki ima tri točke manj na lestvici. V boju za končnico prvenstva bo do zadnjega kroga aktivno sodelovala tudi Juventina, ki je v nedeljo tesno premagala Centro Sedio in ga bržkone obsodila na neposreden izpad (zadnje mesto) v nižjo ligo. Za tri mesta v play-offu se bo potegovalo pet ekip, čeprav se teoretično lahko še poteguje kar osem ekip (tudi Union 91, Ponziana in Lumignacco). Skratka, obeta se res pester konec sezone. Pri dnu lestvice pa se bodo morali Sovodenjci zadovoljiti z igranjem play-outa. Po visokem porazu v Zu-glianu proti Pozzuolu se je 11. mesto (neposredni obstanek) oddaljilo. Do konca sezone se bodo morali belo-modri psihološko in fizično pripraviti na dodatni tekmi za obstanek. Kdo bi lahko bili nasprotniki sovodenjske ekipe v dodatnih tekmah? Pozzuolo, Pro Gorizia, Staranzano ali Villesse. Tokrat začnimo prav pri dnu. Predsednik Zdravko Kuštrin nam je orisal strategijo sovodenjskega društva do konca rednega dela prvenstva: »Idealno bi bilo, da bi za seboj pustili tako Staranzano kot Villesse. Tako bi play-out začeli z boljšega izhodiščnega položaja. V primeru dveh neodločenih izidov se namreč reši ekipa, ki se je boljše uvrstila po rednem delu sezone. Če bi prehiteli Staranzano ali Villesse bi se tudi izognili spopadu z močnejšima Pro Gorizo ali Pozzuo-lom, ki imata nedvomno boljšo ekipo.« Poraz proti Pozzuolu s 5:1 je bil za Sovodenjce morda prehuda kazen. Ključni trenutek tekme je bil v 30. minuti, ko je sodnik izključil Erosa Ko- martin cheber Žoga se je odbila v moje koleno ••• Protagonist v Guminu, v dobrem in v slabem (sicer ne po njegovi krivdi), je bil Vesnin bočni igralec Martin Cheber od Domja. »Žal sem bil pri avtogolu res povsem brez moči. Žoga se je po zapleteni, na prvi videz nenevarni akciji, odbila v moje koleno in se tako zakotalila v naša vrata. Bilo je res neprijetno.« Pred tem pa si dosegel izenačujoči gol. Uspelo mi je zatresti nasprotnikovo mrežo. Zadetek je bil pomemben, ker smo izenačili in bi lahko odnesli domov zelo pomembno točko. Ali je prvič, da si dosegel gol in avtogol na enem samem srečanju? Prvič. In upam zadnjič. Ali vam bo uspelo obdržati mesto, ki vodi v playoff? V nedeljo nas čaka pomembna tekma proti Trieste Calciu, ki bo imel še zadnjo možnost, da se približa končnici prvenstva. Treba bo zmagati, drugače se bo položaj na lestvici zakompliciral. Vsekakor smo optimisti, saj smo v nedeljo navsezadnje igrali dobro in bi lahko odnesli domov najmanj točko. Juventina je na 3. mestu dohitela kriško Vesno kroma goja in dosodil Pozzuolu enajstmetrovko. Tako so gostitelji povedli in pred koncem polčasa dali še drugi gol. Sovodenjci so reagirali šele po tretjem golu in dosegli častni zadetek z Re-ščičem. Vesna bi si v Guminu zaslužila vsaj točko. »Nismo zaslužili poraza, saj smo bili v določenih trenutkih celo boljši od Gemoneseja, ki je prvi na lestvici. Res škoda, saj smo zgrešili vsaj tri ali štiri dobre priložnosti za gol. Nasprotnik pa je bil v glavnem nevaren v protinapadih,« je ocenil Vesnin športni vodja Paolo Vidoni in dodal: »Domov bi lahko odnesli vsaj točko.« V Guminu je odločal avtogol Martina Chebra, potem ko je nesrečno vanj odbil žogo vratar Edvin Carli. Cheber je pred tem dal tudi gol za 1:1. Gemo- mladinski nogomet nese in San Daniele sta se tako oddaljila. Vesno pa je na tretjem mestu dohitela tudi Juventina. Pri ekipi štandreškega društva so bili po tekmi zadovoljni z zmago, toda ne s prikazano igro. »Tri točke so zlata vredne, igrali pa nismo dobro. Vajeti igre smo v naših rokah držali le v prvem polčasu, nato pa smo popustili in si povrh tega tudi sami za-komplicirali življenje. Še dobro, da gostje niso izkoristili priložnosti,« je dejal Juventinin športni vodja Gino Vinti, ki je pohvalil kapetana Maria Pantusa. »Mario je svoje soigralce stalno spodbujal in se boril kot lev. V drugem delu je bil edini, ki je dal vse od sebe,« je še dodal Vinti. Juventina bo v nedeljo znova igrala doma. V Štan-drežu bo gostila Union 91. 3. AL: Mladost bi lahko iztrgala vsaj točko Mladost v Mošu ni igrala podrejene vloge, čeprav zasedajo gostitelji mesta tik pod vrhom lestvice in se še borijo za uvrstitev v play-off. »V prvem polčasu smo bili celo boljši nasprotnik, saj so ustvarili številne priložnosti za gol in jih žal zgrešili. Mossa je izkoristila edino resno priložnost in povedla pred koncem polčasa. V drugem delu smo še naprej igrali dobro, ampak gol je še drugič dosegla Mossa,« je komentiral zvezni igralec doberdobskega kluba Simone Bressan. Pomlad z levo nogo Visoko so premagali Cgs - Začetniki enakovredni Triestini - Na Goriškem dvakrat neodločeno Cgs - Pomlad 0:6 (0:1) STRELCI: Žerjal v 16.; Bonetta v 54. iz 11-m, Viviani v 56., Paoletti v 68., Bonetta v 74. in Tanteri v 75. min. POMLAD: Vidoni, Dalniy, Ros-sone, Cerkvenic, Žerjal, Brass, Viviani (Celin), Carli, Paoletti (Tanteri), Kuret, Krasniqi (Bonetta). Trener: Tommasi. Naraščajniki Pomladi so pri Ža-vljah zasluženo in brez večjih težav premagali tržaški Cgs. »V prvem polčasu smo igrali proti burji in kljub temu smo povedli z Žerjalom. V drugem polčasu pa smo zagospodarili na igrišču in dosegli še pet golov,« je dejal trener Dino Tommasi, ki je pohvalil vse svoje varovance: »Vsi so igrali dobro in se potrudili.« Pomlad bo najbrž v četrtek na domačem Ervattiju igrala zaostalo tekmo proti Ponziani (začetek ob 16.30). Ostali izidi: Opicina - Domio 2:0, San Luigi B - Mont.D. Bosco 4:0, S. Andrea - Esperia 0:3, Sistiana - Roianese 6:1, Trieste Calcio B - Ponziana 0:2. Vrstni red: Ponziana 49, Esperia 34, Si-stiana 33, Pomlad 32, Opicina 26, Mont.D. Bosco 23, Domio 20, S. Andrea 17, Cgs 10, Zaule 9, Roianese 7. Prihodnji krog: Pomlad - S. Andrea NAJMLAJŠI Izidi: Cgs A - Mont.D. Bosco 8:0, Domio - Cgs B 6:0, Esperia - Fani 4:2, Muggia - Sistiana 5:0, S. Andrea - Trieste Calcio B 1:1, Pomlad je bila prosta. Vrstni red: Cgs A in Muggia 48, Si-stiana 37, Pomlad 33, S. Andrea 29, Mont.D. Bosco 21, Trieste Calcio B 18, Domio 17, Esperia 15, Fani 3, Cgs B 1. Prihodnji krog: Mont. D. Bosco - Pomlad. Naraščajniki Pomladi (na arhivskem posnetku) so tokrat zmagali brez večjih težav kroma ZAČETNIKI Pomlad - Triestina 0:2 (0:1, 0:1, 0:0 za federacijo 1:3) POMLAD: Paoli, Suppani, Zerjal, Kosovel, Paolucci, Ghersinich, Skivjani, Košuta, Vidali, Bicocchi, Kocman; Kofol, Vatto-vaz, Glavina. Trenerja: Pahor in Paolucci Obe ekipi sta v Repnu prikazali lep nogomet. Prva tretjina je minila v znamenju Tržačanov, ki so povedli po enajstih minutah igre. Drugi gol je padel v drugi tretjini, nato pa so na igrišču zagospodarili nogometaši Pomladi, ki so ustvarili številne priložnosti za gol. Pri Pomladi so dobro igrali Kosovel, Paolucci, Košuta in Vidali. Aris San Polo - Mladost 1:1 (1:0, 0:0, 0:1) STRELEC ZA MLADOST: Cosani. MLADOST: Zamer, Serafin, Pavletič, Petejan, K. in M. Faidiga, Persoglia, Furlan, Juren, Cosani, Trevisan, Devetak, Čavdek. Trener Peric. Mladost je, kot nam je povedal tre- ner Paolo Peric, igrala dobro le v prvem polčasu. Nato pa so nogometaši iz Doberdoba nekoliko popustili. Kljub temu je v zadnji tretjini zadel v polno Cosani. Trener Peric je tokrat pohvalil Simona Čavdka. Villesse - Juventina 1:1 (0:1, 0:0, 1:0) JUVENTININ STRELEC: Milanese. JUVENTINA: Braini, Lutman, Kom-janc, M. in S. Antonini, Milanese, Klancic, Tomadin, Bernardinis, Markovič, Forc-hiasin. Trener: Marega. Trener Davide Marega ni bil najbolj zadovoljen s svojimi varovanci, ki - kot je dejal - bržkone občutijo Pomlad. Edini gol je za Juventino dosegel Milanese. Jutri v Bazovici Brescia Jutri bo v okviru državnega mladinskega prvenstva primavera Triestina v Bazovici gostila Brescio. Tekma bo ob 15. uri. namizni tenis Poraz okrnjenih krasovcev Tom Fabiani kroma Kras - Marling 1:5 Fabiani - Oettl 0:3 (2:11, 8:11, 9:11); Bole - Lange 0:3 (4:11, 6:11, 6:11); Simoneta - Cangelosi 3:0 (11:6, 11:6, 11:6); Fabiani - Lange 0:3 (3:11, 9:11, 6:11); Simoneta -Oettl 2:3 (11:9, 8:11, 11:8, 8:11, 9:11); Bole -Cangelosi 0:3 (5:11, 7:11, 7:11) Krasovci so v okrnjeni postavi gladko izgubili proti boljši ekipi iz Marlinga. Zaradi drugih obveznosti sta bila odsotna brata Rotella; za zeleno mizo sta ju nadomestila veteran Edi Bole in mladinec Tom Fabiani, ki je tako opravil svoj krstni nastop v B2 ligi. Nasprotnikove barve so branili Nemec Lange, tretjekategornik Oettl in četrtokate-gornik Cangalosi. Proti boljšim igralcem ni uspelo Edi-ju in Tomu doseči niza. Kljub temu pa se je predvsem Tom Fabiani dobro branil in prikazal kar solidno igro. Z dobrimi treningi bi lahko krasovec lahko še napredoval v igri in se čez nekaj let lahko kosal na tem nivoju. Kapetan Bojan Simoneta je gladko odpravil tretjega igralca Cangelosija, izgubil pa je proti Oettlu po zelo izenačenem dvoboju. Oba sta zaigrala solidno, tako da je bila tekma dopadljiva. Naslednji teden bodo krasovci v odločilnem srečanju za obstanek v ligi gostili moštvo iz Trevisa. Po vsej verjetnosti bosta znova prisotna brata Rotella. (T.F.) Ostali izidi: Villazzano - Duomofol-gore 3:5, Sarmeola - Sarnthein 0:5, Lavis -San Dona' n.p., Marostica - Settimo 5:3. Vrstni red: Settimo 28, Sarnthein in San Dona' 26, Marostica 22, Marlin 18, Duomo-folgore 14, Kras 12, Sarmeola 8, Villazzano 4, Lavis 0. Prihodnji krog (17.4.): Kras -Duomofolgore ŽENSKA A2-LIGA Ana Bržan brez napredovanja Zadnji krog rednega dela v ženski namiznoteniški A2-ligi je postregel z nekaj sodbami. Krasovke so s pričakovano zmago v Genovi končale sezono nepremagane na vrhu lestvice, prava drama pa se je odvijala v Norbellu, kjer je bila odločilna tekma za drugo razpoložljivo mesto za prestop v najvišjo ligo. S 4:2 je zmagal Regaldi iz Novare in tako Norbello prav v zadnjem krogu prehitel na končnem vrstnem redu. Tržaška Slovenka Ana Bržan, ki brani barve Nor-bella, je s 3:0 izgubila proti nasprotnikovi Kitajki Ding HaiYuan in z enakim izidom premagala Loreno Negrini. Odločilen je bil zadnji dvoboj, v katerem je Ilenia Irrera (20. na državni lestvici) s 3:0 premagala Norbello-vo igralko Mariolucio Di Meo (št. 31), potem ko je odpravila tudi Kitajko Wu Shuang. Izidi zadnjega kroga: Aurum Genova - Kras ZKB 0:4,Norbello - Regaldi Novara 2:4, Eureka Rim - Alto Sebino 3:3, Eppan Raiffeisen - Ragners UD 4:1. Končni vrstni red: Kras ZKB 27, Regaldi Novara 20, Norbello 19, Eppan 16, Rangers UD 10, Azrum Genova 9, Alto Sebino 8, Eureka Rim 3. (Kras in Regaldi Novara sta napredovala v A1 -ligo, Eureka Rim je izpadel v B-ligo). □ Obvestila SPDT MLADINSKI ODSEK prireja v nedeljo, 18. aprila avtobusni izlet v Rezijo. Ogledali si bomo muzej brusačev, obiskali informativni center parka Rezije in prehodili Ta Lipo Pot. Izlet je namenjen družinam z otroci, lahko pa se ga udeležijo tudi ostali naši člani. Avtobus bo odpeljal iz trga Oberdan ob 8.00, povratek je predviden ob 19.00, vedno na trgu Oberdan. Za informacije in prijave pokličite Katjo na tel. 3385953515 ali Franca na tel. 3384913458. 22 Torek, 13. aprila 2010 ŠPORT / BOKS - Hala Tivoli kot Las Vegas Dejan Zavec, slovenske gore pest! Boksarski miting kot monden dogodek - Argentinci s »camiseto« Maradone Iz »Zmajevega gnezda« kot je organizacija priložnostno poimenovala halo Tivoli, je konec preteklega tedna izšla potrditev Dejana Zavca kot svetovnega boksarskega prvaka v velterski kategoriji. Dvoboj, na katerega je moralo kakih štiri tisoč gledalcev, zaradi potreb televizije, čakati do 22. ure, je presegel vsa pričakovanja, končal pa se je z zmago Slovenca v zadnje, 12. krogu s tehničnim nokavtom. Nekaj razlike je bilo opaziti že med tehtanjem obeh boksarjev dan pred dvobojem. Tehtnica je pokazala za oba enaki vrednosti, na oko pa je izgledal Zavec odločno močnejši. Ar-gentinec Rodolfo Martinez je bil ščinkavec. Pa ni bilo tako! Ko so se strasti po borbi ohladile, sta se boksarja na tiskovni konferenci predstavila v različnih podobah. Za-vec je imel le malo sledi, pošteno pa je bil zdelan argentinski boksar, ki je z veliko mero poguma, borbenosti in vzdržljivosti ostal na nogah do konca. Morda bi tudi klecnil v zadnjih 30 sekundah, sodnik pa mu je preprečil nadaljevanje, ko je v zadnjem naletu Zavca v ringu izgubil orientacijo. Ljubljanski dvoboj se je začel s silovitim prvim krogom Zavca. Martinez je bil večkrat v vidnih težavah in vse je kazalo, da so bo izšlo kot na prejšnjih klavrnih dvobojih, ali bolje farsah, večera, ki so se serijsko zaključevli ob polovici drugega kroga. Prve tri minute so pokazale, da zmaga ni v nevarnosti, Ptujčan pa se je vseskozi trudil, da bi naslov ubranil pred koncem in tako še povečal svoj sloves. Martinez je bil zelo hiter, njegovi udarci pa so bili prešibki, še največkrat pa so se lomili na trdni obrambi Zavca, ki je počakal, da se nasprotnik iztrosi in nato eksplodiral s serijo, ki je redno puščala sledove tako na izzivalcu kot na beležkah sodnikov. Navide- Dejan Zavec po zmagoviti prvi ubranitvi naslova svetovnega prvaka IFB b. kržman zne težave je imel Zavec samo ob koncu devetega kroga, ko se nikakor ni mogel izmakniti obleganju ob vrveh. Zmaga s tehničnim KO je bila nov biser v edinstveni zbirki ptujskega boksarja. »Počutim se svetovno«, je povedal Zavec po dvoboju in se zahvalil gledalcem, ki so ga vseskozi bučno vzpodbujali. V njegovih načrtih se sedaj poraja ameriški sen, oziroma kaka borba preko Velike luže. Za Ljubljano je bil dogodek velika novost, saj Tivoli še nikoli ni gostil takega dvoboja. Temu primerna je bila prisotnost gledalcev, ki bi ob manjši odmevnosti verjetno ne obiskali boksarskega dvoboja. Boks, pretežno domena moških gledalcev, je beležil na desetine super elegantno oblečenih dam, ki so polnile parter. V prvi vrsti ob rin-gu je dvoboj zamišljeno spremljal premier Borut Pahor. »Koga iz svoje ekipe bi lahko poslal v ring?« si je verjetno mislil. Na tribunah so v velikem številu vzklikali Zav-čevi rojaki iz vzhoda Slovenije. Skupina kurentov je po pustnih sprevodih opravila nekaj nadur. Nekaj je bilo tudi Argentincev. Uradna ekipa Martineza je nosila zelene drese z napisom »camioneros«, ker jo podpirajo argentinski prevozniki. Nekaj pravih gledalcev je bilo obvezno oblečenih v dres no- gometne reprezentance s številko 10 na hrbtu. »El numero de Messi?«. »No, es el diez de Maradona!« Oblečen v slovito ca-miseto je na ring stopil tudi Martinez. Številka 10 pa mu ni pomagala. »Kdo bo zmagal mundial (nogometni)«, smo vprašali enega od Argentincev. »Nosotros (mi), toda bojimo se, da nam ne bodo namenoma poškodovali Messija.« Nogomet je hitro prevzel vlogo protagonista. Mimogrede je v Tivoliju nastopil tudi Denis Simčič, sicer rojen v Muenchnu, vendar s koreninami v Brdih. Angerman-nu je že v drugi rundi razbil arkado in sodnik je okrvavljenem Nemcu preprečil kal-varijo. Simčiču je bilo žal, da ni lahko pokazal kaj več. Pri njem se je okrepila zavest. da lahko gre po Zavčevi poti. Bruno Križman Junija spet v ringu LJUBLJANA - Dejan Zavec, ki je še vedno razpet med nemškim Magdebur-gom, kjer trenira v ekipi Sport Events Steinforth, ter Gabrnikom pri Juršincih v Slovenskih goricah, kjer živi, kadar ni v Nemčiji, bo že v roku treh mesecev znova stopil v ring. Po pravilih IBF mora med junijem in julijem obvezno braniti naslov svetovnega prvaka, njegov tekmec pa še ni znan. »Na to, s kom se bom pomeril in kje bo dvoboj, jaz kot boksar nimam vpliva. Seveda si želim, da bi spet boksal doma, pred domačimi gledalci, lahko dam le priporočilo, a s kom se bom pomeril in kje, to določijo drugi,» je povedal Zavec. Eden prvih izzivalcev je Poljak Rafal Jackiewicz, proti kateremu je Zavec vknjižili edini poklicni poraz v karieri. i Valentino Rossi Branilec na- slova je zmagovalec uvodne dirke motociklističnega SP v Dohi. Potem ko je vodilni Avstralec Casey Stoner, ki je v Dohi lovil še četrto zaporedno zmago na tem dirkališču, po napaki končal v pesku, je bila pot svetovnemu prvaku Rossiju na široko odprta. i Loris Capirossi Italijanski mo-tociklist je prvi dirkač v zgodovini od-vozil že svojo 300. dirko za svetovno prvenstvo, s svojim Suzukijem je na dirki v razredu motoGP končal kot deveti. Sedemintridesetletni dirkač je v karieri zmagal na 29 dirkah, bil pa svetovni prvak v razredu do 125 ccm (1990, 1991) in do 250 ccm (1998). i Fabien Cancellara 108. dirko od Pariza do Roubaixa (259 km), znano tudi z imenom »severni pekel«, je osvojil kar po samostojnem pobegu. Devetindvajsetletni Švicar je tako utrdil sloves kralja klasičnih preizkušenj. Cancellara je Švici prinesel komaj tretjo zmago na tej dirki, 87 let po uspehu Henrija Suterja. VČERAJ DANES Dario Zanier Vratar, ki je med vojno v bivši Jugoslaviji z Jako Lakovičem igral košarko v Doberdobu Jaka Lakovič, Roberto Mancini, Arsenal in Liverpool. Ali imajo osebnosti in imena uglednih nogometnih klubov sploh kaj skupnega? Da, vendar posredno: tačas so skoraj stalnica v pogovorih Daria Zanierja, bivšega vratarja in bivšega predsednika Mladosti iz Doberdoba, ki ima kar nekaj kratkoročnih načrtov. A začnimo od začetka. Dario Zanier je svojo športno pot kot večina Doberdobcev začel na nogometni zelenici: »Enostavno zato, ker v Doberdobu nismo imeli drugih športnih društev. Vselej pa sem se rad ukvarjal tudi z drugimi športnimi panogami,« pojasnjuje danes 43-letni Zanier. Svojo nogometno kariero je začel pri domačem klubu, nato pa igral v mladinskih kategorijah pri Poggiju, Monfalconeju in združeni ekipi Sovodenj. »Pri 17 letih sem se vrnil kMla-dosti, kjer sem prvič igral na članski ravni, svojo zadnjo sezono leta 1998/99pa sem odigral pri Ma-rianu v 1. amaterski ligi.« Med devetletnim igranjem pri Mladosti je tudi treniral cicibane (pri 18 in 19 letih), vseskozi pa je bil tudi aktiven odbornik. Dvakrat je bil izvoljen za podpredsednika doberdobskega nogometnega kluba, pet let pa je bil predsednik od leta 1994 do leta 1998: »Izkušnja dvojne vloge, ko sem bil igralec in istočasno predsednik kluba, je bila pozitivna. Šlo je za samoupravljanje; ko je bilo treba odločati, sem to brez težav storil. Ni bilo naporno, saj je bilo takrat upravljanje kluba lažje: v klubu nismo imeli drugih dejavnosti.« Višek športne kariere je Zanier doživel v mladinskih kategorijah pri Tržiču, ko je bil povabljen tudi na poskusni trening k Fiorentini. Izkušnja je bila zanimiva, vendar neuspešna. »To so farse, saj naposled klub izbira samo na podlagi denarnih interesov. V Italiji je to stalnica, saj je vse odvisno izključno od agentov, znanje pa je drugorazredno. Naj navedem še osebno izkušnjo: pri Tržiču sem redno igral na vseh prvenstvenih tekmah, samo proti Udineseju ne. Zakaj pa ? Ker je takrat moral vedno igrati drugi vratar, ki je bil sin odbornika. Njega je potem Udinese najel.« Pri Marian u, kjer je Zainer zaključil igralsko pot, se je bivši doberdobski vratar približal tre-nerstvu: »Že med zadnjo sezono sem večkrat pri- skočil na pomoč trenerjem in vodil vadbo vratarjev, ko sem obesil čevlje na klin, pa sem se posvetil izključno trenerstvu vratarjev.« Vratarje je treniral še pri mirenski Adrii, zdaj pa že drugo leto pri Cormoneseju. Leta 2008je opravil državni izpit pri vsedržavnem združenju vratarjev APPORT, lani pa je ustanovil tudi športno društvo »Šola vratarjev« (Scuolaportieri): »Gre za klub, ki nudi mladim vratarjem iz naše dežele in Slovenije izpopolnjevanje. V Doberdobu prirejamo jaz, trener Triestine Bac-cari, trener pri Manzaneseju Cosentini ter slovenski trener iz Bilj Zoretič treninge vsak ponedeljek. Vratarjev od 9. do 14. leta starosti je približno 24.« Klub je včlanjen v olimpijski komite CONI, ne pa v nogometno zvezo FIGC: »Nočemo vplivati na igralsko pot vratarjev, ampak izključno nuditi vzgojne smernice in izpopolnjevanje,« utemeljuje Zanier, ki je sicer po poklicu trgovski potnik pri tržaškem podjetju. Od srede do sobote je večinoma v Srbiji, od nedelje do torka pa v Doberdobu. Šola vratarjev se je razvila iz prvih enodnevnih tečajev za vratarje. »Večina društev si ne more privoščiti trenerjev za vratarje, zato sem pred- lagal skupne enkrat tedenske treninge. Vsak trening stane 8 evrov, organizatorji pa moramo s tem pokriti vse stroške igrišča, hkrati pa nudimo tudi opremo. Skratka: delujemo skoraj na prostovoljni osnovi. Za prevoz pa poskrbijo starši.« Večina deželnih klubov sicer ta projekt zavrača in tudi prepoveduje igralcem, da bi se udeležili skupnih treningov. Za-nier meni, da je klube predvsem strah, da bi mladi nato dobili ponudbe in torej zapustili matične klube. Klub, ki je zaživel letos, nudi ob treningih tudi izpopolnjevalne tečaje, ki bi mladim ob športni ponudili tudi kulturno in jezikovno izobrazbo. Ideja sloni na nogometnih šolah in pobudah, ki jih prirejajo že v Angliji in drugod po Evropi. Letos bo klub priredil prve večdnevne izpopolnjevalne treninge naprej na Lošinju in v Zagrebu, kjer se bodo soočali trenerji in igralci s Hrvaške in Šole vratarjev. Najzanimivejša pa bo letošnja izmenjava z Arse-nalom: »Junija bomo v Ravascelttu gostili skupino londonskih vratarjev in trenerjev, avgusta pa bodo v Londonu oni pogostili naše vratarje in trenerje.« Ob učenju vratarskih veščin bodo mladi imeli tudi možnost spoznavanja različnih kultur in učenja jezikov. Šola vratarjev vzdržuje stike še z Liverpoolom, trenerjem Robertom Mancinijem, ki tačas vodi Manchester, pogaja pa se tudi s španskimi klubi. »Stiki so res naključni, saj sta se kluba Arsenal in Liverpool oglasila prek socialnega omrežja Facebook, kjer imamo svojo skupino in redno objavljamo tudi vaje in posnetke treningov.« Med dolgoročne projekte navaja Zanier tudi ustanovitev podružnice v Sloveniji, skrita želja pa je ustanovitev privatne šole, ki bi po modelu angleških klubov in košarkarskih klubov v ligi NBA nudile različne športne dejavnosti, predvsem pa nogomet. Doberdobski vratar pa ni predan izključno nogometu. Rad ima tudi košarko, ki bi jo hotel v Doberdobu spet obuditi (pri 23 letih je Zanier eno sezono igral tudi v 1. diviziji s košarkarskim klubom Mladost) in sicer prek slovenskega košarkarskega zvezdnika Jake Lakoviča. »Pred kratkim sem predlagal, da bi doberdobska občina podelila Jaki Lakoviču ter trenerju in novinarju Branku La-kovič častno članstvo. Zbrali smo podpise, Občina je predlog že dobila.« Jaka Lakovič je namreč z Doberdobom povezan po sorodstvenih vezeh, saj se je njegov dedek rodil v Doberdobu, med vojno v bivši Jugoslaviji pa je v slovenski vasi preživel mesec dni. Tistega obdobja se dobro spominja tudi Za-nier: »Skupaj sva igrala košarko. Sploh nisem verjel, da bi se lahko tisti deček razvil v izvrstnega košarkarja. Po letu 1993, ko je tu preživel mesec dni, ga nisem več srečal. Nazadnje sem se z njim pogovarjal prek Facebooka, sicer pa se o pobudah dogovarjam z njegovo mamo.« V Doberdobu načrtujejo, da bi odslej imeli Dan Jake Lakoviča: enkrat letno naj bi zvezdnik preživel dan v Doberdobu in učil košarkarske veščine. Uvodno srečanje bo letos 26. junija, ko bodo priredili prijateljsko tekmo: »Igrali bodo prijatelji Jake Lakoviča iz zamejstva proti prijateljem Jake Lakoviča iz Slovenije. Na igrišču pred občinsko telovadnico bomo postavili koše, ki jih bo letos Občini podaril Jaka,« je še napovedal Zanier, eden izmed glavnih pobudnikov. Veronika Sossa 23 Četrtek, 15. aprila 2010 ALPE-JADRAN O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 04S1 5333S2 fax 04S1 53295S gorica@primorski.eu gorica - Nove table opozarjajo voznike na kontrole Meritve hitrosti vozil v štirih mestnih ulicah Svetogorska in Škabrijelova ulica ter ulici Terza Armata in Kugy pod nadzorom laserskih merilnikov Goriška občinska uprava je včeraj razkrila seznam ulic, v katerih bodo mestni redarji začeli redno opravljati meritve hitrosti vozil. V Ulici Terza Armata, Ulici Kugy, Svetogorski ulici in Škabrijelovi ulici so že v prejšnjih dneh postavili nove table, ki voznike obveščajo o možnosti kontrol z laserskimi napravami, z meritvami pa bodo sistematično začeli v prihodnjih dneh. »Ena izmed problematik, s katerimi se soočamo v našem mestu, je previsoka hitrost vožnje po nekaterih ulicah. Neodgovorni vozniki kršijo prometni zakonik, ob tem pa ogrožajo pešce in kolesarje, kar želimo preprečiti,« je povedal goriški župan Ettore Romoli, odbornik Fabio Gentile pa je nadaljeval: »V zadnjih letih smo občane preko medijev in spletne strani občine redno obveščali o urnikih in krajih, kjer so redarji merili hitrost. Žal pa smo s tem dosegli omejene rezultate, saj so se vozniki držali pravil le v času, ko so bili redarji na ulici. Zato smo z županom in poveljnikom mestnih redarjev Marcom Muzzattijem sklenili, da strategijo nekoliko spremenimo, čeprav želimo nadaljevati na poti transparentno-sti. Na začetku ulic, kjer bodo mestni redarji opravljali meritve, smo že namestili table, ki opozarjajo na možnost kontrol. Vozniki bodo torej vedeli, da ne smejo pretirano pritiskati na plin, vendar ne bodo vedeli, kdaj bodo meritve potekale.« V Ulici Terza Armata so tablo postavili po križišču z Ulico Faiti v smeri Ulice Vit-torio Veneto, v Ulici Kugy pa pri križišču z Ulico Blaserna v smeri Ulice Giustiniani. V Svetogorski ulici je tabla v bližini križišča z Ulico Caprin v smeri mestnega centra, v Škabrijelovi ulici pa so postavili kar dve tabli: prva je takoj po bivšem mejnem prehodu, druga pa na začetku ulice. Po podatkih poveljnika Muzzattija so mestni redarji na podlagi laserskih meritev leta 2008 izdali 24 glob zaradi previsoke hitrosti vožnje, lani pa 16. Le-tem je treba seveda dodati kontrole, ki jih izvaja prometna policija. »Seznam ulic, kjer bomo po novem opravljali kontrole, smo določili na podlagi nevarnosti le-teh, pa tudi njihovih značilnosti. Kontrol z laserskimi napravami namreč ni mogoče opravljati kjerkoli,« je pojasnil Muzzatti. Romoli je še povedal, da bodo v primeru, da se bo nova strategija obnesla, namestili table in merili hitrost tudi na drugih nevarnih točkah, ki jih goriški vozniki prepogosto zamenjujejo za dirkališča. štmaver - V bližini cerkve Usad grozi trem hišam, občina sklicuje sestanek Med včerajšnjim ogledom območja usada v Štmavru Goriški občinski odbornik za okolje Francesco Del Sordi, predsednik rajonskega sveta Lovrenc Persoglia, geolog Graziano Canciani ter predstavnika civilne zaščite in tehničnih uradov goriške občine so si včeraj zjutraj ogledali območje v bližini cerkve v Štmavru. Med tremi hišami v kraju Villa Vasi je namreč decembra nastal usad, ki pa se je v zadnjih časih povečal, kar je predsednika rajonskega sveta spodbudilo, da je sprožil alarm in opozoril pristojne na potrebo po sanaciji ob- močja in zagotovitvi varnosti tamkajšnjih poslopij. »Gre za zemeljski usad, ki je nastal med lanskimi božičnimi prazniki, ko smo na Goriškem imeli zelo obilne padavine. Usad se v bistvu nahaja sredi treh hiš in gleda proti Podsabotinu, medtem ko imamo na strani Soče že dalj časa drugi usad,« je povedal Per-soglia in nadaljeval: »Zaradi prisotnosti usada je geologu Cancianiju pred nedavnim bila poverjena študija območja, v kateri geolog ocenjuje, da so lah- bumbaca ko odtrganje zemlje povzročili različni faktorji. Za usad bi lahko bila kriva podtalna voda, ali pa deževnica, ki priteka s ceste. Tretja možnost je okvara na vodovodu.« Zaradi tega se bodo srečanja, ki ga bo že v privih dneh prihodnjega tedna priredil odbornik Del Sordi, udeležili tudi predstavniki družbe IrisAc-qua, ki upravlja vodovodno omrežje. »Na ogled območja bom poklical tudi deželno civilno zaščito, s katero se bomo pogovorili o možnostih za sanacijo,« je napovedal Del Sordi. (Ale) APrimorski ~ dnevnik Alkotest za štiri motoriste V nedeljo popoldan so policisti nad Ajdovščino ustavili štiri italijanske motoriste. Ker so kazali znake alkoholizira-nosti, so jim odredili preizkus z alkotestom. Vsi štirje so napihali več kot to zakon dovoljuje. Alkotest je pokazal najmanjši rezultat 0,39 in največji 0,76 mi-ligramov alkohola v izdihanemu zraku. Motorista, ki mu je alkotest pokazal najvišjo koncentracijo, so policisti pridržali, ostalim pa so prepovedali nadaljnjo vožnjo in jim izdali plačilne naloge. (nn) Pogorelič v gledališču Verdi Drevi ob 20.45 bo v goriškem gledališču Verdi koncert Iva Pogoreliča in kvarteta iz Cremone; informacije pri blagajni gledališča v Ul. Garibaldi in po tel. 0481-383327. Alenka Rebula v Gorici Nekoč smo ljudje sestavljali pesmi zato, da smo se povezali, zdravili, odganjali zlo, prebujali srčno moč. Verjeli smo v moč besede med nami. Pesmi lahko pokažejo, kje nas boli, in se dotaknejo rane z zdravilno močjo. Tako tudi poezija, ki ji bomo prisluhnili jutri zvečer v Gorici. ZTT prireja v sodelovanju z goriškim Kulturnim domom srečanje s pesnico in psihologinjo Alenko Rebula. O njenem pesniškem ustvarjanju se bo z njo pogovarjal Jurij Paljk, o delu z ljudmi pa Aldo Rupel. Poezije iz zbirke V naročju pa bo publiki predstavila Barbara Cerar. Srečanje bo ob 20.uri. Pogrešajo 46-letnika 2. aprila je neznano kam odšel 46-letni Jožef Bolčina, s stalnim bivališčem Male Žablje št. 10, dejansko bivajoč na naslovu Ob Hublju št. 5, Ajdovščina. Po-grešanec je suhe postave, visok približno 170 cm in ima rjave lase. Po podatkih je bil oblečen v jeans hlače in svetlo rjavo spomladansko jakno. Od doma je odšel peš, avtomobil pa je pustil parkiran pred banko v Ajdovščini na Goriški cesti. Policisti iz Ajdovščine za-prošajo vse, ki bi karkoli vedeli o njem, da to sporočijo na tel. (05) 365 72 00 oz. najbližji policijski postaji ali pokličejo na interventno številko 113 oz. anonimni telefon 080 1200. Kaj bo z domom za ostarele? Upočasnitev vzdrževalnih in obnovitvenih del na poslopju goriškega doma za ostarele buri duhove. Goriško vodstvo Stranke komunistične prenove dolži občinsko upravo brezbrižnosti do potreb starejšega prebivalstva in sploh do izboljšanja storitev na teritoriju. V ta namen nameravajo izvesti raziskavo in prirediti javno srečanje. gorica - Problem pasjih iztrebkov gorica/nova gorica - Cgil, Filcams in ZSSS Kazen za nesramneže 28 ^10 sertvdsn0 mrežo v korist delavcev Občina bo namestila nove avtomate z vrečkami in rokavicami za pobiranje iztrebkov, napoveduje pa tudi večjo represijo Goriška občinska uprava je naveličana lastnikov psov, ki ne čistijo za svojimi štirinožnimi ljubljenčki. Zato napoveduje ukrepe, s katerimi bo skušala spremeniti navade občanov, obenem pa obljublja tudi večjo represijo oz. pogostejše izrekanje denarnih kazni za tiste, ki ne izpolnjujejo svojih dolžnosti. »Vprašanje nesramnežev, ki ne poskrbijo za odstranitev pasjih iztrebkov na pločnikih in v parkih, je v Gorici postalo še bolj pereče v zadnjih mesecih, saj so v obnovljenih mestnih ulicah iztrebki vidnejši,« je povedal župan Ettore Romoli, ki je z odbornikom Francescom Del Sordi-jem napovedal nove ukrepe, s katerimi bo občina skušala omejiti neprijetni pojav. Najprej bo občina nabavila in namestila dodatne avtomate, pri katerih si bodo lastniki psov lahko brezplačno priskrbeli vrečke in rokavice za pobiranje iztrebkov. »Tri avtomate smo že lani namestili v spominski park pri korzu Italia, v bližino palače goriške pokrajine in v ljudski vrt na Verdijevem korzu, očitno pa to ni dovolj,« je povedal Del Sor-di, po katerem bodo na družbo Iris naslovili tudi prošnjo za dodatno čiščenje mestnih ulic, kar pa bo seveda bremenilo račune za odpadke vseh občanov. Dalje bodo izvedli informativno kampanjo, ne nazadnje pa bodo mestnim redarjem poverili nalogo, da občanom, ki ne počistijo za svojimi psi, brez večjih pomislekov izrečejo globo v višini 50 evrov. Lani so mestni redarji iz tega razloga skupno kaznovali šest-Mnogi Goričani ne počistijo za svojimi psi bumbaca najst lastnikov psov. (Ale) tržič - Poleti Obnovitvena dela v parku 1. sv. vojne Pred poletjem bodo v tematskem parku prve svetovne vojne v občini Tržič stekla dela. Kot sta včeraj pojasnila podžupanja Silvia Altran in koordinator tematskega parka Marco Mantini bodo s pomočjo pokrajinskih prispevkov (151 tisoč evrov) poskrbeli za nekaj vzdrževalnih in obnovitvenih del ter za namestitev novih smernih in informativnih tabel, v luči izvajanja t.i. Lokalnega akcijskega načrta (PAL) v okviru programa Kras 2014+. Park pa bo v kratkem tudi protagonist dokumentarca, ki ga rimska produ-centska hiša snema o dogodkih iz prve svetovne vojne v naši deželi. V petek so sindikat Cgil in področni sindikat zaposlenih v trgovini Filcams Cgil za goriško pokrajino ter Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) za Goriško podpisali sporazum o sodelovanju. Podpisniki so si namreč edini, da lahko padec meje med Slovenijo in Italijo predstavlja pomembno spodbudo za politično, kulturno ter socialno ekonomsko izmenjavo med državama. Dosedanjim sporazumom gre torej prišteti novega, ki si za cilj postavlja ureditev servisne mreže za pomoč in obrambo pokojninskih, socialnih in zdravstvenih pravic delavcev zaposlenih v trgovini in turizmu na obmejnem območju, se pravi za slovenske delavce v Italiji in italijanske v Sloveniji. Med obvezami sporazuma je tudi odprtje (v drugem trimesečju 2010) servisnega okenca v Novi Gorici v sodelovanju s sindikatom upokojencev Spi Cgil in patronatom Inca. Sodelovanje naj bi poglobilo stike med Cgil iz Gorice in svojimi člani iz Slovenije, z možnostjo, da bi ti lahko razpolagali z dvojno člansko izkaznico. 24 Torek, 13. aprila 2010 GORIŠKI PROSTOR GORICA - Muzil Mamma mia GORICA/NOVA GORICA - Čezmejni pohod oz. tek Vivicitta-Poživimo mesto Ulice preplavilo nad s il 600 ljubiteljev teka in hoje publiko Najhitrejši so bili Novogoričan Mitja Kosovelj in Kenijec Zakayo Kipsang Biwott ter Lucija Krkoč iz Podnanosa na noge Sončno, vendar vetrovno in dokaj hladno vreme je v nedeljo spremljalo priljubljeno čezmejno prireditev Vivicitta-Poživimo mesto, ki je letos že šestnajstič povezala Gorico in Novo Gorico. Na zbirališču oz. na štar-tu na skupnem trgu se je zbralo nekaj več kot 600 ljubiteljev tovrstnih športno-rekreacijskih prireditev. Pohod in tek Vivicitta-Poživimo mesti velja za vsedržavni dogodek, ki je nastal na pobudo združenja UISP, za goriško prireditev pa že od vsega začetka skrbijo še Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, Športni zavod Nova Gorica ter društvi Mark iz Šempetra in Marathon Club iz Gorice. K nedeljski pobudi je pristopilo 36 italijanskih in 20 mest z vsega sveta. Vsi dogodki so se potekali sočasno. Dodati velja, da je bila letošnja Vivicitta namenjena boju proti rasizmu. Na prireditvi so priredili tudi nabirko za nakup športne opreme v enem od palestinskih begunskih centrov v Libanonu, na koncu pa so vsi udeleženci odgovarjali na vprašanja ankete o onesnaževanju okolja. Poleg prirediteljev je pozdrav nedeljski prireditvi izrekel tudi predsednik goriškega CONI-j a Giorgio Brandolin, ki je s strelom štartne pištole dal znak za začetek teka oz. pohoda. V kratkem pozdravnem nagovoru je med drugim povedal, da je šport velikokrat stopal pred politiko in je v marsičem pripomogel, da se je meja postopoma zmajala in končno prenehala predstavljati oviro med ljudmi. Najprej so na pot krenili tekmovalci - teh se je na štartu zbralo kar 119. Po cestah in ulicah obeh mest so pretekli skupno 12 kilometrov. Razred zase sta predstavljala Novogoričan Mitja Kosovelj in Kenijec Zakayo Kipsang Biwott, ki sta silovito potegnila že takoj po štartu in vodila skozi vso progo. Z res lepo gesto sta tudi zaključila svoj napor, saj sta z roko v roki skupaj prečkala ciljno črto, ki je bila postavljena na skupnem trgu obeh Goric. Za pretek proge sta potrebovala 36 minut in 48 sekund, s skoraj tri minutno zamudo je za njima na cilj pritekel tretje uvrščeni Franco Plesnicar s Trbiža. Med ženskami je slavila Lucija Krkoč iz Podnasnosa s časom 42'28, ki je med drugim dosegla deveti najboljši čas vseh Vivicitta v Italiji; na drugo mesto se je uvrstila Micaela Bo-neressi iz Vidma, tretja pa je bila No- RONKE - 24. aprila Naši kmečki turizmi in vinske kleti Vse je že skoraj nared za pobudo Naši kmečki turizmi in vinske kleti, ki bo v soboto, 24. aprila, zaživela v obnovljeni športni palači v Ronkah od 16. do 19. ure. Obiskovalci bodo lahko spoznali najpomembnejše krajevne vinske kleti, ki svoja vina ustekleničijo in še dodatno pripomorejo k promociji našega prostora tudi v sosednjih državah. V soboto bodo svoje delovanje predstavile kleti Bar-ducci, Fulvio Boscarol, Marcello Brotto, klet Do Ville družine Bono-ra, Poropat in klet Blasig ter kmečki turizmi Da Dodici, da la Efa in Mazzuchin. Srečanja se bodo udeležili tudi predstavniki vinske kleti iz Metlike, s katero so Ronke že več let pobratene. Člani združenja pokuševalcev vina O.N.A.V. bodo obiskovalcem postregli s pokušnjo vin, skupina Chei dal Tajut iz Humina pa s pršutom San Daniele in sirom Montasio. Glasbeni laboratorij »Estravagario teatro« iz Verone nikdar ne razočara gledalcev, oziroma jih s svojimi muzikali stalno in vnovič preseneča. To se je zgodilo tudi v nedeljo, ko so člani skupine na odru Kulturnega doma dvakrat predstavili muzikal »Mamma mia«. Prvič so nastopili popoldne v okviru komičnega festivala »Komigo 2010«, v večernih urah pa v okviru sezone goriškega združenja Ter-zo teatro z naslovom »Un Castello di...Musical Risate!«. Pesmi slavne švedske skupine Abba so tako popoldne kot zvečer prijetno odmevale in publika jih je spremljala najprej s ploskanjem, nato pa tudi s petjem in s plesom. Skupna pobuda in sodelovanje obeh goriških gledaliških festivalov »Komigo« in »Un Castello di..Musical Ri-sate!« se je torej nadvse pozitivno obnesla, saj je privabila v Kulturni dom množično publiko. V okviru sodelovanja med ustanovama gre omeniti, da bo v petek, 14. maja, v Kulturnem domu posebna nagradna gledališko-komična predstava za vse abonente »Komigoja« in združenja Terzo teatro. Festival »Komigo« pa bo zadnjo predstavo letošnje sezone ponudil v torek, 11. maja (ob 20.30), in sicer spektakel Špasteatra iz Menegaša »Optimist«. V njem nastopa priznani slovenski igralec Matjaž Javšnik. Predstava govori o izkušnjah slehernika, ki se je rodil v Jugoslaviji, odraščal v Sloveniji in se naposled znašel na trgu delovne sile, imenovanem Evropa. Predstava žanje zadnje čase po Sloveniji velik uspeh. (ik) Younicef tudi v Gorici V prejšnjih dneh je na sedežu mladinskega centra Punto giovani v Gorici potekalo srečanje, v okviru katerega so se trije mladi državni koordinatorje organizacije Unicef z goriškimi prostovoljci pogovarjali o novem projektu Younicef. Pobuda, ki se je porodila na državnem kongresu Unicefa lani v Neaplju, želi združiti vse mlade prostovoljce Unicefa med 14. in 30. letom pod geslom »Bodi sam sprememba, ki jo želiš videti v svetu«. Cilj projekta Younicef je informiranje mladih o dejavnostih Unicefa in ustanavljanje skupin motiviranih prostovoljcev, ki so pripravljeni zbirati sredstva za otroke v stiski. Goriški prostovoljci so se na predlog koordinatorjev z veseljem odzvali in vabijo goriško mladino, naj se jim pridruži pri grajenju sveta po meri otrok». Zainteresirani se lahko obrnejo na goriški sedež Unicefa v Ulici Ascoli št. 3 v Gorici ali na spletno stran »Unicef Gorizia« na Facebooku. V odkrivanju »sivih con« skupnosti Umetniška povezava med Slovenci, ki živijo v Laškem in v Dolenjah oz. na Krminskem - Razstava je na ogled do 3. maja Z leve Joško Vetrih, Igor Komel, Marina Sgubin, Karlo Mučič in Oskar Beccia V objemu vasice Skrljevo, ki se kot or-lovo gnezdo tišči obronkov zapadnih Brd, so v soboto odprli likovno razstavo slikarja iz Ronk Oskarja Beccie. Razstavne prostore je ustvarjalcu ponudil priznani slovenski gostinski lokal Sgubin, pobudo za likovni prikaz v briški vasici pa sta dali goriški Kulturni dom in kulturna zadruga Maja v sodelovanju z ZSKD in društvoma Jadro iz Ronk in Tržič. Odprtja razstave se je udeležilo veliko ljudi, ki sta jih privabila Becciovo ustvarjanje in pa neobičajno okolje postavitve razstave. Ta del Brd, ki spada v občino Dolenje, je še do pred desetletji imel slovensko osnovno šolo, danes pa se slovenski živelj prepoznava le v nekaterih družinah, med katere spadajo tudi Sgubinovi. Slovesnost v kletnih prostorih restavracije, je uvedla pesem solopevke Miljam Pahor iz Rupe, ki jo je na klavir spremljala Barbara Peršič iz Števerjana. O pobudi je spregovoril ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel, ki je izpostavil predvsem dejstvo, da likovna razstava najde svoje mesto v gostinskem lokalu, ki pa ga Goričani premalo poznajo. Izrazil je tudi željo, da naj bo razstava Oskarja Beccie le uvod v nadaljnje pobude. Z njim sta soglašala tudi lastnica lokala Marina Sgubin in predsednik društva Jadro Karlo Mučič. Pobudniki so se spomnili tudi zadnjih dveh slovenskih učiteljic, ki sta poučevale v Skrljevem, in sicer Emice Pavletič in Nele Pavletič Braini oz. zadnjega učenca Gigija Sgubina. O slikarju in njegovem delu je spregovoril umetnostni kritik Joško Vetrih iz Gorice, ki Beccio postavlja med pozorne opazovalce stvarnosti, ki so zelo navezani na domačo pokrajino. Beccia kaže živo zanimanje za ta mali svet, ki kljub tišini in odmaknjenosti živi v simbiozi z bolj kričečim svetom, v katerem se gibljemo preobremenjeni in brezbrižni in v katerem zasledujemo vsak svoje prazne upe. Razstava bo odprta do 3. maja, ogled (tel. 0481/60371) pa je možen ob urnikih gostišča. Dogodek v goriških Brdih pa ni bilo zgolj odprtje likovne razstave, ampak je zvenel še posebej kot povezava med Slovenci, ki živijo na Laškem in v Dolenjah oz. na Krminskem. »Sive cone« naše skupnosti - kot smo jih nekoč imenovali - pa gre po svoji vsebini in lepoti občasno ovrednotiti in obiskati. (vip) / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 14. aprila 2010 1 7 KROMBERK - Pogovor z direktorjem Lesimpexa Miranom Mladovanom Montažne lesene hiše postavili tudi v Abrucih Družba proda/a 200 manjših hiš, plačila pa ni prejela - Ljudje čakajo na denar od države za obnovo V novogoriški družbi Lesimpex s sedežem v Kromberku, ki je bila kot družinsko podjetje ustanovljena leta 1989 in velja za največjega proizvajalca kvalitetnega vrtnega programa iz lesa v Sloveniji, v zadnjem času pa je usmerjena predvsem v prodajo in gradnjo montažnih lesenih hiš različnih velikosti, so potres, ki je pred enim letom prizadel Abruce oziroma mesto LAquila z okolico, zgrabili kot priložnost. Kot je povedal direktor družbe Lesimpex, Miran Mladovan, se niso prijavljali na javne razpise z izredno kratkimi roki in zahtevnimi pogoji, ki so potekali preko civilne zaščite, ampak so se od vsega začetka osredotočili na zasebne stranke. »S pomočjo naših starih kupcev smo dol odprli tri prodajna mesta in na njih uredili naše razstavne prostore, kjer smo prikazali razne modele hiš,« je povedal Mladovan in dodal, da so v prvi fazi po potresu, od aprila do junija, ko je obstajala največja panika, na območju, ki ga je prizadel potres, prodali okrog 200 manjših montažnih hiš, velikih 30 do 40 kvadratnih metrov. »Druga faza, ki še traja in bo še trajala, pa predstavlja izgradnjo pravih hiš. V tej fazi smo postavili okrog dvajset večjih stanovanjskih hiš v izmeri od 80 do 130 kvadratnih metrov,« je pojasnil Mladovan in ponosno dodal, da je Lesimpex z novo tehnologijo sistemske letne gradnje oziroma s skeletno montažno protipotresno gradnjo naredil velik preskok. Nov produkt jim predstavlja novo tržno nišo. S tovrstno protipotresno gradnjo bodo Direktor Miran Mladovan pravi, da si Lesimpex s skeletno montažno protipotresno gradnjo utira pot posebej v tujini nace novak skušali osvojiti vse trge, kjer so prisotni, še posebej v tujini, kamor izvozijo 90 odstotkov celotne proizvodnje. Mladovan je pojasnil, da bo druga faza še trajala zato, ker ljudje v LAqui-li še vedno pričakujejo denar od države za popotresno obnovo. Takoj po potresu se je govorilo, da bodo dobili 100150 tisoč evrov nepovratnih sredstev za popravilo svojih domov, a tega denarja še ni bilo. »Za nas je pomembno, da faza montažne lesene gradnje na nek način šele prihaja, saj v Abrucih pa tudi širše danes nihče več ne razmišlja o standardni betonski klasični gradnji,« je še zadovoljen Mladovan, ki pa je znal ob hudi stiski ljudi, ki so ostali brez vsega, tudi pozabiti na posel in dobiček. »Najhuje je bilo v vaseh okrog LAquile. Tam je bila res Hirošima, vse totalno porušeno. Tam smo postavljali hišo družini, ki je mesec in pol po potresu živela pod navadnim najlonom. Zadnji denar, ki so ga imeli, so dali za 30 kvadratnih metrov veliko hiško,« je povedal Mladovan in pojasnil, da ga je tam res stisnilo pri srcu, tako da so potem tej družini barvo in del kritine podarili. Podobno je bilo še v nekaterih drugih primerih. Čeprav je Lesimpex, za katerega Mladovan pravi, da je bil edina slovenska družba, prisotna v Abrucih po potresu, na račun popotresne gradnje iztržil okrog 1,5 milijonov evrov, kar je pomembno prispevalo k dobrim poslovnim rezultatom v letu 2009, pa že devet mesecev čakajo na 200 tisoč evrov še neizplačanih obveznosti. »Problem je, da je pri tujih izterjavah, še posebej v Italiji, to zelo težko, če že ne nemogoče. Seveda imamo tudi v Italiji svoje pravnike, a vsak, ki dela v tem poslu, ve, da se lahko takšne zadeve vlečejo leta,« je še povedal. V Grčiji, kjer imajo tudi podjetje, jim država že skoraj leto dni dolguje 150 tisoč evrov. Glede na to, da je kot podjetnik ogromno na poti in vidi ter sliši marsikaj, je prepričan, da gospodarske krize še ne bo tako hitro konec. Na vprašanje, ali bi lahko pri teh neplačilih v tujini kakorkoli pomagala tudi država, je odvrnil, da je slovenska država na tem področju izjemno toga. »Pozitivne izkušnje s podporo države imamo le na japonskem trgu, kjer izredno dobro sodelujemo z našim veleposlaništvom v Tokiu. Tam smo letos pridobili tri nove kupce. To je res vzoren primer, kako lahko diplomacija na zelo enostaven način pomaga pri prodoru na nekem trgu. Če bi le delček te diplomacije uporabili v Italiji ... Mislim, da mi sploh nimamo gospodarskega diplomata v Italiji, na katerega bi se lahko podjetja, ki delujejo na italijanskem trgu ali bi si tja želela, obrnila,« je še navrgel podjetnik, ki je v enem letu samo do Abrucev in nazaj prevozil 35 tisoč kilometrov. Zadnjič je 1600 kilometrov dolgo pot tja in nazaj prevozil pred nekaj tedni, skupaj pa je bil v L'Aquili več kot dvajsetkrat. Prepričan je, da bo imelo podjetje, ki zaposluje 70 ljudi, na območju LAquile in okolice še veliko dela, izkušnje, ki so jih pridobili s protipotresno gradnjo, pa bodo lahko dobro unovčili tudi na drugih trgih, še posebej tam, kjer se bodo tla močneje zatresla, kar se zadnje čase kar pogosto dogaja. Nace Novak GORICA - Razstava Ko je umrl moj oče V goriškem Kulturnem domu bodo jutri ob 18. uri odprli razstavo Quando mori mio padre - Ko je umrl moj oče. Gre za prikaz risb, kratkih spisov in pričevanj otrok, ki so bili v letih 1942-43 zaprti v fašističnih taboriščih na italijanski vzhodni meji. Njihove risbe, ki jih hranita državni arhiv Republike Slovenije in Muzej sodobne zgodovine v Ljubljani, so nastale po vojni, ko so jim psihologi skušali pomagati pri premoščanju hude življenjske travme. Razstavo je pripravil center za zgodovinske raziskave Leopoldo Gasparini, uredili pa so jo Metka Gom-bač, Boris M. Gombač in Dario Mattiussi. Pobudo so včeraj predstavili goriški pokrajinski odbornik Marko Marinčič, predstavnik združenja Tenda per la pace Corrado Altran, predstavnik centra Gaspa-rini Pino Mirabella in Igor Komel za Kulturni dom. Razstava bo na ogled do 8. maja, ko bo v Kulturnem domu srečanje 200 višje-šolcev z Goriškega in Tržaškega, ki so sodelovali pri projektu Memoria e Impegno -Spomin in prizadevanje. Cilj projekta je seznanjanje mladih z zgodovino preteklega stoletja, s preteklostjo teh krajev in vojnih konfliktov. Na dan obletnice zaprtja zadnjega nacističnega taborišča - 8. maja bodo torej dijaki v Kulturnem domu predstavili rezultate svojega dela, popoldne pa se udeležili praznika Evrope na Trgu Evrope - Transalpina. (sas) Izidor Fiegl razstavlja Krajevna skupnost Nova Gorica vabi drevi ob 18. uri v galerijo Frnaža na odprtje razstave slik v airbrush tehniki Izidorja Fie-gla. Airbrush tehnika nanosa barv je zanimiva za specifične efekte brezhibne barvne površine, kjer se barve nenadoma in brez prehodov prelivajo v meglice ali pa so odsekano dovršene kot ostri robovi. Avtorja bo na otvoritvi predstavila Barbara Filej, njegova dela pa bodo na ogled do 7. maja. (nn) Predstavitev Cirkulacije 2 V okviru cikla Soočanja s sodobno vizualno umetnostjo bo v Mestni galeriji Nova Gorica danes ob 19. uri na sporedu predstavitev intermedijske kolektivne platforme Cirkulacija 2. O Cirkulaciji 2, ki so jo kot družabni center za kreativno sodelovanje na področju sodobne umetnosti leta 2007 zasnovali nekateri odmevni vizualni in zvočni umetniki, bodo spregovorili Stefan Doepner, Boštjan Leskovšek in Borut Savski. Cirkulacija 2 predstavlja prostor za produkcijo in prezentacijo sodobne umetnosti, ki vpeljuje neinstitucionalni samoprodukcijski način dela. Ta se bistveno odmika od načinov dela muzejev in galerij ter poudarja pomembnost socialnega tkiva prisotnih. Namen Cirkulacije 2 je pretočnost idej in na ta način kreiranje diskurza o sodobni umetnosti, ki je za snovalce Cirkulacije 2 lahko le totalna umetnost. (nn) NOVA GORICA - Kršitev zakonskih določil Divje parkiranje? Policija že ukrepa V zvezi s problematiko nepravilnega parkiranja na Gradni-kovi in Cankarjevi ulici v Novi Gorici, o čemer smo pisali pred dvema tednoma, smo pred nekaj dnevi prejeli pojasnilo s Policijske uprave Nova Gorica. V njem so zapisali, da so s tem seznanjeni in da ob zaznanih in prijavljenih kršitvah zoper kršitelje ukrepajo v skladu s svojimi pooblastili in zakonskimi predpisi. »Policija je v primeru kršitev prisojna za ukrepanje na javnih površinah, in če je parkiranje v nasprotju z določili Zakona o varnosti cestnega prometa. V skladu z navedenim zakonom in seveda tudi z občinskim odlokom pa ima pristojnosti tudi mestno redar-stvo,« so zapisali v pojasnilu, v nadaljevanju pa navedli nekaj statističnih podatkov. Novogoriški policisti so v letu 2009 izdali 119 obvestil o prekršku za nepravilno par- kiranje na mestnih ulicah, od tega 8 obvestil na Cankarjevi ulici in 18 na Ulici Gradnikove brigade. V letu 2010 pa je bilo izdanih skupno 86 obvestil za nepravilno parkiranje, od tega 8 na Cankarjevi ulici in 9 na Ulici Gradnikove brigade. S policijske uprave so še sporočili, da veljavna zakonodaja ne vsebuje določil o časovni pristojnosti policije ali redarstva v zvezi z ukrepanjem, tako da bi lahko tudi v večernem in nočnem času poleg policije ukrepalo tudi občinsko redarstvo, pojasnilo pa so sklenili z zagotovilom, da bo policija tudi v prihodnje spremljala kršitve, ki so v njeni pristojnosti in zoper kršitelje ukrepala. Naj dodamo, da v zadnjih dveh tednih na obeh kritičnih območjih ni prišlo do vidnih izboljšav oziroma, da ljudje na Gradnikovi in Cankarjevi ulici še vedno parkirajo, kjer se jim zljubi. (nn) NOVA GORICA - Prefektinja Marrosu obiskala Upravno enoto Organizacija in pristojnosti različne, dobre prakse pa je možno poenotiti Goriško prefektinjo je na obisk povabila načelnica Upravne enote Nova Gorica Bojana Kompare - Maja srečanje v Gorici Z včerajšnjega srečanja Na povabilo načelnice Upravne enote Nova Gorica, Bojane Kom- dela upravne enote. »Izkazalo se je, da pokrivamo različna področja depare, je novogoriško upravno enoto včeraj obiskala goriška prefektinja la, in da se tudi organizacija dela na upravni enoti in prefekturi precej Maria Augusta Marrosu. Obiska se je udeležil tudi direktor novogori- razlikuje. Vsekakor bi bilo smiselno poenotiti dobre prakse pri delu na ške policijske uprave, Alojzij Mohar. Kot je povedala načelnica novogo- obeh straneh meje,« je v zvezi z obiskom povedala Bojana Kompare in riške upravne enote, so prefektinjo med obiskom seznanili s področjem dodala, da bo v kratkem, predvidoma v mesecu maju, vrnila obisk. (nn) 26 Torek, 13. aprila 2010 GORIŠKI PROSTOR štandrež - Tradicionalna salamijada Tekmovanje salam Za zmago se je potegovalo 50 vzorcev salam - Prvo mesto si je zagotovila salama Rada Buzina iz Rupe V domu Budal se je zbralo res veliko ljubiteljev in proizvajalcev domačih salam Tradicionalna salamijada je preteklo soboto v dom Andreja Budala v Štan-drežu privabila res številne ljubitelje pristne domače hrane. Prireditev si je pred štiridesetimi leti zamislila skupina starejših domačinov, katerim so v zadnjih letih priskočili na pomoč člani športnega društva Juventina. Pravi praznik okusa pa je presegel vsa pričakovanja in iz le- [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, Ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, Ul. Aquileia 89, tel. 0481-76025. Gledališče GLEDALIŠKI FESTIVAL »UN CA-STELLO DI... MUSICAL & RISATE!«: danes, 11. aprila, ob 20.45 v Kulturnem domu v Gorici musical »Mam-ma mia... che passione!« v izvedbi gledališke skupine Estravagario Teatro iz Verone; prireja združenje Terzo Teatro iz Gorice, predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici. SEZONA SSG 2010 V GORICI: v ponedeljek, 19. aprila, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž Oblo-mov (Ivan Aleksandrovič Gonča-rov); v ponedeljek, 26. aprila, ob 20.30 Tartuffe (Molier) v izvedbi Slovenskega narodnega gledališča Drama iz Ljubljane; v ponedeljek, 17. maja, ob 20.30 v Kulturnem domu Dueti (Peter Quilter) in v torek, 25. maja, ob 20.30 v Kulturnem domu O »Poročilu mešane zgodovin-sko-kulturne italijansko-slovenske komisije« oziroma: Dialog med kuharico v gostilni in njeno pomočnico o vprašanjih brez vsakega bivanjskega pomena (Franco Pero); informacije in razervacije v Kulturnem domu v Gorici (Ul. Brass 20, tel. 0481-33288). m Kino DANES V GORICI KINEMAX: zaprto. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »L'uomo nell'ombra«. Dvorana 2: 17.30 »Dragon Trainer« (Digital 3D); 20.20 - 22.15 »La vita e una cosa meravigliosa«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Green Zone«. Dvorana 4: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Il cac-ciatore di ex«. Dvorana 5: »Kinemax d'Autore« 17.40 - 20.00 - 22.10 »The Hurt Locker«. ta v leto se ga udeležuje več pridelovalcev suhomesnatih jedi. Tudi konkurenca je neizprosna, saj se tekmovanja ob domačih pridelovalcih in pridelovalcih iz sosednjih vasi udeležujejo tudi kolegi z novogoriškega območja. Posebna žirija je morala letos pokušati in oceniti kar 50 vzorcev salam. Po poglobljeni »analizi« je naposled nagra- fl Razstave STRANKA SLOVENSKA SKUPNOSTv sodelovanju s krožkom Anton Gregorčič iz Gorice pripravlja razstavo volilnih plakatov SSk na Goriškem. Pobuda spada v sklop 35-letnice ustanovitve SSk na Goriškem. V ta namen prosi vse bivše in sedanje aktivne člane SSk, da posodijo morebitne plakate, ki jih hranijo v osebnih ali sek-cijskih arhivih; informacije po tel. 3358011948. FOTOGRAFSKI KROŽEK BFI vabi na odprtje fotografske razstave Angela Damiana danes, 13. aprila, ob 18.30 v baru Cichetteria v Ul. Petrarca 2 v Gorici; na ogled bo do 9. maja. V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA na Trgu Edvarda Kardelja 5 v Novi Gorici bo danes, 13. aprila, ob 19. uri predstavitev intermedijske kolektivne platforme Cirkulacija 2 umetnikov Stefana Doepnerja, Boštjana Le-skovška in Boruta Savskija. V GALERIJI LA BOTTEGA v Ul. Nizza 4 v Gorici je na ogled razstava Giu-seppine Lesa; do 14. aprila od ponedeljka do sobote med 10.30 in 12. uro ter med 16.30 in 19. uro, ob nedeljah in praznikih med 10.30 in 12. uro. ČISTILNA AKCIJA OČISTIMO BREGOVE SOČE bo potekala v nedeljo, 17. aprila, v okviru pobude »Očistimo Slovenijo v enem dnevu«. Turistično društvo Solkan v sodelovanju s krajevno skupnostjo Solkan vabi na zbirno mesto v Solkanu pri Kajakaškem centru ob 10. uri. Zaključek bo ob 14. uri pri ošteriji Žogica; informacije po tel. 00386-41974588, www.solkan.net. SKRD JADRO IN SKŠRD TRŽIČ vabita na ogled razstave Svet igrač v občinski sejni dvorani v Turjaku; odprta bo do 25. aprila vsak dan od 16. uri do 19. ure; informacije in najava skupinskih obiskov izven urnika po tel. 347-4612447. Koncerti DOBRODELNI KONCERT »POMLADNI CVET DOBROTE« bo v četrtek, 15. aprila, ob 20. uri v Kulturnem domu v Gorici v organizaciji Rotaract kluba. Nastopili bodo Zoran Predin, Slavko Ivančič, mladinski pevski zbor Šempeter in goriška pevka Gabriella Gabrielli. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v ponedeljek, 19. aprila, ob 20.15 nastop pianistke Jasminke Stančul iz Srbije; informacije nudi Kulturni dom Nova Gorica, Bevkov trg 4, tel. 003865-3354013, www.kul-turnidom-ng.si. dila najboljših osem, vsem udeležencem pa podelila kolajno. Prvo mesto si je tudi letos zagotovila salama gospoda Rada Buzina iz Rupe, ki slavi po res odličnih salamah, s katerimi se udeležuje številnih tekmovanj. Po rezinah salame ob štandreškem sirkovem kruhu pa so nato lahko segli tudi obiskovalci, ki so se lahko prepričali o okusih žirije. H Šolske vesti PRI MLADINSKEM DOMU poteka do 30. aprila predvpis k pošolskemu pouku za šolsko leto 2010-11 z znižano vpisnino; informacije na sedežu v Gorici - Ul. Don Bosco 60, tel. 0481546549 in 328-3155040. SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE - Tajništvo Gorica ima na razpolago eno štipendijsko mesto za seminar slovenskega jezika in kulture, ki bo potekal v Ljubljani od 5. do 16. julija. Prednost ima osebje, ki poučuje na šolah s slovenskim učnim jezikom. Informacije na sedežu sindikata na Korzu Verdi 51 v Gorici ob četrtkih med 15.30 in 17. uro (tel. 0481-82613); zainteresirani naj se javijo do 15. aprila. S Izleti DRUŠTVO KRVODAJALCEV SO-VODNJE organizira od 2. do 6. junija avtobusni izlet v Turin; informacije po tel. 340-3423087 ali 3294006925, vpisovanje ob četrtkih med 17. in 19. uro na sedežu društva v Gabrjah do zasedbe razpoložljivih mest. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da je za avtobusni izlet v Beograd, Vukovar, Novi Sad itd., ki bo od 30. maja do 3. junija, kakor tudi za izlet z letalom na Sicilijo, ki bo potekal od 11. do 18. oktobra, še nekaj prostih mest. Vpisovanje na tel. 0481-390688 ali 3496708562 do zasedbe zazpoložljivih mest na avtobusu. Na račun 200 evrov za vsak izlet. PD ŠTANDREŽ prireja petdnevni avtobusni društveni izlet v Provanso od 21. do 25. aprila; informacije in vpisovanje po tel. 0481-20678 (Božo) in 347-9748704 (Vanja). UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA obveščajo udeležence izleta v Maremmo in na otok Giglio v Toskani od 22. do 25. aprila, da lahko poravnajo stroške za izlet; odhod avtobusa bo ob 6.50 iz Štivana s postanki ob 7. uri v Jamljah, ob 7.10 na Poljanah, ob 7.15 v Doberdobu in 7.30 pri piceriji Al Gam-bero v Ronkah; na razpolago je še nekaj mest; informacije po tel. 3804203829 (Miloš). SPDG prireja v nedeljo, 18. aprila, izlet na Jelenk (1107 m) nad Spodnjo Idrijo. Predvidevajo 2 uri in pol lahke hoje do vrha in približno 3 ure krožne poti po Idrijskih Krnicah ter sestop v dolino Kanomlje - vmes postanek v planinskem domu. Zborno mesto na parkirišču pri Rdeči hiši ob 7. uri; informacije na boris@kinoate-lje.it ali po tel.339-7047196. □ Obvestila FEIGLOVA KNJIŽNICA v Gorici obvešča, da je odprta vsak delavnik od 10. do 18. ure. DRUŠTVO JADRO organizira tečaj yo-ge (vaje za sprostitev, dihanje, avto-masaža...) na sedežu društva v Rom-janu; informacije po tel. 3498419497, tel. 0481-482015. SEDEŽ SOVODENJSKE ENOTE CIVILNE ZAŠČITE na Vrhu, Brežiči 32, je odprt za javnost vsako drugo in zadnjo sredo v mesecu od 20. do 21. ure. Prostovoljci bodo na razpolago občanom za informiranje o delovanju Civilne zaščite in za sprejemanje informacij o potencialnih nevarnostih za prebivalstvo in teritorij. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO prireja v sodelovanju s KRUT-om sklop ustvarjalnih srečanj za dobro počutje z naslovom Po sledovih notranjih barv. Srečanja pod mentorstvom likovne terapevtke Jane Pečar bodo 13., 20. in 27. aprila ter 4. in 11. maja od 16. ure do 17.30 na sedežu DSU v KB centru na Korzu Verdi 51 int. v Gorici; informacije in prijave na sedežu KRUT-a v Trstu, Ul. Cicerone 8/b, od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro (tel. 040-360072). V MLADINSKEM KLUBU DIJAŠKEGA DOMA v Gorici bo od 16. aprila do 8. junija potekala ob torkih in petkih med 18.30 in 19.30 telesna vadba za odrasle z naslovom Petnajst ur gibanja in poslušanja telesa. Vaje za usklajenost, gibčnost in moč ter vodenje v smeri senzibilizacije telesa bo posredoval Aldo Rupel; vpisovanje do 13. aprila med 14. in 18. uri po tel. 0481-533495 (informacije po tel. 348-5298655). DRUŽBA ROGOS prireja v sprejemnem centru Gradina v Doberdobu v petek, 16. aprila, ob 18.30 mesečno srečanje Znanost na krožniku. Gost večera bo Silvia Battistella, ki bo vodila predavanje z naslovom Soška postrv: ogrožena vrsta; informacije na inforogos@gmail.com ali po tel. 3334056800. KD OTON ŽUPANČIČ vabi vse pu-starje, ki so se pridružili štandreške-mu pustnemu vozu na povorki v So-vodnjah ter na koledovanju po vasi na pustno večerjo, ki bo v petek, 16. aprila, ob 19.30 v prostorih kulturnega doma Budal na Pilošču. Zabavale bodo Marta, Breda, Malvina in Nataša z igro Praznovanje štirih sklerotičnih upokojenk. 15. KAJAKAŠKI SPUST PRIJATELJSTVA po Vipavi bo v nedeljo, 18. aprila. Zbirališče bo od 10. ure dalje pri jezu v Renčah, kjer bo po vpisu in pripravi čolnov start ob 11. uri. Kolona veslačev bo med potjo obiskala Bilje, Orehovlje, Miren in Ru-po ter dosegla Gabrje, kjer bo cilj. Plovila bodo pristajala med 14. in 15. uro. Spust ni tekmovalnega značaja; organizatorji iz KK Šilec in ŠD Partizan priporočajo udeležencem, naj imajo nepotopljive čolne, na sebi rešilne jopiče, na glavi pa zaščitne čelade. Veliki gumenjaki za Vipavo niso primerni. SPDG sklicuje redni letni občni zbor v petek, 23. aprila, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. FOTOGRAFSKI NATEČAJ z naslovom »Kras 2014: obrazi Krasa« v organizaciji goriške pokrajine sestavlja pet tematskih sklopov (reka, meja, strelski jarki, kraji in poti); udeležence pozivajo, naj ovekovečijo lepote kraške planote, sledove vojne, meje, mešanje jezikov in kultur. Za sodelovanje na natečaju je na voljo vpisna pola na spletni strani www.carso.it, fotografije je treba odposlati do 31. avgusta; informacije po tel. 0481-547120, europa@pro-vincia.it. 0 Prireditve V OBČINSKI KNJIŽNICI V SOVOD-NJAH bo v ponedeljek, 19. aprila, novinar Nace Novak spregovoril o izkušnji, ki jo je doživel na znameniti romarski poti Camino in jo zapisal v knjigi Camino - od Nove Gorice do Kompostole. Večer prireja občina So-vodnje v sodelovanju z Goriško Mohorjevo družbo, omogočila pa ga je Fundacija Goriške hranilnice. -/ FOTOKLUB SKUPINA75 nadaljuje z nizom srečanj o fotografiji s strokovnimi predavatelji. Danes, 13. aprila, bo v Galeriji75 na Bukovju v Šte-verjanu gost Guido Cecere, znan fotograf in profesor fotografije na akademiji za umetnost v Benetkah. S pomočjo videoprojekcije bo od 20.30 dalje predaval na temo: Fotografija zadnjih 50-ih let, od povojnega realizma do novih meja digitalne fotografije; informacije na www.skupi-na75.it, info@skupina75.it. MLADINSKI DOM vabi mlade od 12. leta dalje na srečanje s časnikarjem danes, 13. aprila, ob 17. uri v domu Franca Močnika (Ulica San Giovanni 9, Gorica). Božo Rustja bo predaval na temo »Kaj imajo mediji od knjige do interneta dobrega in kaj slabega?«; informacije po tel. 0481546549 ali 328-3155040. KULTURNO DRUŠTVO OTON ŽUPANČIČ prireja štiri srečanja na temo Gojiti starševstvo, ki jih bo vodila strokovna vzgojiteljica Paola Scarpin. Srečanja v italijanščini bodo potekala od 19.30 do 21. ure v zgornjih prostorih Kulturnega doma A. Budal, Ul. Montello 9 v Štandre-žu. Prvo srečanja bo v četrtek, 15. aprila, na temo »Biti agresivni?!? Dobro - zlo«; 22. aprila bo srečanje z naslovom »Od dojenja do hrane: čustvenost in prehranjevalna vzgoja«; 29. aprila bo sledilo srečanje »Do kdaj obdržati pleničko? Kaj pomenita otroku v tem obdobju izraza: umazano - čisto?«; 6. maja še srečanje na temo »Premišljena vzgoja. Odgovorna vzgoja«; informacije in predvpis po tel. 328-4791856 (Pao-la Scarpin), paola.scarpin@libero.it in po tel. 328-0309219 (Tanja Gae-ta) tanjagaeta@libero.it. 0 Mali oglasi V DOBERDOBU, naselje Mikoli, prodajamo hišo, štalo in senik potrebni prenove; tel. 334-6366767. V ŠTANDREŽU prodam skoraj novo dvonadstropno stanovanje z lastnim vhodom: vhod, kuhinja, dnevna soba, dve kopalnici, dve sobi, delovna sobica, dve terasi, dvojna garaža, klima; informacije po tel. 328-7070020 (po 13. uri). Id Osmice KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78125. KUKUKOVI V DOBERDOBU imajo odprto od četrtka do nedelje; tel. 0481-78140. PRI CIRILI v Doberdobu je odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78268. Pogrebi DANES V KRMINU: 14.00, Bernardina Misigoi vd. Battisacco (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.30) v cerkvi Sv. Leopolda in na pokopališču. ^ Za vedno je zaspal naš dragi oče Edvin Bernetič Žalostno vest sporočajo otroci Rok, Rebeka, Ivan in njihova mama Katja Gorica, 13. aprila 2010 Ob težki izgubi dragega očeta Edvina Bernetiča izrekata športno združenje Dom in Kulturni dom v Gorici Ivanu Bernetiču in ostalim svojcem iskreno sožalje. Ob težki izgubi dragega očeta izrekamo sožalje našemu članu Roku in družini AŠZ Olympia / KULTURA Torek, 13. aprila 2010 27 BUENOS AIRES - Odmevna pobuda v kulturnem centru Recoleta Veliko zanimanje za Viktorja Sulčiča Na odprtju razstave tudi slovenski minister Žekš in ljubljanski podžupan Koželj Na odprtju razstave je nastopila pevka Tinkara Kovač ob spremljavi kitarista Ariela Vichota V kulturnem centru Recoleta v Buenos Airesu je do 2. maja na ogled celovita razstava o ustvarjalnosti arhitekta Viktorja Sulčiča iz Križa pri Trstu, ki je živel in delal v Argentini. Sulčič (1895-1973) je v argentinski prestolnici skupaj s sodelavci med drugim projektiral tržnico Abasto in nogometni stadion Boca Juniors. Razstavo so postavile Obalne galerije iz Pirana po zasnovi Mateja Mljača, raziskovalno delo o Sulčiču je opravila Irene Mislej s Pi-lonove galerije v Ajdovščini, medtem ko je fotografije prispeval Oskar Molek. Na odprtju razstave sta poleg zastopnikov domačih kulturnih ustanov govorila tudi slovenski minister Boštjan Žekš in ljubljanski podžupan Janez Koželj. Navzočih je bilo sedem veleposlanikov, med drugim tudi Slovenije in Italije. Glasbeni uvod v razstavo je prispevala kantavtorica Tinkara Kovač ob spremljavi kubanskega kitarista Ariela Cubrie Vichota. Premierno je bil predstavljen dokumentarni film Viktor Sulčič pred odhodom v Argentino, ki je sad koprodukcije TV Koper-Capodi-stria in Višje strokovne šole za oblikovanje in fotografijo iz Sežane. Argentinska vlada je razstavo o Sulčiču uvrstila med uradne pobude ob 200-letnici ustanovitve Argentine. Številne prireditve se odvijajo v Buenos Airesu in v drugih večjih ter manjših mestih. Stalno gledališče FJK - Monodrama Z melanholijo prežeta predstava o Petroliniju Ettore Petrolini velja v Italiji za enega največjih predstavnikov kabaretnega in varietejskega gledališča, ki je v veliki meri prav zaradi njegovega izrednega talenta v prvih letih prejšnjega stoletja pridobilo vse večji ugled med kritiki in intelektualci sploh. Še posebej je bil Petrolini priljubljen med futuristi, kasneje tudi med manj avantgardno naravnanimi avtorji, ki so svoje komedije priredili njegovemu komičnemu slogu. Na vrhuncu kariere je nastopil tudi v delih klasikov komedije, denimo v Molierovem Zdravniku po sili, in to v sloviti pariški Comédie Française. Petrolinijevemu liku je posvečena monodrama Giovannija Anto-nuccija z naslovom Io, Ettore Petrolini, ki je ta teden na sporedu v mali Bartolijevi dvorani v Trstu v okviru niza alternativne scene Stalnega gledališča FJK. V vlogi velikega komika nastopa Antonello Avallone, ki je skupaj z režiserjem Francescom Branchettijem ustvaril prijetno, z melanholijo prežeto predstavo, v kateri se bolni Ettore Petrolini v pogovoru z namišljenim občinstvom spominja prvih korakov, ko je šele petnajst let star nastopal v tretjerazrednih gledališčih slovitega Trga Guglielma Pe-peja v Rimu, in vse uspešnejše kariere s prvo turnejo po Južni Ameriki in rastočo popularnostjo v Italiji do vrhunca, ko ga je od gledališča odtrgala resna bolezen, zaradi katere je umrl star komaj dvainpetdeset let. Med spomine je posutih nekaj najbolj znanih točk Petroli-nijevega repertoarja, denimo balada o snobovskem elegantnem gospodiču Ga-stoneju ali lik rimskega cesarja Nerona, v katerem sta združeni parodiji na reto-ričnost takratnega italijanskega režima in resnobno patetičnost igralcev, ki so tedaj prevladovali v italijanskem gledališču. Antonello Avallone z izredno živahno obrazno mimiko oživlja melanholičnega, a še vedno duhovitega in pikrega bolnega igralca, ki se zaveda, da bo kmalu umrl, in obenem učinkovito poustvarja njegove vrhunske komične skeče, ne da bi padel v banalno posnemanje. (bov) JUBILEJ - Umetnik in umetnostni kritik Mladih sto let Gilla Dorflesa Rodil se je 12. aprila 1910 v Trstu Včeraj je praznoval stoletnico rojstva Gillo Dörfles, eden od najbolj pronicljivih italijanskih umetnostnih kritikov, razumnikov in piscev. Rodil se je v Trstu, njegov oče je bil Goričan, mama iz Genove. Po šolanju na klasičnem liceju v Trstu se je preselil, najprej v Milan, nato v Rim in Pavio, kjer je diplomiral iz medicine s specializacijo iz psihiatrije. Bil pa je tudi slikar in umetnostni kritik ter postal docent estetike na univerzah v Firencah, trstu, Benetkah in Milanu. Leta 1948 je bil med ustanovitelje društva Mac - Movimento per l'arte concreta (Gibanje za konkretno umetnost), skupno z Anatasiom Soldatijem, Giannijem Monnetom in Brunom Munarijem, sredi petdesetih let prejšnjega soletja pa je sodeloval pri ustanovitvi Združenja za industrijski dizajn. Do konca petdesetih let je sodeloval na skupinskih razstavah skupine Mac v Italiji in tujini ter promoviral skupino s teoretskimi posegi, članki, manifesti ter svojimi prvimi esejističnimi deli. Leta 1954 je datirana njegova prva samostojna razstava v Galeriji Wittenborn v New Yorku. Dorfles je avtor številnih monografiji o likovnih umetnikih različnih obdobij (Boscha, Dürerja, Wol-sa, Totija Scialoje). Nadalje je izdal dve študiji o arhitekturi, baročni in moderni, ter znamenito študijo o industrijskem dizajnu (Industrijski dizajn in njegova estetika, 1963). Slavljenec je močno prispeval k prenovi italijanske estetike po drugi svetovni vojni. Spremenil je pogled na umetnost in na proizvodnjo predmetov široke proizvodnje, pozoren pa je bil tudi na fotografijo in reklamo v modernem času. V ta sklop sodita deli Il divenire delle ar-ti (1959) in Nuovi riti, nuovi miti (1965), med njegovimi najbolj znanimi deli pa so tudi Simbolo, comu-nicazione, consumo, Artificio e natura in La moda della moda. Prejel je številne nagrade in priznanja. Združenje za industrijski dizajn mu je podelilo zlati kompas, na trienali je prejel zlato kolajno, v Gironi nagrado mednarodne kritike. Obenem je častni član akademije v Breri, milanski Politecnico mu je podelil častni doktorat. »Njegova« tri mesta so se že pred leti spomnila nanj: v Milanu je prejel Ambrogino d'oro, v Genovi Genoino d'oro, v Trstu pa mu je združenje kronistov podelilo zlatega sv. Justa. V Trstu je bil med ustanovitelji Sdobnega Trsta, v tem okviru je pred letu tudi razstavljal svoja dela. Junija 2007 je Dorfles razstavljal v tržaški Državni knjižnici, od takrat sta tudi objavljeni fotografiji kroma SSG - Tržaški konstruktivistični ambient Bralec, kdo je Josip Vlah V tržaškem Kulturnem domu so niz prireditev posvetili tržaškemu konstruktivizmu, katerega pobudnik je bil Dragan Živadinov, ki je tudi prispeval članek Prejeli smo in z veseljem objavljamo: Znanost z metodo prepoznava zakonitosti ter jih kanonizira kot resnice. Umetnost projecira svojo optimalno projekcijo v stilno formacijo, ki je zagotovo najvišja stopnja skrivnosti na planetu Zemlja. Bralec o stilni formaciji »konstrukti-vizem« teče beseda. Leta 1927, v prelomnih zgodovinskih tokovih modernistične Evrope je bila proizvedena umetnina »Tržaški kon-struktivistični ambient«. Štirje mladi kon-struktivisti Eduard Stepančič, Avgust Černigoj, Giorgio Carmelich ter Josip Vlah so jo predstavili na skupinski razstavi tržaškega umetniškega sindikata v paviljonu Ljudskega vrta. V osmih desetletjih po njenem nastanku se je umetnina s pomočjo kritično analitičnih znanj uveljavila in kanonizira-la ter postala temeljno umetniško delo slovenskega kulturnega prostora. Z mišljenjem in znanjem znanstvenikov ter odlič-nikov, kot so dr. Peter Krečič, dr. Janez Vrečko, dr. Lev Kreft, dr. Aleš Erjavec, dr. Ma- rina Bressan, dr. Marja Masau Dan, dr. Tatjana Rojc, dr. Irina Subotič, dr. Tomaž Brejc, dr. Ješa Denegri in dr. Aleksander Bassin, je postala emblematično delo prve polovice XX. stoletja. Ne samo v slovenski in slovanski geosferi temveč je postala umetniško delo, ki ga lahko v vsakem trenutku, v času sedanjem in v času bodočem, razstavimo kjerkoli na planetu. In vsi bodo v njej prepoznali vse svoje človeško. Bralec to, kar bereš je najprej tekst zahvale tistim, ki so nam s svojim sistematičnim znanjem v osmih desetletjih gradili in oblikovali zavest o umetnini »Tržaški konstruktivistični ambient«. Šestirica od njih, dr. Peter Krečič, dr. Janez Vrečko, dr. Lev Kreft, dr. Aleš Erjavec, dr. Marina Bressan in dr. Marija Ma-sau Dan je od 26. 3. 2010 do 6. 4. 2010 sodelovala s svojim vedenjem in znanjem pri digitalnem procesiranju »Tržaškega kon-struktivističnega ambienta«. Dr. Peter Krečia »Konstruktivistični ambient je bil postavljen prav posebej za razstavo. Vir tega podatka je neposredno Eduard Stepančič, ki je povedal, da sta s Černigojem dobesedno s svojimi rokami gradila svoj oddelek, med tem, ko sta druga dva soavtorja prinesla konstrukcije naknadno v prostor«! Dr. Janez Vrečko: »Prišel je čas, da se popravi zgodovinska napaka v odnosu do konstruktivizma in se končno začne razlikovati med strojno umetnostjo in umetnino strojem. »Tržaški konstruktivistični ambient« je tako kot Moholy Nadjev »Svetlobni modulator« umetnina stroj in strojna umetnina. Nenazadnje je potrebno razumeti razliko med konstrukcijo in kompozicijo.« Dr. Lev Kreft: »Samo v Trstu, sta lahko sodelovala italijanski futurizem in slovanski konstruktivizem in nikjer drugje.« Dr. Marina Bressan: »Majhna Slovenija je imela veliko predstavitev v reviji Der Sturm, leta 1929 z naslovom »Junge Slovenische kunst«. Tega se bi morali zavedati.« Dr. Aleš Erjavec: »Sodnos med fu-turistično stranko in fašistično stranko je večplasten in ga ni za poenostavljati za dnevne potrebe. V prvi herojski fazi fu- turizma so se znašli na strani futurizma od levičarjev, do skrajnih levičarjev, anarhistov, liberalcev in desničarjev. V naslednjih dveh razvojnih fazah je bilo seveda vse drugače.« Dr. Marija Masau Dan: »Zagotovo tudi Eduard Stepančič zasluži veliko razstavo v Revolteli.« Dr. Tatjana Rojc: »Narodni dom niso požgali leta 1920 fašisti temveč škva-dristi. Ravno oni so bili dve leti kasneje, leta 1922 trdo jedro stranke, ki se bo imenovala fašistična stranka. Tako, da lahko rečemo, da se je evropski fašistični pohod barbarstva začel s požigom Narodnega doma v Trstu.« »Tržaški konstruktivistični ambient« je univerzalno, kongenialno skupinsko umetniško delo sodelovanja Slovencev, Hrvatov in Italijanov, ki bo šele moralo biti ugrajeno v spomin Evrope, še prej pa moralo biti ugrajeno v muzejske in galerijske inštitucije Slovenije. Bralec to je tudi tekst čudenja, ki ne more razumeti, kako je to mogoče, da je bila rekonstrukcija »Tržaškega konstruktivi- stičnega ambienta« zgrajena šele leta 1990 in to v muzeju Revoltella v Trstu in še do danes ni zgrajene slovenske, oziroma ljubljanske rekonstrukcije. Prvi spodleteli poizkus »konstru-ktivističnega ambienta« v Ljubljani pa se je zgodil poleti 1925 v telovadnici tehničnih šol. V enem samem dnevu je moral takrat sedemindvajsetletni prof. Avgust Černigoj, zaradi ideološki izsiljevanj, prisilno zapustiti Ljubljano, ker je bil neugodno denunciran ne samo na policiji temveč tudi v strokovni javnosti s strani teologa Izidorja Cankarja. Zato je čas, da se vrne s svojo pre-vratniško tovarišijo v miru v prostore, ki jih na vratih krasi ulita, mrtva podoba teologa. Znanstveniki odličniki so že opravili svoje delo. Dunja Zupančič, Miha Tur-šič, Boris Balant in Jani Sever so spravili svojo nalogo. Na vrsti so varuhi mej in spomina. Ali mogoče kdo ve, kdo je bil Josip Vlah? Dragan Živadinov 28 Torek, 13. aprila 2010 ITALIJA / POKRAJINA BOCEN - Tragična železniška nesreča včeraj zjutraj v dolini Venosta Pri Meranu plaz zgrmel na vlak in povzročil devet smrtnih žrtev Tri pogrešane še iščejo, poškodovanih je 27 oseb - Na vlak priletelo 400 kubičnih metrov zemlje, kamenja in blata MERAN - Devet mrtvih, 27 ranjenih in poškodovanih, od katerih jih je sedem v smrtni nevarnosti, ter trije pogrešani je tragični obračun železniške nesreče v dolini Venosta blizu Merana. Na železniško progo se je usul plaz prav v trenutku, ko je privozil krajevni vlak, ki je iztiril. Kamenje, zemlja in blato so zasuli del vagonov, zato je bilo delo reševalcev zelo težavno. Nesreča se je pripetila malo po deveti uri. Deželni vlak R 108, ki ga upravlja deželno prevozno podjetje Sad, je odpeljal ob 8.20 iz kraja Males v dolini Venosta. Večina potnikov v vlakovni kompoziciji z dvema vagonoma so bili delavci in uradniki, ki se vsak dan vozijo na delo v Meran. Po prvih novicah naj bi bilo na vlaku tudi več študentov in dijakov, a so novico po podrobnejšem pregledu potnikov demantirali. Tragedija se je zgodila na železniškem odseku med krajema Laces in Ca-stelbello. Proga tam zapelje v sotesko. In prav z levega pobočja se je na vlak usul plaz. Geologi so po nesreči ugotovili, da je bilo prizadeto območje dolgo le kakih deset do petnajst metrov. Na progo je zgrmelo približno 400 kubičnih metrov zemlje, kamenja in blata, ki so tako silovito butnili v vlakovno kompozicijo, da je vlak iztiril. Prvi vagon je treščil v dve smreki ob progi, ki sta, na srečo, zaustavili njegovo vožnjo. Tako se je vlak ustavil tik pred škarpo nad reko Adižo. Blato je prekrilo večji del prvega vagona, tako da se je reševalcem ob prihodu nudil strahoten prizor. Preživeli so, vsi blatni, klicali na pomoč. Gasilci so najprej z jeklenimi vrvmi privezali prvi vagon, da ne bi zdrsel v strugo Adi-že, potem so s prostovoljci krajevne civilne zaščite začeli z golimi rokami odstranjevati blato, da bi rešili ljudi, ki so bili ukleščeni v razbitinah. Popoldne je tragedija dobila jasnejšo sliko. V vlaku je umrlo devet ljudi, 27 pa je bilo ranjenih. Med njimi jih je sedem v smrtni nevarnosti. Med tremi pogrešanimi je tudi mama z otrokom. Preiskovalci so že ugotovili vzrok za nesrečo. Na pobočju nad progo je prišlo do okvare na napravi za namakanje polj nekaj desetin metrov više. Tako je voda že nekaj dni odtekala v zemljo in jo zrahljala. Tresljaji vlakov, ki so prejšnje dni vozili po soteski, je prispevalo svoje. Svoj lonček k tragediji pa je prispevalo tudi naključje. Dve minuti pred nesrečnim vlakom je po enotirni progi privozil drug vlak, ki je nemoteno zvo- zil sotesko. Plaz se je usul prav v trenutku, ko je v sotesko zapeljal deželni vlak R 108. Dovolj bi bil nekajsekundni zamik, pa bi tudi drugi vlak srečno zvozil skozi sotesko. Pa tudi če bi se plaz usul na progo minuto pred prihodom vlaka, bi se izognili nesreči. Enotirna proga, ki so jo popolnoma prenovili leta 2005, je bila opremljena z najbolj modernimi varnostnimi napravami. Te bi zaznale nevarnost na progi in sprožile avtomatično blokado prometa. Tako bi se vlak ustavil pred usadom in vse bi se srečno končalo. Tako pa ... Mesto nesreče si je ogledal predsednik Avtonomne pokrajine Bocen Luis Durnwalder, za njim tudi minister za infrastrukturo in prevoze Altero Matteoli ter pooblaščeni upravitelj italijanskih železnic Mauro Moretti. Železniška proga, ki jo upravlja deželno prevozno podjetje Sad, povezuje kraje doline Venosta z Meranom. Začenja se v kraju Malles v bližini meje z Avstrijo in Švico, v jutranjih urah se je poslužujejo krajani, delavci, uslužbenci, dijaki in študentje, ki odhajajo na delo in študij v Meran. Včeraj je bila njihova pot v mesto tragično prekinjena. Z blatom in kamenjem zasuta in prevrnjena železniška vagona, spodaj težavno delo reševalcev ansa GOSPODARSTVO - Istat Februarja prva rast industrijske proizvodnje po 21 mesecih nazadovanja RIM - Italijanska industrijska proizvodnja se je februarja letos glede na enak lanski mesec povečala za 2,7 odstotka, kar se je zgodilo prvič od začetka leta 2008, je včeraj sporočil statistični zavod Istat. V primerjavi z letošnjim januarjem pa je ostal februarja obseg industrijske proizvodnje enak. Februarsko povečanje obsega proizvodnje je enako tako v absolutni primerjavi kot glede na delovne dni, ki jih je bilo tako letos kot lani februarja enako, namreč 20. V absolutni primerjavi se indeks obsega proizvodnje ni zvišal od julija 2008, v primerjavi glede na delovne dni pa od aprila istega leta. Analiza po panogah pokaže, da je prišlo glede na lanski februar do največjega povečanja proizvodnje pri kemijskih proizvodih (+15,7%), pri proizvodnji računalnikov, elektronskih in optičnih naprav (+9,9%) ter prevoznih sredstev (+9,1%). Zmanjšala pa se je proizvodnja lesne industrije, papirja in tiskovin (-4,7%), rudniške dejavnosti (-1,8%) in raznih strojev in naprav (-1,3%). Pri proizvodnji motornih vozil je prišlo v letni primerjavi do 16,1-odstotne rasti, medtem ko se je v prvem dvemesečju proizvodnja glede na enaka lanska meseca povečala za 31,3 odstotka. POLITIKA - Drugi krog občinskih volitev s 15-odstotnim padcem volilne udeležbe Desna sredina prvič zmagala v Mantovi Leva sredina za las prevladala v Macerati in v Materi, vladna koalicija dobila župana v Vibu Valentii (Kalabrija) RIM - Desna sredina bo prvič v povojnem času vodila občinsko upravo v Mantovi, kjer je padla še zadnja levo-sredinska »trdnjava« v Lombardiji. V drugem krogu upravnih volitev v večjih občinah je desna sredina, poleg v Man-tovi, zmagala še v Vibu Valentii (Kala-brija), leva sredina pa je - čeprav za las - prevladala v Macerati v Markah in v Materi v Bazilikati. Nicola D'Agostino je prvi župan Mantove, ki ne izhaja iz levičarskih vrst. V odločilnem drugem volilnem krogu je premagal kandidatko združene leve sredine Fiorenzo Brioni. Novoizvoljeni župan je dobil 52,2 odstotka glasov, njegova nasprotnica pa 47,8 odstotka. Za zmago leve sredine so se v Mantovi v volilni kampanji angažirali vidni predstavniki te politične opcije, vključno s tajnikom Demokratske stranke Bersanijem. Leva sredina je ohranila županska stolčka v Macerati in v Materi. Njena kandidata Romano Carancini (50,3%) in Sal-vatore D'Adduce (50,3%) sta za peščico glasov prehitela kandidata desne sredine Fabia Pistarellija (49,7%)in Angela Tosta (49,7%). Levica je v Kalabriji dobila župana tudi v Lamezii Terme in v Gioii Tauro, medtem ko je izgubila v Termoliju (Abruci) in v Pomiglianu (Kampanija). V Vigevanu (Lombardija), kjer sta se v odločilnem krogu pomerila kandidata desne sredine in Severne lige, je zmagal pristaš Umberta Bossija Andrea Sala, za katerega so glasovali tudi mnogi volilci leve sredine. V Castelfrancu Venetu (Treviso) je zmagal kandidat desne sredine (ligaš Luciano Dussin s 56,9%), v Portogruaru (Benetke) pa bo župan iz vrst leve sredine (Antonio Bertoncello 50,5%). V 64 občinah z več kot 15 tisoč prebivalci jih je pred volitvami leva sredina upravljala 37, desna sredina pa 25. Po včerajšnjem drugem krogu volitev jih ima desna sredina 30, leva sredina pa 27. Drugega volilnega kroga v občinah z več kot 15 tisoč prebivalci se je udeležilo 58,7 odstotka volilnih upravičencev. To je kar 15 odstotkov manj kot v prvem volilnem krogu, ko so občinske in pokrajinske volitve sovpadale z deželnimi. Volilna udeležba v drugem krogu je bila za 15 odstotkov nižja kot v prvem krogu občinskih volitev ansa / SVET Torek, 13. aprila 2010 29 belfast - Pomemben korak v skladu z dogovorom med katoličani in protestani Severna Irska prevzela včeraj od Londona pravosodje in policijo V Belfastu eksplodirala bomba, ki jo je podtaknila skupina »Prava IRA « BELFAST - V skladu z dogovorom med katoličani in protestanti je včeraj pristojnosti nad pravosodjem in policijo na Severnem Irskem po 38 letih od Londona prevzel Belfast. Ulster je s tem dobil pravosodnega ministra. Na krhkost razmer v pokrajini pa je na ta zgodovinski dan opozorila bomba, ki jo je zgodaj v ponedeljek razneslo v Bel-fastu. Eksplozija bombe je pred sedežem britanske obveščevalne službe MI5 v Belfastu odjeknila kmalu po polnoči in le nekaj minut po tem, ko so pristojnosti nad pravosodjem in policijo na Severnem Irskem uradno prešle z Londona na Belfast. Dogovor o tem so katoličani in protestanti v Belfastu sklenili pred dvema mesecema, marca pa ga je potrdila še severnoirska skupščina. Gre za zadnji korak v severnoirskem mirovnem procesu po velikonočnem sporazumu iz leta 1998, s katerim se je končalo 30-letno nasilje, ki je terjalo 3600 življenj. K podpori dogovoru sicer glavni protestantska in katoliška stranka, ki si na Severnem Irskem delita oblast, Demokratična unionistična stranka (DUP) in Sinn Fein, nista uspeli prepričati Ul-strske unionistične stranke (UUP), ki je tako kot DUP protestantska stranka. V skladu s prenosom pristojnosti nad pravosodjem in policijo z Londona na Belfast je Ulster v ponedeljek dobil pravosodnega ministra. Ta bo prevzel nadzor nad pravosodnimi in policijskimi službami v Ulstru, potem ko je nad ključnimi pristojnostmi kar 38 let bdel London. Kompromisnega kandidata Davida Forda iz majhne nekonfe-sionalne Stranke zavezništva, ki nagovarja tako katoliške kot protestantske volivce, so na položaj imenovali sever-noirski poslanci. »Mislim, da je to pomemben dan za Severno Irsko,« je ob imenovanju dejal Ford. Dodal je, da je njegovo imenovanje »korak naprej v mirovnem procesu, v političnem procesu, in da zagotavlja, da so institucije, ki so bile vzpostavljene leta 1998, trdno zapečatene«. 59-letni Ford je v ponedeljek tudi obsodil bombni napad pred sedežem MI5 v Belfastu in ga označil za nesmiselnega. Napad so obsodili tudi drugi severnoirski voditelji, hkrati pa zagotovili, da ta ne bo ogrozil miru. Sever-noirski prvi minister in vodja DUP Peter Robinson je poudaril, da je bil to poskus ustrahovati člane severnoirske skupščine. A, kot je ob tem obljubil, »ne bomo naredili koraka nazaj, še naprej bomo napredovali«. Namestnik prvega ministra in član Sinn Feina Martin McGuinness pa je v odzivu na napad izpostavil, da mora prednostna naloga ostati politični proces. Britanski minister za Severno Irsko Shaun Woodward je medtem dejal, da je »demokratična tranzicija v ostrem nasprotju z dejavnostjo peščice kriminalcev, ki ne sprejmejo volje večine Severnih Ircev. »Nikjer nimajo nobene podpore,« je še dodal. Odgovornost za napad, v katerem je bila le ena oseba laže ranjena, je sicer prevzela skupina Prava Ira, ki se je odcepila od nekdaj teroristične Irske republikanske armade (Ira). Prava Ira je ena od več skupin, ki so se odcepile od Ire, potem ko se je ta leta 2005 odločila za ustavitev nasilja, in z nadaljevanjem napadov na britanske cilje kažejo svoje nasprotovanje mirovnemu procesu na Severnem Irskem. Pred letom dni sta bila tako v eksploziji nedaleč od Belfasta ubita dva britanska vojaka, južno od Bel-fasta pa je bil ustreljen policist. Po navedbah policije je bila bomba tokrat skrita v ugrabljenem taksiju, ki je pripeljal do sedež MI5, nakar je iz njega skočil ugrabljeni voznik opozoril nanjo. Nemudoma se je začela evakuacija območja, edini, ki je bil v eksploziji ranjen, pa je bil nek starejši moški. (STA) Eksplozija bombe po splošnih ocenah ne bo zaustavila procesa predaje oblasti med Londonom in Belfastom ansa Zmagovalec nedeljskih volitev Viktor Orban ansa budimpešta - V parlament prišla tudi skrajna desnica Jobbik Na madžarskih volitvah gladka zmaga desnice in hud poraz socialistov BUDIMPEŠTA - Desnosredinska opozicijska stranka Fidesz je na nedeljskih parlamentarnih volitvah na Madžarskem po preštetih 99 odstotkih glasovnic zbrala 52,77 odstotka glasov. Ali bo imel Fidesz v novem parlamentu dvotretjinsko večino, ki je potrebna za spremembo ustave in izvedbo ključnih reform, pa bo znano po drugem krogu volitev 25. aprila. V prvem krogu volitev je Fidesz dobil 206 od skupaj 386 sedežev v parlamentu. Doslej vladajoči socialisti so dobili 19,29 odstotka glasov oziroma za več kot 20 odstotnih točk manj kot na zadnjih volitvah leta 2006, poročajo tuje tiskovne agencije. V parlamentu bo prihodnja štiri leta tudi skrajno desna stranka Jobbik, ki je zbrala 16,71 odstotka glasov. Stranka je dosegla še boljši rezultat kot na lanskih volitvah v Evropski parlament, kljub temu pa ji ni uspelo prehiteti socialistov, kar so sicer napovedovale nekatere javnomnenjske raziskave pred volitvami. Stranka Jobbik je znana po svojih rasističnih in ksenofobnih stališčih, vznemirjenje pa povzroča tudi njena tesna povezava s paravojaškimi oddelki, ki se odkrito sklicujejo na fašistično preteklost tako imenovanih »pu-ščičastih križev«, med drugo svetovno vojno sodelavcev nemških okupatorjev. Presenetljivo se je v parlament prebila tudi novoustanovljena zelena stranka, ki je zbrala 7,42 odstotka glasov in je tako presegla petodstotni prag. Premierski položaj bo najverjetneje znova zasedel Viktor Orban, ki je bil predsednik madžarske vlade že med letoma 1998 in 2002. Ob zasedbi položaja je bil s 35 leti najmlajši evropski premier. Orban je po nedeljski zmagi dejal, da so Madžari dokazali, da so enoten narod, ki je sposoben narediti velike stvari. »Madžari so svetu pokazali, da je spet dobro biti Madžar,« je dejal Orban. Hud poraz vladajočih socialistov je po oceni analitikov v največji meri posledica gospodarske krize, ki je Madžarsko močno prizadela. Država se je leta 2008 sicer uspela izogniti finančnemu zlomu z reševalnim paketom Mednarodnega denarnega sklada, Svetovne banke in EU, vrednim 20 milijard evrov, vendar pa so se precej povečali davki, rekordna, 11,4-odstotna pa je tudi brezposelnost. Fidesz je v predvolilni kampanji Madžarom obljubljal, da bo madžarsko gospodarstvo znova postavil na noge, naredil red v zdravstvu ter zagotovil javno varnost. Orban je napovedal tudi davčno razbremenitev in milijon delovnih mest v prihodnjem desetletju. (STA) madrid Sodišče oprostilo novinarje Egunkarie Odgovorni urednik Egunkarie Marxel Otamendi MADRID - Posebno špansko sodišče, ki obravnava vse zadeve povezane s terorizmom, je včeraj popolnoma oprostilo pet članov vodstva nekdanjega baskovskega dnevnika Egun-karia, med njimi odgovornega urednika dnevnika Martxela Otamendija, ki so bili obtoženi sodelovanja z organizacijo ETA. Sodišče je ugotovilo, da obtoženci niso zagrešili nobenega zločina in da niso bili povezani z organizacijo ETA. Poleg tega so sodniki ugotovili, da je bilo zaprtje dnevnika kršitev španske ustave in da bi morale oblasti sprejeti drugačne ukrepe, da bi vsekakor zagotovile pravico do informiranja. Sodniki pa niso obsodili nobenega pripadnika Guardie civil zaradi mučenja, zaradi česar so jih prijavili obtoženi člani vodstva dnevnika Egun-karia, v sodbi pa so zapisali, da mučenja ni mogoče dokazati, vendar so ocenili, da ni bilo zadostnega in učinkovitega sodnega nadzora v času, ko so bili predstavniki dnevnika v policijskem priporu. Oprostitev vseh obtožencev je zahteval tudi tožilec, zasebni tožilci, združenje žrtev terorizma, pa so za peterico zahtevali visoke kazni od 12 do 14 let zapora in nadaljnjih 15 let prepovedi opravljanja javnih funkcij. Njihovo zahtevo je sodišče v celoti zavrnilo. Dnevnik Egunkaria so zaprli februarja leta 2003 in dve leti kasneje odredili tudi likvidacijo podjetja. Baski so ustanovili nov dnevnik, Berria, katerega odgovorni urednik je prav tako Martxelo Otamendi. Ta dnevnik redno izhaja. To je bil edinstveni primer zaprtja nekega dnevnika v Evropski uniji in proti temu so protestirale številne novinarske organizacije, tudi iz Italije, protesti pa so bili tudi v Evropskem parlamentu. varšava - Po tragični letalski nesreči pri Smolensku V soboto uradna žalna slovesnost za predsednikom in drugimi žrtvami VARŠAVA - Uradna žalna slovesnost za poljskim predsednikom Lechom Kaczynskim in ostalimi 95 žrtvami sobotnega strmoglavljenja letala na zahodu Rusije bo predvidoma to soboto na varšavskem trgu Pilsudski, je za poljsko televizijo TVN24 povedal predsednik sejma Bronislaw Komorowski, ki je po smrti Kaczynskega prevzel dolžnosti predsednika države.Državni sekretar v uradu predsednika Jacek Sasin je sicer pred tem za radio RMF FM izjavil, da bodo Kac-zynskega, katerega posmrtne ostanke so na Poljsko prepeljali v nedeljo, pokopali šele, ko bodo v domovino prepeljali tudi posmrtne ostanke vseh ostalih žrtev letalske nesreče. Po besedah poljskega zunanjega ministra Radoslawa Sikorskega se bo pogreba osebno udeležil tudi ruski predsednik Dmitrij Medvedjev. Iz Berlina pa so sporočili, da bosta na pogrebu tudi nemški predsednik Horst Kohler in kanclerka Angela Merkel, ki se bo v petek vrnila s štiridnevnega obiska v ZDA. Tovrstna dvojna udeležba je redka in kaže na velik pomen Poljske za Nemčijo, ob tem piše nemška tiskovna agencija dpa. Sasin - tudi on bi naj sicer bil na krovu ponesrečenega letala, a se je v zadnjem trenutku odločil, da v Katin odpotuje že pred predsednikom - je pojasnil, da bo identifikacija trupel po napovedih ruske vlade zaključena do sredine tedna, kar pomeni, da je sobota dejansko naj-realnejši termin za uradni pogreb, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Krsta s posmrtnimi ostanki Kac-zynskega bo sicer od danes do pogreba v predsedniški palači v Varšavi, kjer bo dostopna javnosti. Pogrebno slovesnost za žrtvami nesreče bo organiziral poljski veleposlanik v Franciji Tomasz Orlowski, saj je vodja protokola na poljskem zunanjem ministrstvu Mariusz Kazana prav tako umrl v strmoglavljenju v Smolensku. Sobotno strmoglavljenje letala, ki je bilo na poti na slovesnost ob 70-letni-ci pokola v Katinskem gozdu, je terjalo življenja številnih visokih političnih, vojaških in verskih predstavnikov Poljske, pa tudi najpomembnejših uslužbencev predsednikovega urada. Poleg samega Kaczynskega je v njem med drugim umrl tudi vodja njegovega urada Wladyslaw Stasiak, katerega dolžnosti je v nedeljo začasno prevzel Jacek Michalowski. Medtem pa se ugibanja o tem, zakaj točno je prišlo do tragične nesreče, nadaljujejo. Preiskovalci so sicer v soboto našli črni skrinjici z letala, a transkripta pogovorov, ki so v letalski kabini potekali pred nesrečo, zaenkrat niso razkrili. Znano je, da je do nesreče prišlo zato, ker se je pilot kljub opozorilom kontrolorjev zaradi goste megle in pozivom, naj preusmeri letalo, odločil za pristanek v Smolensku. A vprašanje ostaja, zakaj se je pilot odločil, da po treh neuspešnih poskusih še v četrto poskuša pristati na letališču. Obstaja namreč precejšnja verjetnost, da je to od njega zahteval prav Kaczynski. Avgusta 2008, v času kratke vojne med Rusijo in Gruzijo, je namreč Kaczynski po takratnem poročanju medijev na letalu za Tbilisi od pilota zahteval, da kljub izredno slabim pogojem pristane v gruzijski prestolnici. Pilot ga ni želel upoštevati in je namesto tega letalo preusmeril v Azer-bajdžan, nakar mu je Kaczynski zagrozil, da ga čakajo posledice, in ga označil za strahopetca. (STA) 30 Torek, 13. aprila 2010 ljubljana - Cankarjev dom Drevi v znamenju ženske ustvarjalnosti V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma bodo danes ob 19.30 zazveneli zvoki Simfoničnega orkestra ljubljanske Akademije za glasbo pod vodstvom angleške dirigentke Sian Edwards. Koncert bo v znamenju ženske ustvarjalnosti, saj bo kot solistka nastopila študentka klavirja Mia Miljkovic, igrali pa bodo tudi glasbo študentke Helene Vidic. Mlada skladateljica Vi-dičeva bo na koncertu predstavila novo delo z naslovom Ples trobente za simfonični orkester. Mia Milj-kovic bo nastopila s Koncertom za klavir in orkester št. 2 Sergeja Rah-maninova, glasbeni dogodek pa se bo zaključil s Simfonijo št. 9 Dmi-trija Šostakoviča, so sporočili z Akademije za glasbo. Simfonični orkester Akademije za glasbo deluje od leta 1948 in v svojih vrstah združuje študente vseh letnikov oddelkov za godala, pihala, trobila in tolkala. Njihov repertoar obsega klasike vseh stilnih obdobij, še posebej pa gojijo skrb za sodobno slovensko simfonično glasbo. Angleška dirigentka Sian Edwards je diplomirala na Royal Nort- hern College of Music, med leti 1983 in 1985 pa se je izobraževala tudi na Leningrajskem konservato-riju. Sodelovala je z mnogimi pomembnimi svetovnimi orkestri, bila pa je tudi glasbena direktorica angleške nacionalne opere. V Sloveniji je že poprej sodelovala s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija. Mia Miljkovic je diplomirala na Glasbeni akademiji v Zagrebu, nato pa se je odločila za specialistični študij pri Dubravki Tomšič Srebotnjak. Koncertirala je v Zagrebu, Dubrovniku, Milanu, Zuric-hu, na Dunaju, v Bratislavi, Moskvi in Beogradu, sodelovala pa je tudi z Orkestrom hrvaške vojske ter Zagrebško filharmonijo. Helena Vidic je vsestranska glasbenica, ki študira kompozicijo in dirigiranje ter vodi Tamburaški orkester Šmartno pri Litiji. Opus mlade skladateljice vključuje dela na področju orkestralne, komorne, scenske, vokalne in tamburaške glasbe, pa tudi priredbe za vse zasedbe in žanre. Njena opera Izgubljeni nasmeh je bila nagrajena s Prešernovo nagrado Akademije za glasbo. (STA) ljubljana - PTL In če pride zmaj nazaj Branka Završana Plesni teater Ljubljana (PTL) bo letošnji program začel v četrtek, 15. aprila, ob 18. uri s pre-miero predstave za otroke Branka Završana z naslovom In če pride zmaj nazaj. V tej sezoni načrtujejo okoli 100 plesnih dogodkov, med njimi plesno-gledališki prvenec Evin in Arne Hadžialje-vic in 2. festival plesnih perspektiv Ukrep. Dramski in filmski igralec ter vsestranski gledališki ustvarjalec Branko Završan je na včerajšnji novinarski konferenci v PTL povedal, da je aktualna predstava nastala po pesniški zbirki srbskega pesnika za otroke Lju-bivoja Ršumovica »Još nam samo ale fale«. Dodal je, da poznajo srbski otroci pošasti iz njegovih pesmi tako dobro, kot poznajo slovenski otroci Mačka Murija. Glavni protagonisti so zmajčki, oče, mati in sin, ki so zaradi družbene demonizacije brez tehtnega razloga prisiljeni živeti na robu. Humanizirani zmajčki izražajo svoje osnovne potrebe, vendar so pri tem neprestano socialno ogroženi. Pripovedna gledališko- gi- balna predstava, ki vsebuje elemente sodobnega plesa, giba, pantomime, dramskega igranja in petja, je namenjena otrokom, starejšim od šest let. Završan je poudaril, da oblikovno ustreza »klip teatru«, ki da vtis video-spota. Režiser Završan pravi, da mu ni uspelo odgovoriti na vprašanje, zakaj so zmaji lahko tudi zavetniki in zaščitniki, če veljajo za nepriljubljena in grda bitja. Zato je epilog posvečen ljubljanskemu zmaju, zaščitniku glavnega mesta, ki ga Završan v Ršumovi-cevem slogu imenuje kar »naj prestolnica«. Na stripovski sceni, ki je delo Jureta Bradeška, bodo zmajčke upodobili Gorka Breden, Blaž Šef in Tomislav Tomšič. Trije igralci v predstavi skupaj zamenjajo 24 različnih dramskih likov, od avtobusnega šoferja do princesk. Na avtorsko glasbo Marka Brdnika so 11 pesmi odpeli in posneli avtor besedil Branko Završan, igralec Šef in Lučka Počkaj. Za obsežno in zapleteno kostumografijo je poskrbela Barbara Stupica. (STA) GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko Stalno Gledališče Danes, 13. aprila ob 20.30 / Ivan Alek-sandrovič Gonačarov: »Oblomov«. / Ponovitve: V soboto, 17. ob 20.30 in v nedeljo, 18. aprila ob 16.00. V ponedeljek, 19. aprila ob 20.30 / Gregor Čušin: »Hagada«. Nastopa gledališče MGL Ljubljana. V četrtek, 22. aprila ob 20.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. / Ponovitve: v petek, 23. aprila ob 20.30. Gledališče Orazio Bobbio - La Contrada Danes, 13. aprila ob 16.30 / Maurizio Micheli in Tullio Solenghi: »Italiani si nasce«. Režija: Marcello Cotugno. / Ponovitve: v sredo, 14., četrtek, 15., v petek, 16. in soboto, 17. ob 20.30 in v nedeljo, 18. ob 16.30. TRŽIČ Občinsko gledališče Danes, 13. aprila ob 20.45 / Roberto Ando in Moni Ovadia prevzeto od Wil-liama Shakesperja: »Shylock, il mercante di Venezia in prova«. Režija: Roberto Ando in Moni Ovadia. Nastopajo: Moni Ovadia, Shei Shapiro, Rugge-ro Cara, Lee Colbert, Roman Siwulak, Maxim Shamkov, Federica Vincenti. / Ponovitve: v sredo, 14. aprila ob 20.45. GORICA Kulturni dom V petek, 16. aprila ob 20.45 / predstava gledališča La trappola iz Vicenze: »Tango Monsieur?«. Info: 0481 30212. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V četrtek, 22. aprila ob 20.00 / Dušan Jovanovic: »Življenje podeželskih plej-bojevpo drugi svetovni vojni, ali tuje hočemo - svojega ne damo. KOPER Gledališče Koper V petek, 23. aprila ob 19.30 in ob 21.00 / Iztok Mlakar: »Duohtar pod mus«. Koprodukcija SNG Nova Gorica. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder V petek, 16. aprila ob 19.30 / Anton Pavlovič Čehov: »Platonov«. / Ponovitve: v soboto, 17. ob 20.00, v pone-deljk, 19. in v torek 20. aprila ob 19.30. V sredo, 21. aprila ob 19.30 in ob 22.35 / William Shakespeare: »Julij Cezar«. Mala drama V soboto, 17. aprila ob 16.00 in ob 16.35 / Andrej Rozman Roza: »Kako je Oskar postal detektiv«. Jutri, 14. aprila ob 20.00 in ob 21.00 / Ernst Lubitsch: »Ko sem bil mrtev«. / Ponovitve: v četrtek, 15. in v petek, 16. ob 20.00 in ob 21.00 ter v četrtek, 22. aprila ob 20.00. V torek, 20. aprila ob 20.00 in ob 21.20 / Yasmina Reza: »Bog masakra«. V sredo, 21. aprila ob 20.00 in ob 21.50 / Ulrike Syha: »Zasebno življenje«. V petek, 23. aprila ob 20.00 in ob 21.45 / Julijan barnes: »Prerakanja«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder V soboto, 17. aprila ob 19.30 / Bertold Brecht: »Bobni v noči«. / Ponovitve: v ponedeljek, 19. aprila ob 19.30. Danes, 13. aprila ob 19.30 / Molière: »Skopuh«. / Ponovitve: V sredo, 14. ob 19.30 in v četrtek, 15. ob 20.00, v petek, 16. in v sredo, 21. ob 19.30 ter v četrtek, 22. aprila ob 12.00. V nedeljo. 18. aprila ob 19.30 / Ernst Ingmar Bergman: »Jesenska sonata«. V torek, 20. aprila ob 19.30 / Steven Sater in Duncan Sheik: »Pomladno prebujenje«. V četrtek, 22. aprila ob 19.30 / Ivo Martinic: »Drama o Marjani in tistih okrog nje«. / Ponovitve: v petek, 23. in v soboto, 24. aprila ob 19.30. Mala scena V ponedeljkek, 19. aprila ob 20.00. / Conor McPherson: »Sijoče mesto«. V četrtek, 15. aprila ob 20.30 / Kurt Weill in Bertold Brecht: »Hrepenenja«. V torek, 20. aprila ob 18.00 / Peter Rezman: »Skok iz kože«. V torek, 20. aprila ob 20.00 / Eric-Emmanuel Schmitt: »Mali zakonski zločini«. V petek, 23. aprila ob 20.00 / Sergij Belbel: »Mobilec«. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Danes, 13. aprila ob 19.00 / Richard Wagner: »Tannhäuser«. / Ponovitve: v sredo, 14. ob 19.00, v soboto, 17. ob 15.00 ter v nedeljo, 18. aprila ob 15.00. Stalno gledališče FJK Rossetti V čertrtek, 15. aprila ob 20.30 / »West Side Story«. Leonard Bernstein - glasba; Stephen Sondheim - lirika in Jerome Robbins - koreografije. / Ponovive: v petek, 16. ob 20.30, v soboto, 17. in v nedeljo ob 16.00 in ob 21.00. Dvorana Bartoli Danes, 13. aprila ob 18.00 / »Musical Journey«. Nastopajo: Riccardo Simone Berdini, Daniela Pobega in Corrado Gulin - klavir. TRŽIČ Občinsko gledališče V četrtek, 15. aprila ob 20.45 / »Le scuole di musica d'Europa«. Nastopa: Scuola Normale Superiore di Pisa. V četrtek, 22. aprila ob 20.45 / »Uri Caine ensemble & tempo reale«. PRIREDITVE V četrtek, 15. aprila ob 20.00 / Dobrodelni koncert »Pomladni cvet dobrote«. Nastopajo: Zoran Predin, Sav-ko Ivančič, Gabriella Gabrielli in MPZ Šempeter. Info: 0481.33288. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V soboto, 24. aprila ob 20.00 / Koncert: »Mojca Maljevac in Tina Omerzo Trio - Predstavitev projektadruga sila«. LJUBLJANA Danes, 13. aprila ob 20.30 / »Arto Tuncboyaciyan & Igor Leonardi Ar-menianslovenian connection«. Nastopajo: Arto Tuncboyaciyan - glas; Igor Leonardi - kitara; Vahagn Haira-petyan - klaviature; Arman Jalalyan -bobni; Primož fleischman - pihala; Nino de Gleria - bas; Ana Vipotnik - glas. Jutri, 14. aprila ob 20.00 Klub CD / Nastopajo: »Pine Leaf Boys« iz Louisian-ne: Wilson Savoy - Harmonika, glas; Courtney Granger - gosli, glas; Jon Bertrand - kitare; Drew Simon - bobni in Thomas David - bas. V četrtek, 15. aprila ob 20.00 Gallusova dvorana / »Oranžna - Sinteza«. Nastopa Simfonični orkester RTV Slovenija. Dirigent: Nicholas Milton; Solistka: Nina Prešiček - klavir. V četrtek, 15. aprila ob 20.00 Dvorana Duše Počkaj / Jaka Lah: »Rob Sveta, Konec igre«. Glasba: Branko Rož-man; scenografija: Petra Veber; video: Barbra Kukovec. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Muzej Revoltella - Avditorij, (Ul. Diaz 27): je na ogled razstava slikarja Arturja Nathana. / Za več informacij: tel.: 040 - 362636; fax: 040363133; info@stu-diosandrinelli.com. OPČINE Prosvetni dom: je na ogled razstava »Marjo Sosič in njegove skulpture«. Bambičeva galerija: je na ogled razstava akademske slikarke Beti Bricelj: »GeoInForma«. Razstava bo odprta do 30. aprila, od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. NABREŽINA Kavarna Gruden: je na ogled razstava grafik Magde Starec: »Črna luna«. Urnik ogleda: v času odprtja Kavarne. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Galerija A. Kosič (Raštel 5-7, Travnik 62) je na ogled razstava akvarelov in olj slikarja Andreja Kosiča. Urnik: od torka do sobote med 8.30 in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro. Kulturni Center Lojze Bratuž: je na ogled razstava pod naslovom: »Skriti obrazi Aleksandrije«. Kulturni dom: V četrtek, 15. aprila ob 18.00 bo odprje dokuimentarne razstave: »Ko je umrl moj oče«. Razstava bo odprta do 8. maja. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom (Mala galerija Mira Kranjca): je na ogled slikarska razstava Magdalene Cej. Kosovelov dom: (Velika galerija): je na ogled razstava Megije Uršič Calci pod nasovom: »Muza v mozaični odeji«. Kosovelov dom: je na ogled razstava fotografij Riccardija Toffolettija pod naslovom: Znotraj vasi - Nadiške doline 1968. KOPER Središče Rotunda (Destradijev trg 11, stari zapori): je na ogled fotografska razstava foto kluba »Žarek«. PIRAN Galerija Herman Pečarič: do 21. aprila je na ogled fotografske razstave umetnika Zorana Hochstatterja pod naslovom: »Modrost«, v katerem bo predstavil izbor originalnih fotografij v stari tehniki cianotipije. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. -/ LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 18. ure. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora - zaprta do na-daljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). V Mestni galeriji Nova Gorica (na Trgu E. Kardelja 5) je na ogled skupinska razstava z naslovom: »Divji v srcu«. Razstavljajo: Mirko Bratuša, Jurij Kalan, Aleksij Kobal, Silvester Plotajs Sicoe. Urnik: do 22. aprila od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Galerija Kapelica (Kersnikova 4): je na ogled razstava Marka A. Kovači-ča pod naslovom: »Prometerjeve iskre«. Slovenski etnografski muzej (Metelkova 2): je na ogled razstava Petra Črneta pod naslovom: »Videti, česar znanost ne vidi«. Razstava bo na ogled do junija. Galerija CD: do 13. junija je na ogled kulturnozgodovinska razstava »Armenska tradicja med svetom in svetim«. Mala galerija: do 18. aprila je na ogled fotografska razstava Rubena Manga-sarjana (1960 - 2009). Vstop prost. / RADIO IN TV SPORED Torek, 13. aprila 2010 31 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Prvi aplavz: Jakob Mu- rovec - kitara 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.05 Aktualno: Anima Good News 6.10 14.10 Aktulno: Bonta sua 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.30 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 23.15 Dnevnik 20.30 Nogometna tekma: Fiorentina - Inter, povratna tekma 23.20 Aktualno: Porta a porta 0.55 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.35 Aktualno: Sottovoce V^ Rai Due 6.00 Aktualno: Zibaldone... cose a caso 6.20 Aktualno: Agenzia riparatorti 6.25 19.00, 22.40 Resničnostni show: L'isola dei famosi 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 8.15 Variete: L'albero azzurro 9.45 Aktualno: Crash - Files 10.00 Aktualno: Tg2 punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri (v. G. Magal- li, A. Volpe, M. Cirillo) 13.00 20.30, 23.25 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa 13.50 Aktualno: Tg2 Zdravje 14.00 Aktualno: Il fatto del giorno (v. M. Setta) 14.45 Aktualno: Italia sul Due (v. L. Bianchetti, M. Infante) 16.10 Nan.: La signora del West 16.55 Kviz: Cuore di mamma (v. Amadeus) 18.05 Dnevnik L.I.S. 18.10 Dnevnik in športne vesti 19.50 Resničnostni show: L'isola e poi... 20.00 Aktualno: Il Lotto alle otto 21.05 Nan.: Senza traccia 23.40 Film: The Grudge 2 (srh., ZDA, '06, r. T. Shimizu, i. A. Tamblyn) 1.15 Dnevnik - Parlament V" Rai Tre 6.00 8.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.15 Dok.: La Storia siamo noi 9.15 Aktualno: Dieci minuti di... pro- grammi dell'accesso 9.25 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.30 Aktualno: Cominciamo Bene - Prima, sledi Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 12.25 Aktualno: Tg3 Punto donna 12.45 Aktualno: Speciale Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Julia - La strada per la felicita 14.00 19.00, 0.10 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr Neapolis 15.10 Dnevnik - kratke vesti 15.15 Variete: La Tv dei ragazzi di Raitre 15.40 Variete: Melevisione 16.00 Variete: Tg3 GT Ragazzi 16.10 Variete: Trebisonda 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Il principe e la fanciulla 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Aktualno: Ballaro (v. G. Floris) 7.05 Nan.: Magnum P.I. 7.55 Nan.: Charlie's Angels 8.50 Nan.: Nash Bridges 10.15 Nan.: Carabinieri 4 11.30 17.00 Dnevnik in prometne informacije 12.00 Nan.: Distretto di polizia 3 12.55 Nan.: Un detective in corsia 14.05 Aktualno: Popoldanski Forum 15.10 Nan: Wolff - Un poliziotto a Berli-no 16.15 Film: Jonathan degli orsi (pust., It., '95, r. E. G. Castellari, i. F. Nero, F. W. Redrow) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Debito di sangue (triler, ZDA, '02, r.-i. C. Eastwood) 21.50 0.25 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 23.35 Film: Verdetto finale (triler, ZDA, '92, r. R. Mulcahy, i. D. Washington, J. Lithgow) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino cinque (v. F. Pa- nicucci) 10.00 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik, okusi, vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: CentoVetrine 14.45 Resničnostni show: Uomini e donne 16.15 Aktualno: Pomeriggio cinque (v. B. D'Urso) 18.00 22.10 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia - La voce dell'influenza (v. E. Greggio, E. Iacchetti) 21.10 Film: Colpo di fulmine (kom., It., '10, r. R. Malenotti, i. R. Farnesi, L. Ponce) 23.30 Aktualno: Matrix O Italia 1 6.15 Nan.: Degrassi 6.40 17.25 Risanke 8.40 Nan.: Friends 9.10 Dok.: Capogiro 10.35 Nan.: Grey's Anatomy 12.25 18.30 Dnevnik in športne vesti 13.40 Risanka: American Dad 14.05 Risanka: I Griffin 14.35 20.05 Risanka: Simpsonovi 15.00 Nan.: Kyle XY 16.00 Nan.: Zack e Cody al Grand Hotel 16.50 Nan.: Zoey 101 19.30 Nan.: La vita secondo Jim (nastopa Jim Belushi) 20.30 Kviz: Cento x cento (v. E. Papi) 21.10 Film: Hulk (fant., ZDA, '03, r. A. Lee, i. E. Bana, J. Connelly) 22.30 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 0.00 Variete: Chiambretti Night - Solo per numeri uno 1.40 Nočni dnevnik in Pregled tiska ^ Tele 4 10.00 Nan.: Ai confini dell'Arizona 10.50 Talk show: Formato famiglia 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 12.50 Dok.: Borghi d'Italia 13.20 Aktualno: Dai nostri archivi 14.05 Variete: ...Nel baule dei tempi 14.35 Šport: Ski magazin 15.30 Dok. odd.: Borgo Italia 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Attenti al cuoco 20.00 Športne vesti 20.05 Aktualno: Pagine e fotogrammi 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Aktualno: Perche??? 21.50 Dok. odd.: La grande storia 22.45 Aktualno: Videomotori 23.35 Dnevnik - Montecitorio 23.40 Košarka: Basket Snaidero UD - Basket Casalemonferrato LA 6.00 7.00 10.10 10.25 12.30 13.05 14.05 16.00 18.00 19.00 20.00 20.30 21.10 23.40 0.45 1.05 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life Punto Tg, sledi Due minuti in un libro Nan.: Matlock Dnevnik in športne vesti Nan.: The District Film: Arco di trionfo (dram., ZDA, '48, r. L. Milestone, i. I. Bergman) Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Relic Hunter Nan.: Crossing Jordan Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo Aktualno: Barbareschi sciock Variete: Victor Victoria - Niente e come sembra Nočni dnevnik Aktualno: Prossima fermata 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.02 Dnevnik 8.05 Pregled tiska 9.00 Aktualno: L'eta non conta (t Slovenija 1 6.10 Kultura 6.15 Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, 9.05 Dobro jutro 10.10 Na potep po spominu 10.30 18.40 Risanke 10.45 Otr. nad.: Ribič Pepe (pon.) 11.10 Lutk. nan.: Zgodbe iz školjke 11.30 Nan.: Linus in prijatelji 12.00 Večerni gost: Dr. Edvard Kovač (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.20 Ars 360 (pon.) 13.35 Podoba podobe (pon.) 14.00 Duhovni utrip (pon.) 14.15 Obzorja duha (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak: potepanja 15.45 Ris. nan.: Marči Hlaček 16.10 Kratki igrani film: Ronijine moči 16.20 Kratki igrani film: Prosim, ne kličite ga Armando 16.30 Igr. nan.: Profesor pustolovec 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.20 19.50 Gledamo naprej 17.30 0.30 Dok. oddaja: Bober 18.00 Oddaja o znanosti: Ugriznimo znanost 18.25 Minute za jezik 18.30 Žrebanje Astra 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Piramida 21.00 Dosje 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Dok. serija: Mao: Kitajska pravljica (t Slovenija 2 6.30 1.35 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.30 Dober dan, Koroška (pon.) 9.00 Na lepše (pon.) 9.30 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (pon.) 10.25 NLP s Tjašo Železnik 13.30 Bleščica, oddaja o modi 14.00 Studio City (pon.) 15.00 Pozdrav Afriki (pon.) 15.35 Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 13.04.1992 16.00 Prisluhnimo tišini (pon.) 17.00 Glasnik - Oddaja Tv Maribor 17.25 Mostovi - Hidak 18.00 V dobri družbi - Oddaja Tv Maribor 19.00 Intervju: Radovan Hrast (pon.) 20.00 Globus 20.30 Muzikajeto 21.30 Pot v Južno Afriko 22.20 Nad.: Dediščina Evrope 0.00 Film: Gospa Harris (pon.) Koper 13.45 14.00 14.20 14.30 14.50 15.10 16.00 16.30 17.00 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 20.00 20.35 21.15 22.20 23.15 23.45 8.00 9.00 9.05 10.05 11.00 18.00 18.40 20.00 20.30 21.30 22.00 22.30 22.30 0.30 Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti Euronews Levant Kino premiere Arhivski posnetki Sredozemlje Artevisione - Magazin Meridiani Evropski magazin Vremenska napoved Primorska kronika 22.05, 0.15 Vsedanes - Tv dnevnik Športne vesti Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje Srečanje z... Nautilus Dok. oddaja Glasb. odd.: Zaigramo si televizijo Baiker explorer Istra in... i Tv Primorka Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved in kultura 10.00 Novice 19.00, 23.30 Mozaik (pon.) 17.20 Hrana in vino (pon.) 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice in videostrani Izzivi mladih Pravljica 23.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved in Kultura Primorski tednik Oddaja za Slovence v Italiji: Med Sočo in Nadižo Sodobna umetnost Mura Raba TV Turizem in mi Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik, sledi Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Hevreka - iz sveta znanosti; 8.40 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga; 11.00 Studio D (v. M. Tretjak); 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Zborovska glasba; 18.00 Iz dežele večnih romarjev (pripr. Katja Kjuder); 18.45 Jezikovna rubrika, 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK, kronika,OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 11.30 Predstavljamo ekipo komenske šole; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualno; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Z asfalta v eter; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Iz kulturnega sveta; 22.30 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.28 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Intervju; 9.33 Pediater; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiacchieradio; 14.00 Proza; 14.35 Evro Notes; 15.05 Pesem tedna; 18.00 Melopea; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Jazz Club; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.00 Otroštvo...Pesem tedna; 22.30 Intervju. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Dobra dela; 10.10 Intelekta; 11.30 Ena ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.45 Prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.ih; 13.30, 16.15 Napoved sporedov; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.30 Zapisi iz močvirja; 16.50 Torkov klicaj; 17.15 18. vzporednik; 17.45 Šport; 18.00 Fiesta latina; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Slovenski solisti; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Menuet za besedo; 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Prenos koncerta Akademije za glasbo; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS -y Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Torek, 13. aprila 2010 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno ^ rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ôVr nevihte veter megla vremenska slika Nad Alpami se zadržuje višinsko jedro hladnejšega zraka, kar Nad severnim Atlantikom je obsežno območje visokega pripomore k nestanovitnosti vremena. Danes se bo osla- zračnega pritiska, nad Sredozemljem pa plitvo ciklonsko bljena ronta pomikala od Sardinije proti Sloveniji. Ta bo vpli- območje. Od vzhoda doteka k nam vlažen zrak. vala na vreme nad severnim Jadranom in deloma tudi na vreme pri nas. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.23 in zatone ob 19.48 Dolžina dneva 12.25 LUNINE MENE Luna vzide ob 5.29 in zatone ob 19.04 A BIOPROGNOZA Danes bodo občutljivi ljudje občasno imeli vremensko pogojene težave, tudi nekateri bolezenski znaki bodo okrepljeni. MORJE Morje je razgibano, temperatura morja 11,1 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 4.45 najnižje -48 cm, ob 10.47 najvišje 33 cm, 16.29 najnižje -36 cm, ob 22.39 najvišje 53 cm. Jutri: ob 5.12 najnižje -51 cm, ob 11.16 najvišje 31 cm, 16.52 najnižje -31 cm, ob 23.02 najvišje 52 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m ............4 2000 m...........-4 1000 m............0 2500 m...........-6 1500 m...........-2 2864 m...........-8 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu dosegel 5, po nižinah 4 in pol. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg par- močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC 3/9 ft CELOVEC O 3/10 O 0/4 KRANJSKA G. O 2/7 S. GRADEC MARIBOR O 3/8 M. SOBOTA O 4/8 O TRŽIČ 2/7 O KRANJ /V O ft LJUBLJANA 4/9 POSTOJNA O 3/6 KOČEVJE .V CELJE 3/8 O PTUJ o ft N. MESTO 4/7 O ___i ZAGREB 4/8 O ft REKA 6/13 ÍNAPOVED ZA DANES* Zjutraj bo sveže. V nižinskem pasu bodo minimalne temperature kar nizke za to obdobje. Dopoldne bo prevladovalo spremenljivo vreme, popoldne pa bo oblačnost naraščala in bodo možne krajevne plohe. Ob obali bo pihala šibka burja, ki se bo postopoma obračala v zmorec. Danes bo oblačno. Sprva bo suho, dopoldne pa bodo padavine od jugovzhoda spet zajele večji del Slovenije. Meja sneženja bo med 800 in 1000m nadmorske višine. Predvsem na Vipavskem bo še pihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 5, najvišje dnevne od 4 do 9, na Primorskem do 14 stopinj C. o GRADEC 3/12 D OPIS IZ PARIZA Posebne in raznolike lutke Elisabette Potasso »Marionette«, lutke, so prisotne v mnogih kulturah in so najstarješa oblika gledališča. Poznali so jih stari Egipčani, Grki, Rimljani; v srednjem veku so igrale tako v cerkvah kot na laičnih odrih; veliki skladatelji kot Gluck, Haydn, de Falla, Respighi so zanje pisali opere. Nekoč so bile lutke za mlade in stare, danes so namenjene bolj otrokom; večinoma, toda ne vedno. Med najbolj zanimive sodobne umetnike sodi Elisabetta Potasso: njene predstave so posebne, večinoma brez teksta, z veliko akcije in kjer so manipulatorji tudi igralci, ki interagirajo z lutkami. PARIZ - »V Pariz sem prišla s programom Erasmus, diplomirala sem v likovnih umetnostih v Milanu. V francoski prestolnici sem na Univerzi Paris VIII sledila smeri Théâtre-Cinéma, kot študentka sem začela s sodelovanji za krakotmetražne filme, toda ko sem pripravljala tezo, sem spoznala, da to ni moja pot; istočasno sem na univerzi odkrila tečaj lutk, ki so me popolnoma prevzele in tema moje diplome se je spremenila: Pedagogija sodobne lutke. Po opravljeni univerzi sem se popolnoma posvetila lutkam in študirala različne tehnike; da bi spoznala tehnike drugih tradicij sem veliko potovala po Afriki, Indiji itd. Poleg tega sem v Franciji sledila tečajem mimike, gledališkega giba, commedia dell'arte itd. Leta 2003 sva s prijateljico ustanovile skupino, predvsem da bi razvile tečaje in mednarodne projekte. Kmalu sem ostala sama, ker se je moja kolegica premislila, toda kljub temu sem nadaljevla: organiziram tečaje za odrasle in otroke, pripavljam predstave ter projekte«, opisuje svojo pot Elisabetta PREDSTAVE IN MEDNARONI PROJEKTI -»Moje predstave nastanejo iz ideje oziroma zgodbo ustvarim iz materije. Na primer predstava »Transit, marionettes sans frontiere« (Prehod, lutke brez meja) je projekt, ki je zajel tri države - Pakistan, Francijo, Nemčijo - in nastal je iz vprašanja »kaj imajo le-te skupnega?« Živela sem v vseh treh, tako da jih poznam dobro. Prva stvar, ki mi je prišla na misel je, da ob čakanju vedno bereš, časopis ali karkoli. Najprej je nastal naslov, nato sem naredila scenografijo, nato lutke in nazadnje je nastala zgodba; lutke sem ustvarila iz časopisov iz teh treh držav, kar se od daleč ne vidi, toda jim da drugo dušo. Dalje predstava »Fire Earth Water« (ogenj zemlja voda) je nastala iz ideje naravnih elementov, predstava »Gout d'eau« (kapljica vo- de) govori o transformaciji itd. Večinoma so moje predstave brez teksta, ker beseda omejuje, s svojimi pa predstavami gostujem po celem svetu. S »Transit, marionnettes sans frontieres« smo bili v Italiji, Belgiji, Rusiji, Sloveniji, Španiji, Pakistanu, Indiji, Burkini Faso itd. Imela sem tudi zamisel mednarodenga projekta »Marionnettes sans frontieres«, ki pa ni uspel zaradi pomankanja sredstev. Kakorkoli sem realizirala projekte v posameznih državah in sicer s pomočjo ambasad in drugih sponzorjev. Včasih sem odpotovala in poiskala partnerje kar na licu mesta. Tako sem šla v Burkino Faso, kjer smo naredili predstavo z lokalnimi glasbeniki. Nikoli mi ni manjkalo dela, sicer pa opažam da mnogi bi skoraj najraje imeli »Guignola«, tradicionalno lutko, ker je enostavna, vsi jo imajo radi in torej ni nobenega rizika«. AMOOORE! - Elisabetta je z njeno zadnjo predstavo šla še dlje. »Amooore, predstava erotičnih lutk za cepljene odrasle« - kot piše na plakatu. Minimalen dekor, igralka ki pripoveduje, veliko akcije in veliko presenečenja. Kar bi lahko bilo vulgarna zabava, kar bi lahko škan-daliziralo, spravi v smeh. Sicer pa ne bi povedala kaj več o predstavi, saj Elisabetta veliko potuje in bo morda ponovno obiskala naše kraje. Jana Radovič