Ameriška Domovi ima m— home AMCNCAN IN SPIRIT fORWN’lN UHCH/AOe ONLY -NO. 53 National and International Circulation CLEVELAND QHIO, WEDNESDAY MORNING, MARCH 16, 1966 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER ŠTEV. LXIV — VOL. LXIV Kapucinski samostan je oblegana trdnjava Katalonski študentje se bore proti Francu in njegovi vladi za katalonske težnje. v Barcelona, šp. — španski študentje so zmeraj za nadle-go Francu in njegovi upravi. V Barceloni so se na primer zbrali v kapucinskem samostanu Sarria, da tam volijo novo upravo za ilegalno dijaško uni-in' Zborovanje seveda ni bilo Nobena tajnost, saj so nanj pri-tudi profesorji, umetniki, pi-satelji in celo nek ameriški štu-^Gnt. Policija je samostan takoj blokirala in začela oblegati. Odhod iz samostana je dovolila sa-0101 redovnikom, študentom pa takrat, ako so policijskim organom pokazali svoje osebne izkaznice, česar pa študentje naravno niso hoteli narediti. Polici3 je iz previdnosti pretrgala tudi telefonske žice. Ker je barcelonska javnost na strani študentov, sta Rdeči križ *n Caritas takoj organizirala dostavo hrane za “samostanske Prebivalce”. Tako so študentje Pretekli teden kar lahko prena-tegobe policijskega obleganju. Da je študentovska akcija tako priljubljena v mestu, se ne smemo čuditi. Študentje spadalo med najbolj vnete zagovorni-ke katalonske avtonomije, ki so ravno te dni dobili novo kost, da 1° glodajo. Sedanji barcelonski škof je že star. Dobil je pomož-npga škofa Gonzalesa “s pravico Nasledstva”. To bi bilo vse v re-^u> ako bi bil novi pomožni škof Katalonec. Pa ni. Zato Katalonci hočejo videti na mestu Pomožnega škofa katalonskega Prelata in pritiskajo na Gonza-esa> da naj se svojemu novemu Položaju odpove. Novi grobovi Stanley F. Picrman V ponedeljek zvečer je po dolgi bolezni umrl v Cleveland Clinic bolnišnici Stanley F. Picrman s 4883 S. Sedgewick Ave., Lvndhurst, Ohio, prej z E. 71 St., star 53 let, rojen v We-noni, 111., od koder je prišel s starši v Cleveland, ko je bil še prav mlad. Delal je pri General Electric Co. 30 let. Bil je veteran druge svetovne vojne (U.S. Navy). Tukaj zapušča ženo Jean, roj. Simms, brate Josepha, Jacoba, Franka in Henryja, sestri Josephino Perko in Ann Hopkins. Oče Jacob je umrl v 1. 1955, mati Agnes pa 1. 1964. Pogreb bo v petek ob 9:30 dopoldne iz Zakrajskovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Gregorija ob desetih, nato' na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob štirih. ^trumah je pripravljal upor proti Sekou Toureju AKRA, Gana. — Gen. J. An-jnh, načelnik vojaške vlade ^ane> je razkril, da je odstavlje-nt predsednik Nkrumah vežbal ^ Posebnem taborišču gvinejske Ggunce v organiziranju voja-fega upora in vodstvu gverilce vojne. Cilj teh naporov je bil vreči v vineji vlado Sekou Toureja, ki 1G sedaj Nkrumaha sprejel kot gosta in ga formalno'celo ime-°val za predsednika republike Gvineje. Čete OAD naj zapustijo Santo Domingo? WASHINGTON, D.C. — Cim Dolj se bliža dan dominikanskih volitev, tem bolj so diplomat j e Latinske Amerike razburjeni. Ne verjamejo, da bi mogle volitve potekati v miru, ne verjamejo pa tudi, da bi mogel novoizvoljeni predsednik v miru u-pravljati deželo. Kakšna politična bodočnost naj torej čaka Dominikansko republiko. Ker jih le malo zagovarja idejo levičarske diktature, ki bi kmalu padla pod komunističen vpliv, mislijo, da ne bo preostalo drugega, kot desničarska vojaška diktatura, ki je med drugim dežela nanjo že navajena. Zato se jim zdi najbolj pametno, da se čete OAD začno pri-aravljati na odhod iz Santa Dominga. To bo morda pripravilo Dominikance k pameti. Uvideli bodo, da bodo morali sami skrbeti za lastno varnost, ker jih tujina ne bo več branila. ------o------ Naraščanje zločinov \VaSHINGTON, D.C. — Po orddhodnem poročilu FBI je v preteklem letu število zločinov oorastlo za 5 odstotkov, število umorov se je zvišalo za 6, število posilstev za 7 in težkih telesnih poškodb za 3 odstotke. Naj večji porast zločinov je v oredmestnih naseljih velikih mest: 8 odstotkdv. lsk$ tani nacist prijet v Gani Bonn, Zah. Nem. — Dr. 01 st Schumann, 60 let stari ravnik, ki je obdolžen, da je ° ončal v koncentracijskem a borišču Auschwitz 30,000 ujet-i tov, je bil prijet v afriški Ga-111 in bo Gji. Nemške oblasti so zahtevale vročitev dr. H. Schumanna že ° Pregnanega predsednika Ga-Nkrumaha, toda ta je izroči-°v odklanjal in nudil znanemu teistu varno zavetje. izročen Zahodni Nem- ♦ col* Vremensfo T \ eCin°ma sončno in toplo ajvišja temperatura 47, Še več Amerikancev na počitnice v tujino? Lani je potovalo v prekomorske dežele 3 milijone Amerikancev. W A S H I N GTON, D.C. — V zadnjih letih število Amerikancev, ki potujejo v raznih letnih dobah, predvsem seveda od spomladi do jeseni, v tuje dežele, zlasti v Evropo, stalno raste. Lani je potovalo preko morja skupno preko 3 milijone Amerikancev, ki so tam potrošili lepe vsote denarja. V pogledu tujskega prometa naj bi bil lani znašal primanjkljaj Združenih držav 1.8 bilijona dolarjev, več kot polovico celotnega primankljaja v naši plačilni bilanci. Predsednik Johnson, notranji tajnik in trgovinski tajnik so lani večkrat pozvali prebivalstvo dežele, naj si najprej ogleda vse lepote in zanimivosti doma ter s tem pomaga tudi odstraniti primanjkljaj v zunanji plačilni bilanci Združenih držav, potem naj šele gredo na potovanja preko morja. Predsednikov poziv ni veliko zalegel, kot pove število 3 milijone potnikov v prekomorske dežele. Kljub temu so zvezne oblasti opustile vsak poskus, da bi potovanje Amerikancev v prekomorje omejile. Poskusile bodo le znova pospeševati ogled domače dežele in njenih lastnih zanimivosti z istimi in še novimi razlogi. Ne smemo pozabiti, da je dežela v vojni in da mora v takem času vsakdo prevzeti na sebe nekako žrtev! Priprave za praznovanje 200-letnice ameriške revolucije WASHINGTON, D.C. — Leta 1976 bo treba praznovati dvestoletnico naše ameriške revolucije. Da bo praznovanje tem slovesnejše, je predsednik Johnson predlagal Kongresu sestavo posebne komisije, ki naj organizira slovesnosti in proslave po vsej deželi. Na čelu komisije naj bi bili po štirje kongresniki in senatorji ter člani Johnsonovega kabineta. Komisija bi morala že sredi prihodnjega leta imeti pripravljen načrt vsaj v glavnih obrisih. Belgijska vladna kriza se bliža koncu BRUXELLES, Belg. — Bližala se je že dostikrat, ako bi bili verjeli optimistom, toda šele sedaj obstoji upanje, da bo končana. Stara koalicija krščanskih demokratov in socijalistov ni prenesla globokih razlik med obema strankama. Socijalisti so jo razbili, krščanski demokratje so pa poiskali novega partnerja v liberalni stranki. Novo koalicijsko vlado bo vodil krščanski demokrat Vandem Boeynants. Zaprisežena bo predvidoma še ta teden. Vlada bo imela v parlamentu 112 poslancev na svoji strani, ravno sto jih bo pa v opoziciji, v glavnem bodo to socijalisti. Vietnamski študentje nočejo iz Pariza domov PARIZ, Fr. — V Parizu študira okoli 3,000 vietnamskih študentov. Največ jih je iz Saigo-na, nekaj pa tudi iz Severnega Vietnama. So to otroci bogatih staršev, ki so šli na tuje, da se ognejo domači državljanski vojni. So delomo že končali svoje študije in bi morali na vladin poziv iti domov, da tam nastopijo službe v javni upravi. Pa se jim ne mudi, da bi zapustili Pariz. Francoska vlada jih na tihem podpira. Rada bi jih namreč pridržala do konca vietnamske vojne in jih tako za stalno podredila vplivu francoske kulture. Značilno je, da je dosti študentov iz Saigona na strani vietnamske Osvobodilne fronte, čeprav njihovi starši živijo v Južnem Vietnamu pod varstvom a-meriških čet in bogatijo v bližini ameriškega dolarja. POLICIJA HITRO OBVLADALA NOVE IZGREDE V WATTSU Včeraj ponoldne je nenadno prišlo do hudih izgredov v črnskem delu Los Angelesa Wattsu. Dve osebi sta bili mrtvi, večje število ranjenih in 31 prijetih. LOS ANGELES, Ca!if. — Do izgredov in nemirov v Wattsu, črnskem predelu mesta, je prišlo včeraj popoldne nenadno, ko je neki črnec vrgel kamen v avtomobil, ki ga je vozil neki belec. Ta je bil ranjen in je stop'il iz avtomobila, nakar je policija, ki je prišla na mesto, črnca prijela. Prav v tem so prišli iz Jordan High šole v bližini študentje in se začeli zbirati okoli avtomobila in policije. Začeli so kričati proti policijskemu ‘nasilju’. Kmalu se je nabralo na mestu več sto črncev, ki so začeli metati kamenje na policijo in napadati belce, ki so se vozili v bližini. Preobrnili so večje število avtomobilov in jih zažgali. Prišlo je tudi to !lelov pogrebni zavod na E. 152 vdorov v trgovine z alkoholnimi pijačami, plenjenja in ,St- k molitvi za pokojno članico streljanja. Iz Clevelanda in okolice Seja— Društvo sv. Jožefa št. 169 KS-KJ ima jutri, v četrtek, ob 7.30 sejo v navadnih prostorih, v nedeljo ob osmih pa skupno sv. obhajilo pri Mariji Vnebovzeti. K molitvi— Članice Oltarnega društva pri Mariji Vnebovzeti so vabljene nocoj ob sedmih v Želetov pogreb. zavod k molitvi za pok. Ivano Kersman, jutri ob 8.15 zjutraj pa k njenemu pogrebu. Članice podr. št. 10 SŽZ so vabljene nocoj ob sedmih v Že- Ciganom so stari osebni vagoni odlična stanovanja KIEL, Nem. — To je morala o njih zvedeti kielska mestna u-prava, ki jim je po tolikih letih ponudila stanovanja v zidanih hišah. Cigani so se namreč naselili v starih praznih osebnih vagonih takoj po drugi svetovni vojni in mestna uprava se je pa s tem sprijaznila. Se jih je vsaj začasno znebila. Sedaj potrebuje mesto svet, kjer stojijo ciganske “palače”, za drug namen in bi rado preselilo cigane, pa nočejo iti. Predniki sedanjih ciganov so prišli v Kiel iz pokrajine Schleswig-Holstein, kjer jih celo danes nekoliko karavan kroži po deželi. Izgredi in nasilja so se naglo širila. Ko je beli Lawrence Gomez, ki ni opazil in presodil nevarnosti položaja, pripeljal s tovornjakom vodo in jo hotel dostaviti strankam, se je nagic zbrala okoli njega tolpa mladih divjakov in ga napadla. Dvakrat ustreljen je iskal pomoči na vratih štirih hiš, pa mu niso nikjer odprli. Nato se je sesedel na cesti in umrl. Črnec Joe Crawford, je bil ustreljen, ko je na potu iz trgovine z alkoholnimi pijačami zašel v kraj, kjer so policaji, in črni izgredniki streljali drug na drugega. Očividci trdijo, da ni imel z izgredi, nobenega posla Policija je naglo obkolila predel, kjer je do nemirov v prišlo, da se ne bi ti razšitili še v ostale predele obsežnega Wattsa. Posebne patrole sestavljene iz po 4 mož so nato nadzirale ceste in ulice, med tem ko je večja policijska sila vzpostavila red v samem središču izgredov. Policaji so nato s strehe policijskega poslopja s puškami nadzirali celotno okolico, da bi preprečili napada na policijo s streh in drugih zased. S spretnim in odločnim nastopom se je policiji posrečilo naglo vzpostaviti red, toda sam način, kako je do izgredov prišlo, njihov obseg, streljanje, požiganje in plenjenje kažejo, kakšen je položaj v Wattsu. V bistvu se je od lanskega avgusta, ko je prišlo do dejanskega upora, ki ga je strla šele narodna garda, komaj maj spremenilo. Tedaj je bilo skupno 35 oseb mrtvih in preko 900 ranjenih, tokrat sta bila mrtva le 2 in število ranjenih sorazmerno majhno, toda pokazalo se je, da mora biti Los Angeles pripravljen vsak čas na nov izbruh. Zadnje vesti Ivano Kersman. liojnicc— Mr. in Mrs. John Marinko v Mentorju, Ohio, so se rodili dvojčki, fantič in deklica, v McDonald House, University Hos-| pital. Vse je zdravo. S tem je ; nostala Mrs. Mary Marinko 13-ič I stara mati. Čestitamo! i Rokoborba— j Jutri ob 8.30 zvečer bo v | Areni na 3717 Euclid Avenue WASHINGTON, D.C. — Predsednik Johnson je sinoči pod- nastop rokoborcev. pisal v Kongresu sprejet pred- j Zadušnica_ log za povišanje davkov v zakon. Skupno bo predvidoma novi zakon prinesel zvezni blagajni v enem letu okoli (i bilijonov dolarjev. CAPE KENNEDY, Fla — Danes ob desetih dopoldne bodo od Jutri ob 8.15 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Terezijo Kašič ob 18. obletnici smrti. Včeraj sc je začela sodna razprava proti Mrs. M. Colby— Včeraj dopoldne ob 9.30 sc je začela sodna razprava proti 41 tu poslali na pot okoli Zemlje let stari Mrs. Mariann Colby s z raketo Atlas-Agena umetno 3163 Warrihgton Rd. na Shaker luno, dobro uro in pol zatem Heights, ki je obtožena, da je Spor med vietnamskimi generali začetek nove politične krize? SAIGON, J. Viet. — Devet mesecev je stara sedanja sai-gonska vojaška diktatura. Na zunaj se je obnesla. V tem času ni bilo nobene politične krize. Da se pa generali nekaj prepirajo med seboj, to je pa bila javna tajnost. O vsebini prepirov ni bilo nobenih točnih poročil. Ni bilo tudi govora, da bi se civilne organizacije hotele mešati v te spore. Pretekli teden je bil pa ta navidezen mir pokopan. Povod za spor je menda dalo sedanje upravno stanje v Južnem Vietnamu. Tam obstoja res centralna vlada generala Kyja, toda ni edina. V deželi imamo še štiri druge vlade. Ves Južni Vietnam je namreč razdeljen na štiri vojaška področja, na čelu vsakega področja stoji general, ki pa ne (poveljuje samo o-boroženim silam, ampak vodi tudi vso civilno upravo. Civilno upravo bi moral voditi seveda le kot pooblaščenec in zaupnilk centralne vlade. V resnici je pa drugače. Vsak med 4 generali je po svoje uredil odnose do sai-gonske vlade. Uboga jo samo tolik, kolikor se mu zdi prav. Tako imamo v Južnem Vietnamu dejansko pet vlad, centralno in štiri pokrajinske, ki med njimi na eni strani in centralno vlado vlada neke vrste mirno sožitje. Sožitje je mirno samo na zunaj, na znotraj se je spremenilo v nevarna trenja, kar je pokazal slučaj generala Thija, ki je gospodaril v najsevernejšem delu dežele. Ni se veliko brigal za odloke centralne vlade, upravljal je svojo pokrajino skoraj neodvisno in pri tem uganjal tudi politiko med civilnim prebivalstvom. To je naravno moralo vplivati tudi na potek državljanske vojne in prizadeti ameriško politiko. Samo-lastno postopanje generala Thija je končno prisililo desetčlan ski generalski odbor, ki ima dejansko vso oblast v svojih rokah, da se je postavil na stran centralne vlade generala Kyja in generala Thija odstavil. To je takoj sprožilo prav ne- ljubo akcijo med budisti. Budistična voditelja Tham Chau in Tri Quang, ki ju poznamo že iz prejšnjih vietnamskih političnih kriz, sta objavila pravi političen manifest, ki v njem zahtevata: tisti generali, ki so zaslužni za revolucijo, to je, ki so strmoglavili diktatorja Diema, se morajo vrniti na svoja mesta; generali, ki so na tujem, naj se vrnejo domov in prevzamejo svoje dolžnosti; deželi je treba dati vlado narodne edinosti in parlament; vlada mora izvajati predvsem obljubljeno socijalno politiko. Političen manifest je že odjeknil v saigonski javnosti. Katoliki pravijo, da se bodo tudi oglasili k besedi. Civilni politiki pa stikajo glave in premišljujejo, kako bi se spravili v vlado. Kaj bo generalski odbor rekel na vse to, še ni povedal. Važno je tudi to, da se je največja budistična organizacija postavila na stran odstavljenega generala Thija. V koristi ge- neralu Thiju demonstrirajo dijaki in uradniki v severnem vojaškem področju, ker jih je general pravočasno pridobil na svojo stran. Na njegovi strani je tudi javna uprava na tem področju. Thi ima torej močno politično zaslombo, čeprav ga je desetčlanski generalski odbor postavil na hladno. Naše oblasti v Južnem Vietnamu so se postavile na stran generalske desetorice in generala Kyja. Kaj drugega tudi ne morejo storiti, morajo pač biti za zakonit režim, naj ga odobravajo ali ne. Pa menda tudi cenijo Kyja bolj kot Thija. V saigonski politiki je torej naenkrat močno završalo. Upajmo, da to ne pomeni začetka vladne in režimske krize. Saj so partizani hitro zagrabili za priliko in začeli prav sedaj odločnejše akcije v državljanski vojni. Tako je namreč treba razumeti zadnja poročila o vojaških operacijah na južnovietnamskih frontah. pa z raketo Titan vesoljsko vozilo Gemini 8, ki bo skušalo Augeno v vesolju ujeti in se z njo povezati. David Scott bo zapustil vesoljsko vozilo in bo poldrugo uro “hodil” okoli njega, fotografiral in preskušal možnosti “dela” v vesoljn. NEW DELHI, Ind. — Tu je prišlo do novih demonstracij in izgredov Hindov proti ustanovitvi države Punjab z lastnim jezikom za Sikhe. Vlada je poslala na področje v Pu-njabu, kjer je prišlo do nemirov, vojaštvo z nalogo, da uporabi orožje, če ne more dru- umorila s strelom v glavo lani 24. avgusta 8 let starega Johna Cremerja. Okrajna tožilca sta vodila tri sodnike, L. Lybav-gerja, J. Manosa in J. Angelotta, ki bodo odločili sodbo, po domu obtoženke in ji pokazala tudi prostor v Gates Mills, kjer so umorjenega fantiča našli. Zagovornika obtoženke sta izjavila, da je obtoženka storila svoj zločin v “duševni bolezni” in zato zanj ni odgovorna. Na pogreb msgr. J. J. Omana— Iz Clevelanda odlete danes popoldne v Minnesoto na pogreb g. msgr. J. J. Omana msgr. Aloj- gače vzpostaviti reda. Tri zij Baznik, Rev. Viktor Cimper- Sikhe in tri Hindc so demonstranti v besni jezi sežgali. SAIGON, J. Viet. — Političen položaj v Južnem Vietnamu sc je zategnil zaradi odstavitve gen. Thija v taki meri, da je treba računati vsak čas z resno vladno krizo. WASHINGTON, D.C. — Sen. F. J. Lauschc, bo danes zapustil Bethesda mornariško bolnico in se vrnil na dom. V bolnici je bil od 18. februarja. LONDON, Vel. Brit. — Predsednik vlade H. Wilson je odločno obsodil De Gaullovo ru-ženje NATO in označil njegov odpoklic francoskih čet iz okvira NATO za “nezakonit”. Francoski zastopnik je med tem na sestanku 7-članske Zahodno evropske zveze zatrjeval, da hoče Francija le spremembo v vojaškem delu NATO, med tem ko je za ohranitev političnega dela te pogodbe. -----o------ Tudi napačen mož! Dve mladi ženi sta kramljali, ko je ena od njiju opazila, da ima prijateljica poročni prstan na napačni roki. “Ti nosiš vendar poročni prstan na napačni roki!” je vzkliknila. “Vem, jaz sem poročila napačnega moža,” je bil odgovor. man, Rev. Jožef Ozimek, Rev. Julij Slapšak, Rev. Viktor Tomc in g. dr. Miha Krek. Maša za msgr. J. J. Omana— Jutri ob 10. bo pri Sv. Lovrencu v Newburghu pontifikal-na črna maša za rajnega msgr. J.J. Omana. Kosygin ne vidi v Vietnamu državljanske vojne WASHINGTON, D. C. — Ko je nedavno visok ameriški diplomat govoril s predsednikom ruske vlade Kosyginom o Vietnamu, ni ta nič omenil Osvobodilne fronte, ampak je Ameri-kancu dejal, naj Združene države skušajo najti temelj za neposredne razgovore s Ho Či Min-hom. Angleške parlamentarne volitve bo prenašal Early Bird Angleške parlamentarne volitve bodo tudi na naši televiziji. Angleška vlada je sklenila, da bo omogočila prenos volivnih rezultatov na ameriške televizijske mreže preko telekomunikacijskega satelita Early Bird. Angleška BBC je izjavila, da so priprave za prenos prod zaključkom. 'y!EKŠ$S4/| ikM©W8IM mm r*lkwT* .fiH j fillV Si'TTlair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of J uly Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: 2,a Združene države: $16.01) na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece 2 u Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION™ RATE& United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio Jiff.*. 83 No. 53 Weds., March 16, 1966 Robert F. Kennedy pred vrati! Kennedyjeva politična družina spada med najmlajše v ameriški politični zgodovini, pa tudi med tiste, ki so v par letih dosegle nepričakovane uspehe. Nobena ameriška politična družina se ne more pohvaliti, da bi spravila v tako kratkem času kar tri brate v senat, najstarejšega med nji-mo pa v Belo hišo. Z atentatom v Dallasu je zadela tragedija ne samo našo deželo, ampak tudi Kennedyjevo družino; ostala je brez vidnega voditelja, toda ne za dolgo. Robert F. Kennedy je pustil mesto v Johnsonovem kabinetu in kandidiral v njujorški državi za senatorja in tudi zmagal. S tem se je postavil na čelo svoje politične družine, postavil pa tudi svojim ambicijam cilje, ki jih ne more in verjetno v ožji družbi dudi noče zanikati; rad bi prišel v Belo hišo, torej tja, kjer je bil njegov brat John F. Kennedy. Ko je Robert prišel v senat, se ni dobro videlo, kam cilja smer njegove politike: ali na dolgo dobo v senatu in šele potem “napad” na Belo hišo ali pa naj bi senat služil samo za odskočno desko za čim hitrejši naskok na predsedniško mesto. Vse kaže, da se je Robert odločil za drugo alternativo: čim preje v Belo hišo. Pri tem je začel hoditi po poti, ki se je obnesla njegovemu bratu. Najpreje ohraniti v okviru demokratske stranke “Kennedyjevo” strujo. To se mu je do dobra posrečilo. Dočim so znaki pomanjkanja discipline tudi v posameznih demokratskih strujah, Kennedyjeva ni podlegla tej politični bolezni. Je še danes taka, kot je bila 1. 1950. Na zunaj se to ne vidi, ker Kennedyjeva družina še ni segala po nobenem političnem mestu, ki bi obsegal vso deželo. Takoj za tem je Robert skušal postati voditelj tudi obsežnejše struje v demokratskih vrstah in zbrati okoli sebe vse, kar je med demokrati usmerjeno na levo, recimo na liberalno stran. Tega cilja še ni čisto dosegel; sreča, ki jo imajo Kennedyji v politiki, mu je pa že naklonila par uspehov. Nepričakovano je umrl A. Stevenson, ki ni vodil nobene struje med demokrati, pa so ga vendarle vsi liberalni demokratje smatrali za svojega duhovnega voditelja. Drug uspeh mu je preskrbel proti svoji volji sam predsednik Johnson. Za podpredsednika si je izbral Humphrey! a, ki velja že dolgo let za voditelja liberalnih demokratov in ki v teh vrstah še danes pomeni več kot Robert. Johnson je vpregel Humphreyja v svojo aktivno politiko, ki se pa ne blesti ravno po liberalnosti, akoravno je na so-cijalnem področju res napredna. Humphrey se je na Johnsonov nasvet začel približevati demokratski sredini in desnici. S tem se je naravno zameril mnogim liberalnim demokratom. Tega pa nista vzela resno ne Humphrey ne Johnson dokler ni Robert pokazal prave barve. S tako je Robert prišel že parkrat na dan, toda v bolj megleni obliki. Nihče ni zanesljivo vedel, kaj tiči za Robertovimi govori in izjavami. Šele sedaj je to postalo očitno. ko se je Robert vmešal v vietnamsko politiko. V svojih izjavah o vietnamski tragediji ni napadel Johnsonove vojaške in diplomatske taktike, pač pa njegovo politično, so-ciialno in gospodarsko. Trdil je, da administracija premalo misli, da je vojno v Vietnamu treba dobiti tudi na političnem polju med vietnamskim narodom. Dokler vietnamski narod nima dobro organizirane protikomunistične stranke ali pa tudi več takih strank, ne bo mogoče preprečiti vdora komunizma v Južni Vietnam. Do uspehov na političnem polju pa nelje pot skozi primerno gospodarsko in socijalnc politiko. Tudi to je Johnsonov režim zanemarjal prav do zadnjega časa. Vse to so pa podrobnosti, ki se zanje naša dežela dosti ne briga. Bolj gre deželi na živce in še posebno Johnsonovemu režimu Robertova izjava, da j c treba vietnamskim komunistom dati priliko, da sedijo v vietnamski votivni vladi in d? morajo imeti vso pravico, da se kot komunistična stranka udeležijo volitev v ustavodajno skupščino. Proti pravici, da se komunisti lahko udeležijo volitev, se ne da dosti oporekati. Kočljivejša je zadeva s komunistično udeležbo v vo-livni vladi Tu sta se Humphrey in Robert pošteno spoprijela. Humphrey je proti komunistični udeležbi v vladi pred in med volitvami, Robert jo zagovarja, akoravno ne več tako odločno kot v svojih prvi iv izjavah. Prerekanje za vodilno mesto v vodstvu liberalnih demokratov gre še naprej in verjetno ne bo tako hitro končano. Robertove misli gredo pri tem na demokratske konvencije v I. 1 968 in 1972. L. 1968 bo Johnson ponovno kandidiral, ako bo živ in zdrav, njegov podpredsednik nai bi bii p< sodbi vSeh političnih opazovalcev Humphrey. Kaj pa ako bodo Kennedyjevi pristaši na konvenciji tako močni, da bodo izsilili drugo kandidaturo za podpredsednika, če ne Robertovo pa kandidaturo nekega tretjega kompromisnega kandidata? Ako bi Robert zmaga! samo na pol, bi dobil /e nol bitke za 1. 1972. L. 1972 bo namreč treba izbrati demokratskega kandidata za predsednika, ker Johnson nc- more več kandidirati. Vsake vrste Robertova zma- ga v 1. 1968 bi mu olajšala boj za kandidaturo na demokratski konvenciji v 1. 1972. Humphreyjevi in Robertovi politični cilji segajo torej daleč v ameriško politično bodočnost. Robert je še mlad, Humphrey pa še ni v letih. Oba sta temperamentna politika, odporna in uporna, vztrajna, pa tudi brezobzirna, ako je treba. V dvoboju za svojo politično bodočnost ne bosta popuščala. Dežela bo pa imela najmanj 6 let zabavo, da bo opazovala ta dvoboj, ki bo spadal med najzanimivejše v ameriški politični zgodovini. S BESEDA IZ NARODA S Kammk m nove člane pri DNU pri Sv. Vidu Preteklo nedeljo je bilo sprejetih v Društvo Naj svetejšega Imena pri Sv. Vidu preko 30 novih članov. Na sliki vidimo Franceta Severja, ki se zadovoljno smehlja, ko Frank Bogovich pripenja članski znak novemu članu Zenu Zakrajšku. Kampanja za nove člane je bila podaljšana še za en mesec. (Sliko je dal iz prijaznosti na razpolago Catholic Universe Bulletin.) Stokaj spomhdov na rajnega msgrja. Johna k Omana Cleveland, O. — Smrt msgr. Johna J. Omana, dolgoletnega župnika pri Sv. Lovrencu, je gotovo priložnost, da se obudi vrsta spominov na tega našega velikega mož^. Najprej je tu “Nadškofa dr. G. Rožmana želja in prošnja k Jezusu, najvišjemu duhovniku — za srebrni jubilej Rt. Rev. J. J. Omanu”. Kmalu po odhodu g. J. J. Omana v pokoj mi jo je izročil njegov dolgoletni kaplan Father Julij Slapšak. Glasi se: “Jezus, napolni svojega služabnika z nedopovedljivim veseljem v mašniški službi; obnovi v njegovi duši prebogate milosti svetega mašniškega posvečenja; pritegni njegovo srce popolnoma na svoje božje Srce, priveži vse njegove župljane nanj in na njegovo skrbno pastirsko ljubezen, da bo nekoč mogel predstaviti vso svojo ljubljeno čredo Tebi, o Jezus, ki boš vsem večni Plačnik, Amen.” * Very Rev. Chorepiscopus p. Josaphat Ambrožič, OEM, ožji rojak rajnega g. monsignorja Omana, je za lansko Veliko noč (1965) v pismu Fathru Juliju Slapšaku napisal o g. Omanu tole: “Kako pa msgr. Oman? On ima precej zasluženja, da sem — Dominus vobiseum. Ko je bil v Gorjah, sem mu ministriral. Ljudje so govorili, da je šel v lemenat, ko je bil že v letih. To je dalo korajžo tudi meni, pa še nekemu drugemu, ki je bil moj sosed, da je pri 35 letih zapel Glorio. Danes pa je župnik na Tirolskem. Piše pa se Jože Pogačar. Ali nismo fejst Gorjanci? Sedaj so pa zanič. V preteklih 150 letih je bil v Gorjah kar 49 duhovnikov. Sedaj pa sva samo midva ...” * Kak mesec po smrti dr. Gregorija Rožmana (16. nov. 1959) je rajni msgr. John J. Oman nekemu izmed svojih tukajšnjih lajičnih prijateljev tole odkril: “Ko sem tisti dan, ko smo imeli v tukajšnji (clevelandski) stolnici pogrebno sv. mašo za rajnkim škofom (preden so njegove zemeljske ostanke prepeljali k Mariji Pomagaj na ameriške Brezje) prišel domov, sem se, ko sem odprl vrata župnišča, na- slonil na podboje duri in bridko zajokal in sam sebi dejal: Sedaj sem pa sam ostal!” J. S. -----Q.----- Telovadna akademija Slov. telovadne zveze Cleveland, O. — Vsak ponedeljek zvečer spremljam sosedovo in svojo malo na poti k telovadbi, zdaj, ko se bliža telovadna akademija, pa tudi ob sobotah. Vesel živžav je pred farno dvorano, ko se zbira mladina nasmejanih obrazov, včasih zardelih od mraza. Ko prihiti g. Varšek ves živahen, ga mladež veselo pozdravlja, saj ima za vsakega prijazno besedo. Ko se otroci zgrnejo za njim v dvorano, pustim svoji varovanki srečni v veseli gruči in se odpravim počasi proti domu. Telovadna akademija, ki jo zgoraj omenjam, bo v nedeljo, 20. marca, ob pol štirih popoldne v šentviški farni dvorani. Nastopili bodo člani in članice Slovenske telovadne zveze in tudi mali naraščaj. Koliko truda in požrtvovalnosti zahteva taka prireditev, ve samo g. Varšek, ki tako neutrudljivo vadi z mladino in ji vliva ljubezen do zdrave telesne kulture. Gimnastika in telovadba ima v našem narodu dolgo in svetlo tradicijo in so bili telovadni nastopi pri nas vedno neke vrste prazniki. Zato želim tudi jaz povabiti na to telovadno akademijo res vse, da tudi tu v novih razmerah na novo oživimo razpoloženje tistih lepih nekdanjih dni. S svojim o-biskom bomo nastopajočim pokazali, da nam je pri srcu zdrav telesni razvoj naše mladine in bomo s tem dali vzpodbude Slovenski telovadni zvezi za nadaljevanje dela in jo podžgali k novim uspehom. Na svidenje torej v nedeljo, 20. marca, na telovadni akademiji! Bog živi Slovensko telovadno zvezo in g. Janeza Varška, ki toliko žrtvuje za našo mladino! Hvaležna mati ------o----- Slovenski naroihj domovi počastili dr. F, Kerna Cleveland, O. — Federacija slovenskih narodnih domov, ki je bila ustanovljena 11. avgusta 1.959 v Slov. nar. domu na St. Clairju, se je odločila letos počastiti dr. Franka Kerria s tem, da ga je izbrala za slovenskega moža leta. Ljubljanski nadškof: IZSELJENCI IN DOMOVINA “Družina”, verski list, ki ga izdajajo slovenski Škofje in ga tiskajo v Ljubljajni, je v svoji 1. letošnji številki prinesel razgovor svojega sodelavca z ljubljanskim nadškofom dr. J. Pogačnikom o vprašanju “Izseljenci in domovina”. Razgovor se nam zdi toliko zanimiv in pomemben, da ga v celoti ponatiskujemo. Vreden je skrbnega branja, ker odkriva nadškofovo stališče do izseljevanja, do izseljencev in delno tudi do — režima. Dr. F. Kern je prišel kot mlad fant v Ameriko, se v nove razmere naglo uživel in bil eden najvidnejših narodnih in kulturnih vodnikov starejše slovenske emigracije v Združenih državah. Bil je med drugim prvi predsednik Slov. nar. doma na St. Clair Avenue, ko je bil ta u-stanovljen 15. marca 1916, torej pred skoraj natančno pol stoletja. Ustanovil je Slovensko knjižnico, bil učitelj slovenščine, sestavil je angleško berilo za učenje angleščine in anglešiko-slovenski slovar. Bil je spoštovan zdravnik in so ga slovenska bratska društva izbrala za svojega glavnega zdravnika. Sedaj je v pokoju, vendar pa je še vedno delaven in se zanima za življenje in delo v slovenski sredini. V petek, 18. marca, bo praznoval svoj 79. rojstni dan. Poleg dr. F. Kerna, ki je izbran za slovenskega moža leta v imenu vseh slovenskih domov, je vsak dom izbral še svojega posebnega moža leta. V nedeljo, 20. marca, ob štirih popoldne bo v Slovenskem domu na Holmes Avenue skupna prireditev, kjer bodo priznanja uradno razglašena in izročene vsem izbranim skupne čestitke. Vstopnice za to prireditev so na razpolago v vseh narodnih domovih (na Recher Ave. v klubo-vih prostorih in pri direktorjih, tel. KE 1-9300). Vsi vljudno vabljeni! Joseph Trebeč --------o------- Jožetom m Jožicam za geil CLEVELAND, O. — To soboto, 19. marca, bo praznik sv. Jožefa in god vseh Jožetov, Jožic, Pepetov in Pepc. Ta praznik je tako živo ukoreninjen v nas, da ne moremo neopaženo mimo njega, ob tem, ko se spominjamo lepih praznovanj tega dne v časih naše mladosti. Naj mi bo na tem mestu dovoljeno, da, najprej izrečem iskrene čestitke vsem, ki bodo ta dan godovali. Naj Vas Vaš patron sveti Jožef varuje skozi vse življenje in naj Vas srečno pripelje v večni nebeški dom. Prav je, da častimo svetnike, sv. Jožefa moramo pa še prav posebno častiti, ker je od rojstva do smrti skrbel za našega Zveličarja, bil Njegov varuh in vodnik. Zato naj sv. Jožef izlije svoj nebeški blagoslov tudi na vse naše družine, da bo z nami pomoč z nebes, da bo ljubezen naša vez! Gotovo boste tudi Vi, dragi bralci in bralke, malo poprazno-vali ta lep praznik, saj pade letos na soboto, ko je prav, da se od težkega dela odpočijemo in se poveselimo. Naj Vam povem, da pripravka Slovenski narodni dom na E. 80. cesti v počastitev Jožetov in Jožic to soboto, 19. marca, zvečer posebno slavnostno-rodovno večerjo. Odbor S.N.D. vabi vse godovnike, da pridejo oa to večerjo in jim obenem vo-v-či vse najboljše za god. Tudi iaz jih vabim in jim kličem: Pridite! S seboj pripeljite svoje n rij atelje in znance — Janeze in Pavlete, Micike in Nežike in vse tiste, ki jih imate radi! Bo res vesel in prijeten večer, deležni boste lepega domačega razvedrila. Vstopnina je prav nizka, samo $1.50 za osebo, vključno večerja. Kajne, kako poceni je to! Upamo, da bo dvorana S.N.D. popolnoma zasedena, saj je med nami toliko Jožetov in Jožic in toliko njihovih prijateljev, pa tudi takih, ki gredo radi ob sobotah zvečer malo ven, da se sprostijo in poveselijo ter naberejo nove volje za bodoče življenje. Pozdravljeni in na svidenje v soboto zvečer, na praznik sv. Jožefa, v Slovenskem narodnem domu na E. 80. cesti! Jakob Resnik -------o—..- Skoraj vse z avtomobili CHICAGO, 111. — Okoli 90% vseh farmarskih pridelkov prepeljejo na trg v avtomobilih. 1. Pred odhodom na koncil ste obiskali Angleško. Tam ste se sestali z našimi izseljenci in birmovali njihove otroke? Kakšna je njihova verska in narodna zavest? 1. Na Angleškem živi nad 700 naših izseljencev. Raztreseni so po raznih krajih. Splošno imajo razmeroma visok standard. Delavnega in poštenega človeka namreč Angleži sprejmejo medse. Nekateri imajo pa veliko domotožje. Enemu se je od domotožja celo omračil um. Kar sem jih srečal, so globoko verni ljudje, zato sem se med njimi počutil domačega. Med njimi je tudi nekaj izobražencev, iki imajo lepe službe. V Londonu imajo svoj Slovenski dom, kamor se naši ljudje radi zatekajo. Birmo smo imeli v Bedfordu, severno od Londona, kjer me je ljubez-njivo sprejel tamkajšnji dekan, ki je zelo vnet za ekumensko gibanje in je bil 14 dni pred mojim prihodom pri pravoslavnih bratih v Moskvi. Drugo nedeljo smo imeli birmo v Roch-dalu blizu industrijskega mesta Manchestra. Na obeh krajih so me sprejeli s slovenskimi nageljni in našo pesmijo, po birmi pa priredili skupno kosilo za birmance in botre. Otroci, ki hodijo v angleške, največ verske šole, se čutijo za Angleže. Ako jih starši v počitnicah pošljejo k svojcem v Slovenijo, se tu nauče slovenskega jezika in čutijo tudi slovensko. Imajo silno požrtvovalnega slovenskega duhovnika, ki res živi samo za njihovo versko življenje, zato ga imajo tudi zelo radi. V Londonu sem bil na obisku tudi pri apostolskem delegatu in kardinalu Heenanu. Posebno mi je ostalo v spominu, kako silno velike svobode imajo Angleži in kako umirjeni značaji so na zunaj. 2. Med koncilskimi počitnicami ste slovenski škofje poromali v Francijo. Ali ste tudi tam prišli v stik z našimi izseljenci? 2. V Francijo smo predvsem romali, ne pa šli gledat znamenitosti te čudovite dežele. Ogledali smo si preprosti grob pesnika Claudela v gozdičku za nje-kovim gradom pri Morestelu, župnišče arškega župnika Via-neja, ki je pretresljiva pridiga o evangelijskem uboštvu, videli pariške cerkvene umetnine, kakor sveto kapelo, Notre-Dame, Mont-Martre, kjer se cerkev presv. Srca vsak večer ob 10. uri napolni zlasti z mladimi inteli-genti, videli grob sv. Katarine Laboure; sv. Ludovike Marillac in sv. Vincencija Pavelskega. Ko smo se čudili nepopisno lenim barvnim otknom v Chartres, kamor vsako leto peš romajo pariški akademiki, se je v nas zaletaval snežni metež. Pri Mali Tereziji v Lisieuxu smo v prelepo poslikani njeni baziliki poslušali ubrane zvonove, ki imajo iste glasove kakor ljubljanska stolnica in jih je prijazni župnik dal razgibati nam “koncilskim očetom na čast”. V nedeljo so se v pariški slovenski kapeli zbrali naši izseljenci iz Pariza k maši, ki smo jo vsi trije slovenski škofje opravili s somaševanjem. Ko so nam pripovedovali, kje so in kaj delajo, smo spoznali bedo mnogih, ki beže na tuje brez potnega lista in brez vnaprej zagotovljene zaposlitve. Mnogi so srečni, če se morejo prvo leto zaposliti kot pometači ali honorarni natakarji. Zato s poudarkom pravim vsem, ki mislijo, da bi šli na tuje: Ne hodite ven, če nimate dobljenega delovnega mesta in nikdar ilegalno! Sicer greste v gotovo revščino in tudi v moralni propad! To naj bi si dobro zapomnili mladi ljudje, ki jih vesele avanture in si obetajo zunaj Indijo Koromandijo. 3. Med jconcilskimi zasedanji ste imeli še več stikov z izseljenci iz drugih evropskih dežel. Kakšne vtise ste dobili o njih? 3. Naši duhovniki med izseljenci delajo res nesebično in se drže naročila svojih škofov, da žive samo za dušno pastirstvo. Tožijo pa, da naši ljudje, ki prihajajo v tujino, nimajo prave narodne zavesti, zato se hitro zgubljajo. Zelo odsvetujejo izseljevanje na Švedsko. Naši ljudje so raztreseni prav po vseh deželah sveta. Tudi v Avstraliji jih je precej. So po vseh državah Južne Amerike, seveda bolj redki. Najdete jih po vsej Evropi. Njih življenje je splošno težko, dokler si ne ustvarijo novega doma. To pa traja včasih desetletja. Kjer so pa strnjeno naseljeni, ostanejo narodno zavedni, • posebno če imajo svoje domače učitelje, kakor v Merlebachu na Francoskem, v Argentini in Severni Ameriki. Med domačini o-stanejo vedno le tujci. Vobče pa morem reči: kakor je svoj čas pri nas izšla knjiga: Ne v Ameriko, tako bi morala danes iziti knjiga z naslovom: Ne v tujino! 4. Mnogi naši mladi ljudje hrepene po tujini. Nekateri u-hajajo celo ilegalno. Kako se jim bo v tujini godilo? 4. Hrepenenje mladih ljudi po tujini je sicer razumljivo, ker mlad človek si želi doživetij, u-spehov, uveljavljanja in tudi velikega ter lahkega zaslužka. To je velika mladostna prevara. Naj bi si mladi ljudje zapomnili: Mačeha je tujina, in: Ljubo doma, kdor ga ima. Četudi bi dala tujina vse, kar si kdo želi, ostane črv domotožja, ki grize in preganja srčni mir. Z odhajanjem v tujino nam poleg tega odteka naša narodna kri. Predeli naše domovine se praznijo, posebno po hribovitih krajih-Ali bodo drugi morali poseliti naše kraje, če se bomo mi toliko izseljevali? Če že kdo gre ven, naj gre z oblastvenim dovoljenjem in z namenom, da si kaj zasluži, potem naj se pa vrne domov. Vsak kristjan naj se pred odhodom zglasi pri svojem župniku doma in naj vzame s seboj tudi naslov naj bližjega slovenskega duhovnika, ki naj ga obišče in prosi v potrebi za pomoč pri tujih oblastvih. 5. Kaj izseljenci pričakujejo od domovine? 5. Predvsem to, da jih ne pozabimo in ne brišemo iz svojega spomina. Kamor sem prišel, sem jim prinesel kos domovine. Splošno sedanjo našo domovino zelo slabo poznajo. Naravnost čudne stvari vprašujejo. Pripovedovanje o1 domovini jim je srčna uteha. Mnogi se odločijo, da pridejo domov na obisk-Svojcem na tujem naj bi domači pogosto pisali in ostali z njimi v stiku. Če jih obišče domači škof, so silno veseli. Z ljubeznijo se oklepajo maše v slovenskem jeziku. Veseli so, če j h*1 pripoveduješ, da nas je doma še vedno mnogo iskreno vernih-Zveze z domovino si žele. Ohranimo jo, ker če se narodno zgu' be, se bodo hitro zgubili tudi versko, za zmeraj. —. ... o——— Niso pristojni “Za vašo zadevo nismo p1’*" stojni,” je izvedela neka ženska na policijski postaji v Bischofs-heimu pri Frankfurtu, potem ko je pritekla z zahtevo, naj jo p°v litijska patrulja pospremi nžl njen dom. “V postelji tujega moža leži tuja ženska,” je povedala prizadeta, ki se je okrog polnoči —1 nekaj dni prej, kot je nameravala — vrnila s počitnic. KRALJ GORA EDMUND ABOUT tal ^dovaji so vzrastli iz ijjt ^|e zgrabili za vrat in kri-jjv' si torej, ubijalec! Pri-l Sem' Ga že imamo! Kralj zadovoljen, Vasilij bo mašče- ’%!” Spo: j ’Jtopii ! iija. bi |2nal sem, da sem nevede svojega prijatelja Vasi- I UbiMiSti'krat> g°sP0 kralj in menih so stali stg °^u okoli neke sive, sluza-se ,S Vari; pri tem pogledu so bil j ‘Soili lasje na moji glavi: g0s e ^sllij. Bog vas obvaruj, veCy ’ da ibi videli kdaj mrt-blato ^ je vašo delo. Voda in vigj. sta ga pokrila z grdo pre- bel °’ A,i y ' ’ ’ ” ” dni v Pajčevini? Izdelovalec Ze’ ki se ne more znebiti talni 8 gOS*'a’ jo pokrije s sivkasti-pG, ^i in jo spremeni v ne-nekaat0 maso; tak je bil Vasilij rnen J-Ur Za tem> ko je večerjal z °d b-ežal je deset korakov &0 esta, kjer sem mu rekel z VQjj0rn' vem, če so ga tolo-sarn Prenesb 2 mesta ali se je bu- ^leVabl tja v smrtnem strada \v,Ven.dar pa raje verjamem, °' Ali ste že kdaj videli de-° ^uho, ld visi tri ali štiri Je ^ W 17111 je bila smrt sladka. Bil ° n vina in je najbrž ugasnil S0boja- 1 : l rnVa°J dohod je pozdravilo mr-bje n^e’ ki ni naznanjalo nič dobi ga- Hadži Stavros je, ves bled 'avnonaSU^anim čelom, šel nart Jl0> da bi mi jo bil kmalu l6Vo— Proti meni, me prijel za nl0(,tir°ko in me potegnil tako sre‘‘gel me je s tako silo v »topjj10 kroga, da bi bil skoraj °dsk -na sv°j° 2rtev: hitro sem “pTI nazaj- ejte,” je zavpil name z ste nClm Flasom’ “poglejte, kaj ]°! aredili; opazujte svoje de-Žrtv i9Sitite svoje °či na svoji bi ,r]: Katn boste še prišli? Kdo vSs 1 bd rekel oni dan, ko sem avQiSpre;'el lokaj, da sem odprl jea Vrata morilcu?” njaeC|Jal sem nekaka oprošče-kn ’ . U:tel sem dokazati sodni-pr’ a Sem grešil le vsled nehal 1 n°sd' Odkrito sem priz-^ražtt-f Sem opijanil svojega e n; g‘- Jka, da bi ušel njegovi dr^Cn°5di in pobegnil brez zakaj °V 12 sv°je ječe; toda zani-hlarSern z^°č'n uboja. Ali sem Jaz kriv, če ga je voda Utcrji,;- IV11V’ o e ga je !lodu->Clnen° UV° po mojem od' tjjl okaz, da mu nisem ho- s«m^CKhUdega’ t0’ da ga nl‘" k0 .mtl enkrat sunil z bodalom, bd do nezavesti pijan in ii, UTl(d njegovo orožje v svo-g0v 1 (ikah. Lahko izmijejo nje-hj ° duplo in se prepričajo, da la nikake rane. “Pa svaj priznajte,” je nadaljeval kralj, “da je bilo vaše ravnanje zelo sebično in krivično. Vaše življenje ni bilo v nevarnosti in imeli smo vas zaprtega le zaradi male vsote denarja; vi pa ste ušli iz skoposti; niste mislili drugega kot da si prihranite nekaj zlatnikov in niste se pobrigali za tega reveža, ki ste ga prepustili smrti po svojem odhodu! Niste se brigali zame in ste me oropali nenadomestljivega pomočnika! In kakšen čas ste si izbrali za svoje izdajstvo? Dan, ko se nesreče kopičijo nad menoj; ko sem izgubil svoje najboljše vojake; ko se še nisem oddahnil po svojem porazu; ko je Sofcklej ranjen, Korfijot v zadnjih zdihljajih in mladi Spiro, v katerega sem stavil toliko nad, umrl; ko so vsi moji možje trudni in grez poguma! In v tem času ste imeli srce in ste mi vzeli mojega Vasilija! Vi torej ne poznate človeških čuvstev? Ali ne bi bilo stokrat bolje, da plačate svojo odkupnino, kot se spodobi poštenemu ujetniku, kot da si pustite očitati, da ste žrtvovali človeško življenje za petnajst tisoč frankov!” “Za vraga,” sem zaklical zdaj az, “saj ste jih vi sami tudi dosti ubili in še za manjše vsote!” Odgovoril mi je dostojanstve-10: “To je moj poklic, gospod; ni pa to vaš poklic. Jaz sem tolovaj in vi ste doktor. Jaz sem Grk, vi pa ste Nemec.” Na to nisem vedel kaj odgovoriti. Vsi živci so trepetali v meni in spoznal sem, da nisem ne rojen, ne vzgojen zato, da ubijam ljudi. Kralj, ojunačen po mojem molku, je nekoliko dvignil glas in nadaljeval: “Ali veste, nesrečni, mladi rnož, kdo je bil ta izvrstni človek, ki ste ga pahnili v smrt? Njegov rod izhaja iz rodbine junaških tolovajev Souli, ki so vzdržali v onih hudih bojih za vero in domovino proti Aliju iz Tebelena, janinskemu paši. Terom štirih rodov so bili vsi njegovi predniki obešeni ali pa obglavljeni; niti eden med njimi ni umrl v svoji postelji. Ni še sest let, odkar je njegov lastni brat bil obsojen na smrt in je vsled tega umrl v Epiru; zadavil je nekega muslimana. Vdanost in pogum sta dedni lastnosti v njegovi družini. Nikdar ni Vasilij zanemarjal svojih verskih dolžnosti. Daroval je cerkvi, daroval je revežem. O Veliki noči je nažgal najbolj debelo svečo. Rajši bi se bil pustil ubiti, kot bi bil prelomil zdrž-nost ali jedel meso v postnih dneh. Varčeval je, da bi se lahko zaprl v samostan v Atosu. Ali ste vedeli to?” Osramočen sem priznal, da sem vedel. ‘Ali ste vedeli, da je bil moj najzvestejši tovariš? Nikakor nočem odrekati osebnih zaslug tem, ki me poslušajo, toda Vasilij je bil slepo vdan, brezpogojno ubogljiv in se ni ustrašil nobene nevarnosti. Noben opravek ni bil pretežaven njegovi hrabrosti; pred nobenim umorom se ni ustrašila njegova zvestoba. Zadavil bi bil celo kraljestvo, če bi mu bil zaukazal. Izdrl bi bil oko svojemu najboljšemu prijatelju na en sam mig mojega mezinca. In vi ste mi ga ubili! Ubogi Vasilij! Ko mi bo treba požgati vas, naučiti skopuha kozjih molitvic, razsekati žensko na kose ali razmesariti živega otroka, kdo te bo nadomestil?” (Dalje prihodnjič) ------o------ Dovolj moči DETROIT, Mich. — Moderni gasolin prve vrste ima toliko moči, da bi en sam galon lahko gnal avtomobil 450 milj daleč, če se ne bi toliki del sile izgubil s trenjem in vetrom. ONLY SLOVENIAN MEN’S SOCIAL ORGANIZATION SLOVENIAN MEN'S ASSOCIATION OF AMERICA Organized 3rd of June 1938 in Barberton, Ohio Incorporated 13th of March 1939 in State of Ohio SUPREME OFFICE CLEVELAND, OHIO MODERN SOCIAL, SPORT & CULTURAL ACTIVITIES No Medical Examination Necessary Acceptance from 1 to 50 yrs. SUPREME BOARD: President: JOHN DOGANIERO, 931 E. 248th St., Euclid, O. 44123 I. Vice-President: JOHN LESKOVEC, 112 So. Chestnut St., Niles, O. II. Vice-President: WILLIAM J. KENNICK, 2675 Rockefeller Rd„ Wickliffe, O. 44092 Secretary: JOHN F. JADRICH, 17815 Neff Rd., Cleveland, O. 44119 Assistant Secretary: FRANK SAJN, 30054 Robert Rd., Wickliffe, O. 44092 Treasurer: FRANK M. PERKO, 1092 E. 174th St., Cleveland, O. 44119 BOARD OF AUDITORS Pres.: JOSEPH PONIKVAR, 27601 Fullerwood Ave., Euclid, O. 44132 II. Auditor: JOHN SEVER, 18023 Hillgrove Rd., Cleveland, O. 44119 III. Auditor: HAROLD J. VOLPE, 21430 Wilmore Av„ Euclid, O. 44123 For INFORMATION Call or Write to Slovenian Men’s Association, John F. Jadrich, 17815 Neff Rd., Cleveland, O. Publication Organ: AMERICAN HOME, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103. Minutes of Supers Board Meeting of Slov. Men’s Association of iterisa held March 8th, 1888. The meeting was called to order at 3:00 p.m. by President John Doganiero. The roll call of officers was read; all were present except Vice-President John Leskovec, who was detained account of illness. The minutes of the last meeting, held August 22, 1965, were read and accepted. President Doganiero spoke to the Board of accepting an inivitation to attend a meeting of Branch No. 5. He attended and said it was a very interesting meeting. He explained that his remarks to the members were base on promoting more interest and enthusiasm in S.M.A. activities. Vice-President William Ken-nick reported that he was now recording secretary of his Branch, and said that he had been confining his efforts within his own group. He also suggested a combined S.M.A. picnic in the future. The board discussed the feasability of such an affair, but the matter was tabled at this time, until more interest is shown by the individual branches. Secretary Jadrich commented on suspended members, and stated that there were a total of 26 suspensions, including 2 juveniles. The Board was also informed of 16 members who have passed on in the past year. The Board also wished to have read into the minutes their expression of sorrow and condolences to the family of the late John Sever, Supreme Board member and Auditor. We have lost o good friend and will miss him. Treasurer Frank Perko and Recording Sec’y. Frank Sajn, both commented that they had no specific report to make, other than they were working on problems in their respective branches. The Financial Secretary’s six month report was read, and the financial standing of the treasury given. The standing of the treasury on June 30, 1965 was $20,558.64. The total on December 21 was $20,973.65, showing an increase of $415,01. A motion was made and seconded to approve the report, and was passed. A financial statement will be mailed to all secretaries. President of the Auditing Committee Joseph Ponikvar reported that the books were audited, found to be in order, and with verification from President John Doganiero Harold Volpe, and Treasurer Frank Perko, Bro. Ponikvar recommended that the Auditors report be accepted. At this time President Doganiero appointed Bro. Damjan Tomažin to fill the unexpired term of bro. John Sever as Board auditor, for a period of three years. The Board approved unanimously. It was also declared by the board, that space be bought in the American Home newspaper during 1966, providing information to the members of the S.M. A. A motion to adjourn was made and seconded, and President Doganiero adjourned the meeting at 4:00 P.M. Frank Sajn, Recording Secretary ------n------- Okoli 7 milijonov ponesrečenih vsak dan CHICAGO, 111. — Vsak dan se ponesreči v naši deželi bolj ali manj, začasno ali trajno, o-koli 7 milijonov ljudi. Tudi San Salvador in ; Kolumbija bosta volila ' V San Salvadorju so volili preteklo nedeljo, pa še ni-1 so objavili izidov, kot je še vedno nejasen položaj tudi v Gvatemali, v Kolumbiji bodo volili v nedeljo. WASHINGTON, D.C. — Kar i se tiče zadnjih volitev v Gvate- > mali, bo menda držalo, da no- > ben med tremi kandidati ni do- ■ bil absolutne večine. Predsedni- ■ ka republike bo torej volil z za-• četkom maja gvatemalski kon-1 greš. Tam ima stranka kandida-1 ta Montenegro 29 med 55 člani 1 kongresa. Zmagal bo torej konč-1 no vendarle Montenegro, čeprav ■ to še ni zajamčeno. Nihče nam-} reč ne ve, ali si ne bodo vojaški krogi premislili in nadaljevali sedanjo diktaturo, morda pod novim vodstvom. Zadnjo nedeljo so imeli volitve v republiki San Salvador. Niso volili predsednika, pač pa 52 članov kongresa in 261 županov. Pred volitvami so trdili, da utegne zmagati krščansko-de-mokratska stranka. Poročil o poteku volitev še ni. Trenutno ima diktator Rivera vso oblast v rokah, je pa ne zlorablja preko mere. Poleg njegove oblasti še zmeraj dela neodvisni kongres, tudi sodnije poslujejo brez vsake kontrole. Predsedniške volitve bodo pa prihodnje leto. Politika se peča s vprašanjem, ali bo Rivera dovolil krščansko-demokratski stranki postaviti svojega 'kandidata ali ne. Le malo zanimanja je za vo-itve v Kolumbiji, kjer bodo 20. marca volili 296 članov kongresa. V Kolumbiji vlada koalicija liberalne in konservativne stranke, ki naj traja do 1. 1974. Vsako četrto leto pride druga stranka na oblast. Sedaj je v konservativnih rokah, predsednik pa je Leon Valencia. Edini, ki kvari političen mir, je bivši diktator Pihilla, ki ima močno stranko za seboj. Pravijo, da bo pri volitvah njegov kandidat dobil le malo manj glasov kot uradni koalicijski kandidat Lleras. Ako bi Pinillo-va stranka dobila večino, potem seveda je vsa kolumbijska politika postavljena na glavo in danes nihče ne ve, kaj bi se v tem: slučaju utegnilo zgoditi. Vseka-1 kor bodo letošnje marčevske volitve dober barometer za razpoloženje volivcev. -------o-----— V Vietnamu so oboji v pripravah na deževje Vladno in ameriško vojaštvo se vestno pripravljata na vojskovanje v deževni dobi, ki se bliža, prav tako tudi rdeče. SAIGON, J. Viet. — Prava deževna doba se začne šele sredi maja, toda priprave zanjo se vršijo na celi črti. Vojaška uprava noče izdati nobenih podrobnosti, trdi le, da bosta vlogi o- beh armad, saigonske in ameriške ostali nespremenjeni. Ameriške oborožene sile bodo še naprej iskale sovražnika in njegove utrjene postojanke. Katerokoli bodo odkrile, na katerokoli sovražnikovo vojaško formacijo bodo naletele, zmeraj bodo hotele izzvati odpor in boj, z namenom, da sovražne čete pobijejo, utrdbe na postojankah, zaloge orožja, municije, hrane in zdravil pa uničijo. Saigonske čete se bodo omejevale na podpiranje akcij ameriških oboroženih sil in na vojaško kontrolo ozemlja, odkoder bodo partizani pregnani. Seveda bo deževna doba zahtevala drugačno taktiko, kot suha. Na deževno dobo se pripravljajo tudi partizani, to se da zaključiti iz poročil o premikanju in koncentraciji njihovih čet, o nabiranju hrane, municije, orožja in zdravil, posebno pa o dotoku novih vojaških oddelkov iz severnega Vietnama. Mislijo, da pride na bojišča v južnem Vietnamu vsak mesec okoli 5,000 na novo izvežbanih partizanov in okoli 4,000 vojakov severnovietnam-ske vlade. i V naših vojaških krogih je trenutno največ debate o vprašanju, ali bo res treba minirati severnovietnamska pristanišča, posebno Haiphong, in rabiti za bombardiranje severnega Vietnama težje bombnike kot so B-52. Do sedaj je Pentagon rabil le lažje lovce-bombnike, ki se že znajo spretno izmikati protiletalskim raketam, ne morejo se pa tako uspešno izmikati vietnamskemu protiletalskemu streljanju. Predsednik Johnson misli menda, da miniranje še ni potrebno in da tudi bombardiranje še ne zahteva nobene spremembe. Cejlon se je ustali! COLOMBO, Cej. — Ko je pred enim letom zmagala pri volitvah v parlament konservativna, zahodno usmerjena Združena narodna stranka nad levičarsko politično organizacijo Si-rimve Bandaranaike, je bila dežela v finančnih težavah, v sporu s kristjani in še posebej s Tamili, najbolj izobraženim delom prebivalstva otoka. Nova vlada Dudleyja Senana-ya'ke je postopno spravila v red gospodarstvo, pa se pomirila tudi s kristjani in zlasti s Tamili, kako dobro desetino prebivalstva v severnem delu otoka, ki govori svoj lasten jezik različen od večinskega singaleškega. Vlada je enostavno dovolila na tamilskem področju rabo tamil-ščine kot uradnega jezika poleg singaleščine, med tem ko je v vseh ostalih delih otoka singale-ščina edini uradni jezik. Do pred nekaj leti je bil drugi u-radni jezik podobno kot v Indiji angleščina. V enem letu se je položaj temeljito spremenil, nekdanja napetost je izginila in ljudje hodijo bolj sproščeno po svojih poslih in uživajo precej večjo svobodo. Tudi gospodarske razmere na otoku so boljše. Na splošno je življenjska raven na Cejlonu veliko višja kot v Indiji, pa tudi v kulturnem pogledu je Cejlon na čelu jugovzhodne Azije, saj je tam pismenih dve tretjini vsega odraslega prebivalstva, kar je za Azijo nekaj posebnega. Ženske dobijo delo Delo za ženske Iščemo ženske za lahko čisto delo v tovarni. Oglasite se na 10225 Meech Ave., od. 9. do 12. opoldne. (x> IŠČEMO kuhinjsko pomočnico za pripravljanje solat in drugega. Predstavite se osebno. YANKOVIC STEAK HOUSE 17027 Euclid Ave. (57) Help Wanted — Female Help Wanted Wanted — woman for bar work on Fridays at 928 E. 72 St. Phone 361-9320. (xj Experienced Sewers Immediate openings. Good starting salary, full benefits program, three weeks vacation with pay first year. Language no barrier problem. To age 40. Call HE 1-0200, Ext. 247, Mrs. Hutt for interview. Moški dobijo delo Keller - Hydroiel Contouring and profiling Machines Horizontal Soring Mills Turret Lathes Gap Turrei Lathes Engine Lathes Milling Machines Radial Drills LD. and O.D. Grinders Hones Numerical Controlled Machines DOBITE DOBRO PLAČO OD URE IN DODATNE KORISTI. THE Cleveland Pneumatic Tool Co. 3784 E. 78 St. 341-1700 An Equal Opportunity Employer (9,14,15,16 mar) Oskrbnik Oskrbnik za delni čas, lepo 4-sobno stanovanje, vse udobnosti, plača. Page Ave. East Cleveland. Kličite Mr. Stepp 469-1155. (54) MALI OGLASI V najem Oddamo 6 krasnih sob zgoraj 2a 3 ali 4 odrasle, spodaj pa 3 lepe sobe za dve osebi. Oglasite se na 1256 E. 61 St. ______________________ —(55) Naprodaj zidana hiša z štirimi spalnicami, blizu E. 185 St. prizidana garaža v prvovrstnem stanju. Kličite 5.11-9649 c d 4. do 6. ure zvečer ali 486-2537. (55) V najem 5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214. (x) Išče stanovanjc Dekle išče 3 ali 4-sobno stanovanje v okolici fare sv. Kristine. Kličite 731-7375 po 5. uri. _____ (54) Rudy Ujcic Construction Izvršujemo vse predelave in modernizacije v hiši: kuhinje-kopalnice-razv. sobe-verande in pritikline.-GRADlMO NOVE HIŠE! 16115 Parkgrove Ave. 531-4664 Clev. 10, Ohio ---------------................................... ■ RADOVEDNOSTl NIKJER NE MANJKA — Slika kaže podnožje poševnega stolpa v laški Pizi. Trije domačini se prav nič ne brigajo za stolp sam, ampak za stroj, ki za ograjo vrta v zemljo, da bi dognali, kako bo mogoče tla utrditi. 11 TRYGVE GULBRANSSEN In večno šume gozdovi ’XXxxXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX'tXXX'tXxXXXXXXXXXz'XHHXXI Žene iz naselbine in dekle so šle kakor vojaki po vrsti na delo, in hlapci so, ne da bi trenili, klali, donašali vode in pomagali pri vseh težjih delih. Ana ni veliko govorila; njene skrbne in goreče oči so nadzorovale vse in vsakogar — in njeni koščeni prsti so grozili. Drugega ni bilo treba. Zdelo se je, kakor, bi kot kost suha postava izžarevala nek čar; imela je nevarno moč nad človekom. Katera pa bi tudi hotela doživeti sramoto in roditi, ne da bi bila poleg Ana Hammarbojeva? In če bi se sprl 7. Ano, kdo bi potem ozdravil človeka in žival? Nekoč, pred davnimi časi, se je nekdo z Ano sporekel. Toda to se ni nikoli več ponovilo. CHICAGO, ILL. MALE HELP WAREHOUSEMEN We Pay S $ S For Ability Steady work — Will train. We offer you “FREE” Hospitalization. Life insurance. Paid vacations. Holidays — Pension plan. Other benefits. Call or apply in person. MU 1-1140 UNIVERSAL CYCLOPS SPECIALTY STEEL DIVISION 2000 N. 15th Ave. Melrose Park, 111. (53) Printing Apprentices Progressive folding carton mfgr. Interested in hiring men to train in printing dept. Prefer applicants with some printing experience. Good starting salary and working conditions. Interested persons apply at: Continental Can Co, 4533 W. Roscoe, Chicago (54) MEAT PLANT Come in, we will train you. Good pay — Steady jobs. Age 22 - 45. Apply in person FRIGID MEATS INC. 3755 So. Racine. (53) Tereza je storila kakor druge. Sledila je Aninemu prstu, kakor da bi bilo to samo ob sebi umevno, in zahvaljevala se je, da je tako modro izbrala. Le tako bi bila, za Boga, z vsem tem, kar se je tu dogajalo, brez Ane gotova? Ce bi ne spoštovala starih običajev, bi Daga vsa naselbina zaničevala in se mu posmehovala. V svoji spalnici si je dan za dnevom in uro za uro zapisovala vse božične priprave. Po stari materi je bila podedovala knjigo, kjer je bilo na prvih straneh z neokretnimi črkami zapisano: kuha, peka, vkuhavanje. Zadaj v knjigi so bile še prazne orumenele strani — in tja je zapisovala Tereza vse, kar je bila videla. S staro Ano se ni vedno strinjala. V eni ali drugi stvari je imela več izkušenj; marsičesa se je naučila od stare matere in ko je sama gospodinjila; kljub temu pa je modro molčala. Spominpala pa se je tudi Aninih kratkih besed; vladati mora tisti, ki mu to pripada. K obedu je prihajala Ana vedno v predsobo in tam je jedla z Dagom, Terezo in Dorotejo. Nekega dne je pri obedu rekla Terezi: “Do polnoči kuriš v sobi luč. Kaj se bojiš teme?” Tereza je vedela, da se je zdel ljudem smrten greh, če je kdo po nepotrebnem uporabljal luč, in zato se je opravičila, češ da si zapisuje v knjigo vse, kar ji je ostalo v spominu od priprav za božične praznike. Ana je dolgo molčala in s svojimi plavimi očmi strmela predse. Terezo je obšla smrtna groza. Plašno jo je pogledala, če ji ni morda Ana zamerila njene pisarije. Potem pa je Ana rekla: “Torej znaš tudi pisati?” “Da,” je odvrnila Tereza. Ana pa je nadaljevala: “Zapisovati si mora tisti, ki ima slab CHICAGO, ILL. spomin!” Tokrat pa se je Terezi zdelo, da se ji bo morda posrečilo vplivati na Ano. “Ne zapisujem v knjigo samo zase; prišel bo dan, ko bova vi in jaz mrtvi. Na Bjomdal bo prišla nova gospodinja in se bo okoristila s tem, kar bo čitala o vaših božičnih pripravah.” “Tvoje misli segajo daleč v naprej,” je rekla Ana in s svojimi plavimi očmi strmela naravnost predse. Ko je pozneje prišel k obedu tudi Dag, se je Ana dvignila in mu rekla: “Pri izberi svoje žene si imel več pameti kot marsikateri izmed tvojih prednikov.” Sprva se je Dag začudil, potem pa jo je razumel in se skrivaj ozrl v Terezo. Njuna pogleda sta se srečala in oba sta bila zadovoljna. 12 Tereza — še bolj pa Doroteja — se je čudila, da se še nihče, odkar živita na Bjorndalu, ni bil zapeljal v cerkev. Tri dni pred božičem je prišla Tereza proti večeru v vežo in srečala Daga. “Saj bomo odšli v cerkev k božični maši, ali ne Dag?” Pravkar je bila prinesla plašče, da bi jih prezračila. Dagov obraz je postal mahoma trd in Tereza je bila vsa potrta in prestrašena. Ko ji je po dolgem premolku odgovoril, češ da je dovolj svetih knjig pri hiši, je bil njegov glas nekam tuj in hripav. Tereza je čutila, da z vsem tem nekaj ni v redu, toda še slutila ni, kaj naj bi bilo narobe. Vedela je, da Dag ni brezbožen, toda zakaj ni hotel iti v cerkev? “Doroteja in jaz še nikoli nisva bili v tukajšnji cerkvi in tako sva se že veselili božičnih praznikov,” je rekla Tereza mirno. Dag je ni pogledal, sedel je h kaminu in naslonil komolce na kolena; pesti, ki jih je upiral v brado, je stiskal tako, da so postali členki čisto beli. “Pri nas ni običaj, da bi se na božič peljali v cerkev.” Tereza je opazila, da najraje sploh ne bi govoril o tem. Čeprav je bilo v njem nekaj, kar je celo njo, ki je bila sicer tako neustrašena, zadrževalo, da mu ni kljubovala, je zdaj vendarle poizkusila, da bi z njim uredila to stvar. “Kako da je pri vas običaj, da se ne vozite v cerkev?” Dag je sedel nepremično kot kamen. Nikoli ni bil pomislil, da bo prišlo tudi do tega. Lahko bi si odgovor izmislil, toda Tereze nisi mogel kar tako odpraviti. Za njo in za njeno sestro je MALE HELP SEMI-SKILLED FACTORY ASSEMBLERS Expanding investment casting plant have openings for full time, permanent employees, semi-skilled and skilled employees with background in: — WAX ASSEMBLY — FINISHING — CUT-OFF — PATCHING — CASTING — CORE MAKERS Progressive increases, major medical, accidental & sickness and life insurance MARTIN METALS COMPANY Division Martin Marietta Corporation 250 North 12th Street, Wheeling, III. An Equal Opportunity Employer 537-2180 (54) JEWEL FOOD STORE bilo to vprašanje gotovo resno. V skrajni sili bi jo lahko pustil, da se odpelje, sam pa bi ostal doma. Le težko bi našel dober izgovor, razen če bi ji povedal prastaro zgodbo o orožju; tega pa ni maral povedati Terezi, še manj pa Doroteji. Globoko zamišljen je sedel pred kaminom. Če bi jima pripovedoval, kako so se že v pradavnih časih upirali cerkvi, bi se prastare trmoglavosti le ustrašile. In prav tako jima ni mogel praviti o stari nesložnosti med Bjorndalci in planjavci. Občutili bi le grozo, že itak sta videli dovolj orožja stari izbi in dovolj zgodb sta slišali o njem. Bilo bi nespametno, če bi ju plašil. Že tako mu je bilo dovolj težko, ko jima je moral pripovedovati o tem in onem. Ni vedel, kako bi se rešil iz zagate. Imel je dovolj vzrokov — da ni hotel iti v cerkev. Nenadoma pa je dvignil glavo, kakor bi nečemu prisluhnil. Vse, kar je bil v tem zadnjem pol letu doživel, je tako rekoč prekrilo njegove predpoldne boje s samim seboj in z Bogom. Od takrat mu je šlo vse po sreči, in tedaj se Bog rad nekoliko umakne. Toda zdaj je spoznal nekaj, na kar doslej še ni bil prav pomislil: cerkev je vendar hiša božja! Prevzeli so ga spomini na noč v stari izbi. Prav za prav je včasih Bog vendarle imel razlog, da je malo trje prijel njegov rod. Takrat se niti spomnil ni stare zgodbe o cerk- vi; zdaj pa jo je razumel, in Terezine besede so bile, kakor bi ga bil opomnil sam Bog. Takrat je bil v stari spominski knjigi čital nekaj, v čemer, ni našel smisla; zdaj pa je to razumel. Napisano je bilo : Smrtni greh je, če sc upiraš besedam Hlapca. Ni bilo dvoma, danes je Bog jasno meril prav | na to. — Trdo je, da Bog tudi to zahteva od njega. Kako naj v cerkvi pogleda v oči ljudem, ko j so vsi dobro vedeli, v kakšnih j odnošajih so bili njegovi predniki do cerkve? In prvikrat bo, po onem dnevu na Bohleju srečal večje število planjavcev. Izglodalo bo, kot bi ne prosil odpuščanja samo Boga, marveč tudi dolince! Kako zasmehljivo se bodo režali, češ: Bjorndalci so se morali končno vendarle ponižati in postati takšni kot vsi [ostali! In kaj bo k vsemu temu rekla Ana Hammarbojeva? Kazen je bila zares težka in grenka. Toda Dag, ki je imel zdaj spoštovanje pred Bogom, je ugledal v svoji poroki božja pota, maščevanje in vstajenje bkratu zase in za svoj rod. Vse to je Bog storil zanj — če bi se mu zdaj uprl, bi bilo, kakor da bi hote klical nesrečo nase in na svojce. Ni bilo izhoda — mo-ral je v cerkev, pa čeprav bi se vse življenje ne mogel več vzravnati od sramu. Napisane be sede niso lagale— Bog je strog. Dag je dvignil glavo s tolikšno muko, kot bi imel to storiti po- slednjič v življenju, in rekel Terezi suho in brezzvočno: “Tokrat — se peljemo.” Brez kakr- šnega koli pojasnila je vstal odšel skozi predsobo v spalni Tereza je začudena ostala. ♦ ♦ ♦ MIRKO AHTLGGA 6516 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio 44103 Tel.: HEndcrson 1-3500 ♦ ♦ ♦ M L TRAVEL SERVICE Uredimo vse potrebno ZA POTOVANJA, vse posle JAVNEGA NOTARJA, POŠILJANJE PAKETOV IN DENARJA, vse IMIGRACIJ-SK ZADEVE. — Travel • Notary • Translations • Immigration • SLOVENE VILLAGE 6802 St. Clair Ave. — Tel.: 361-9373 Zelo dobro znana domača gostilna Vabi vedno nudi prvovrstno hrano in izbrane pijače. Priporočata se lastnika MARY in DUŠAN MARŠIČ MAPLE HEIGHTS POULTRY & CATERING 17330 Broadway Maple Heights Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering service) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpolag' vseh vrst perutnina. Se priporočamo: ANDY HOČEVAR in SINOVI Tel.: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912 ^--------...... ....------------ - MEAT CUTTERS APPRENTICES Learn A Good Trade No experience necessary. Will train. Excellent three year training program. (This is a very definite training program where you advance to a higher classification and end as a Journeyman Meat Cutter with salary of $144.00 per week for a 40 hour week.) Starting salary $78 per week with automatic increases every six months. f Many company benefits which include free Blue Cross and Blue Shield, paid vacations and holidays, profit sharing and retirement plan. Steady year around trade and no seasonable layoffs. — For Appointment And Additional Information Call Jack Craten at 674-7560 _____ ___ Sd&l._ STARE NAVADE ŠE VEDNO DRŽE — Čeprav je Japonska postala moderna država v zahodnem smislu, je vendar ohranila večji del svojih starih navad. Na sliki vidimo mladino, ko vsa vesela spremlja v sprevodu “svečanega leva” po cestah v Karatsu. Trgovsko podjetje EXPORT-IMPORT, Jože Vipave, Sluligarl Sfockachsfr. 20 W. Germany, Europe nudi vsem rojakom v Ameriki priložnost, da na zel° enostaven način omogočijo sorodnikom in prijateljem v domovini in ostalih delih sveta nabaviti razne proizvode svetovno znanih nemških tovarn po izredno ugodnih >n konkurenčnih cenah, katere so znatno nižje od domačih: Gospodinjske stroje vseh vrst, radioaparate, televizorje in magnetofone, električne šivalne stroje in ročne pletilne aparate, foto in kinokamerc, lesnopredelovalne stroje, k°l so motorne žage in podobno ter kmetijske stroje, kot s° motorne kosilnice znamke Irus in Holder, škropilnice traktorje. Zahtevajte naše ponudbe in pojasnila. Odgovarjamo I takoj v slovenščini. Pošiljke odpremi jamo po želji takoj domovino in v ostale dele sveta na zaželjene naslove. GRDINOVA POGREBNA ZAVODA 17902 Lake Shore Blvd. 1053 East 62nd Street KEnmorc 1-G300 HEnderson 1-2088 Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo R°*^ KEnmore 1-1235 GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers NAZNANILO IN ZAHVALA Z veliko žalostjo v srcu naznanjamo sorodnikom, prijatelj61 lin znancem, da je Bog poklical k Sebi mojega ljubljenega soprog > našega očeta in sitarega očeta Joseph Ozimek ki je vdan v voljo božjo, izročil Bogu svojo blago dušo dne 26-februarja 1966. Truplo pa smo izročili materi zemlji 1. marca na Kalvarija pokopališču. Blagi soprog in oče je bil doma iz Dol. šumberga na Dolenj skem. Ob času smrti je bil star 76 let ir. v Ameriki 58 let. Zahvalimo se sinu duhovniku za opravljene cerkvene obred6 in za spremstvo do groba. Hvala Father Budimlic in Father Damian OSB za asistenc pri sv. pogrebni maši. Hvala Father Baraga in Father Zanutic molitve za pokojnega očeta in tolažbo nam žalostnim ostali Hvala č. g. duhovnikom za udeležbo pri sv. pogrebne maši. Hvala č. šolskim sestram od sv. Kristine in od sv. Lovrenca za molitve sv. rožnega venca ob krsti. Hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, in vsem, ki so pol°žil' šopke cvetja ob krsti. Iskrene hvala članom dr. sv. Imena za molitve -sv. rožnega venca v cerkvi in ob krsti. Posebna hvala tistim, ki so darovali sv. obhajilo za dus6 pokojnega očeta. Hvala vsem številnim, ki so pokojnega oškropili, molili za njegovo dušo in nas tolažili. Hvala vsem, ki so se udeležili sv. pogrebne maše in ga spremil do groba. Hvala nosilcem krste. Hvala vsem, ki so na dan pogreba dali brezplačno avtomobil6 na razpolago. Hvala Jos. Fortuna pogrebni zavod za spoštljivo vodstvo P° greba in naklonjenost. Vsem, ki so nam v veliki žalosti bili v pomoč, nas tolažil1’ očeta pa priporočali božji milosti, naj bo Bog obilni plačnik- Oh, Ti moj dobri in nikdar pozabljeni soprog, ljube« družine. Kako smo srečno in veselo živeli dokler si bil zdrav. ' radost je sijala iz Tvojega obraza, kadar je prišel sin duh°p domov. Pa ker smo dobrote radi sprejeli, naj bo naša žalost B |3 v čast. Lepo si živel vse življenje, saj sva skupaj živela nad let. Tolaži nas to, saj si bil večer pred smrtjo še pri sv. masi obhajilu, tako, da si zjutraj še z sv. obhajilom |el v nebesa. Blag Ti! Prosimo Te, še nas se spomni pred Bogom, da ko bomo zctin * zapustili se bomo pri Tebi naselili. Ti pa Jezus premili, očeta šega se usmili, odpusti mu vse dolge, in naj se mu sveti raj od,P Žalujoči ostali: MARY OZIMEK, soproga- ^ REV. JOSEPH, EDWARD, NORBERT, WILLIAM, (ANTllON pred časom umrl), sinovi MARY, por. JORDANEK, JOSEPHI STEPIC, FRANCES STEPIC, DOROTHY BUDIMLIC, BRIDGET ZUPANČIČ, hčere 21-krat stari oče, 2-krat prastari oče V stari domovini brat FRANCE in sestra MARIJA, ter ostalo sorodstvo. Cleveland, O. 16. marca 1966