COLOSiEVE,,,,, iliFOSHiACuE GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O L O R MEDVODE Leto XXIV DECEMBER 1995 Št. 11 (262) OB ZAKLJUČKU LETA Skoraj vsako leto nam zapusti nekaj, po čemer se ga spominjamo in razlikujemo od drugih. Za letošnje lahko preprosto rečemo, da je bilo pomembno in težavno. Pomembno zaradi tega, ker nam je uspelo zaustaviti padanje Colorjeve poslovne uspešnosti in učinkovito- sti. Težavno zaradi tega, ker je bilo opravljeno veliko trdega dela in ker se je bilo potrebno prilagoditi številnim spremembam znotraj in zunaj podjetja. Vedeli smo, kaj hočemo in kako je to treba storiti. Predvsem pa smo bili pripravljeni na boljšo medsebojno sodelovanje in vzajemno podpiranje. Za vse, kar je bilo v letošnjem letu storjenega in doseženega, se vam iskreno zahvaljujem in vam v prepričanju, da bomo še uspešnejši v prihodnje, želim vesele božične praznike in srečno Novo leto. vaš direktor SAMO ŠE KORAK V prejšnjem, petdesetem tednu tega leta, se je v Colorju dogajala presoja sistema kakovosti za pridobitev certifikata po ISO 9001 in vstop v A skupino revozovih dobaviteljev. To veste vsi, saj je bilo že dolgo pred tem v podjetju čutiti "nekaj v zraku". Sodelovali smo vsi, korak za korakom so se dogajale spremembe, delovni prostori so zablesteli v novih barvah. Ozirali smo se okrog sebe in ugotavljali, kako nam je ta novi red všeč, kako ima vse, kar zahteva "ISO", kot mu po domače pravimo, svoj smisel in čisto preprosto logiko - delati bolje in lažje. In kakšen je rezultat presoje? Presojevalci so ugotovili, da imamo soliden sistem kakovosti, ki pa je tu in tam še "mlad" in mu manjka zadosti trden dokaz, da ga izvajamo. Do vstopa v A skupino Revozovih dobaviteljev po novih kriterijih, ki so zelo zahtevni, nam manjkata le še dve točki, do pridobitve certifikata bo treba popraviti nekaj napak. Kljub temu, da ni šlo vse gladko (gre le redkim), ni nobenega razlgoa za malodušje, nasprotno, lahko smo zadovoljni. Stopili smo v bitko, doslej smo se le pripravljali nanjo. Kaj zdaj? S presojevalci smo se dogovorili za ponoven obisk v februarju, ko bo treba dokazati, da smo popravili napake. Zato, spoštovani sodelavci, z enakim zagonom naprej, pa nam popolni uspeh ne more uiti. Člani tima ISO 9001 GLOBOKE MISLI • Nor je tisti, čigar norost se ne sklada z norostjo večine. • Kdor bi rad vsem ugodil, je norec ali pa bo norec postal. • Če ste človeka utišali, ga še niste spremenili. e Vse je v rokah človeka, zato si jih mora pogosto umivati. • V glavo mi je šinila pametna misel, vendar je hitro ušla ven. Nabrž se je ustrašila, ko je bila tako sama. • Z mojimi očmi nekaj ni v redu, že ves mesec ne vidim denarja. Plače gredo po stopnicah (al' pa tudi ne), cene z dvigalom. Gluhi so zašli v slepo ulico in se nočejo več pogovarjati. Če v podjetju nimajo čistih računov, tega niso krive snažilke. Če ugotovite v katerem grmu tiči zajec, še vedno ne boste vedeli, katera sraka je ukradla sir. Počasi se daleč pride, prispe se pa prepozno. ia ZAZIDALNI NAČRT ŠP 9/3-1 Color Verjetno je večini zaposlenih poznan dolgoročni razvojni načrt našega podjetja na lokaciji v Preski. Pričetek realizacije pa ni bil možen pred sprejetjem ustreznih prostorskih planskih dokumentov, ki jih pripravijo ustrezne strokovne službe, obravnava in potrdi pa občina. Nova Občina Medvode je na predlog Colorja te dokumente ponovno obravnavala in omogočila krajanom v soseščini, da podajo svoja stališča. V ta namen je Color v poletnem času organiziral "odprta vrata" za potrebna dodatna pojasnila. Na osnovi vsega tega je Svet Občine Medvode obravnaval predlog odloka in ga tudi v celoti sprejel. To pomeni, da Color lahko prične z uresničevanjem nadalnjega razvoja. V ta razvoj pa je vključena tudi preselitev lokacije Medvode v Presko. Kdaj se bo to zgodilo pa je odvisno samo od nas. Zaželjeno bi bilo čim preje, saj bi s tem tudi znatno znižali stroške poslovanja in razbremenili center Medvod. POSLOVANJE Preden bi se človek lotil poročila o poslovanju, bi moral dobro premisliti, za koga dela tako poročilo - torej komu je namenjeno in čemu naj služi. Ostati strogo v svetu številk, ki lahko vse zakrijejo, ali, nasprotno, preveč povedo? Za nekaterega so tabele, preglednice in stolpci napolnjeni s številkami kakor najbolj zgovoren roman, drugi bo hitro zamahnil z roko in poiskal kaj zanj bolj zanimivega. Druga skrajnost so, seveda, besedni komentarji, žuboreči iskrivi kakor studenci ali valeči se kakor gmota veletoka. Čemu dati prednost, odločiti se za eno ali drugo čisto varianto, poiskati pravi odmerek ene ali druge - to je večna dilema pišočega, kljub temu, da papir prenese konec koncev vse. Kako blizu nam je naš lasten primer, ko spomin seže nazaj ne več kot leto, odkar sledimo številkam, ki nam krojijo uspeh ali neuspeh, mesečne izide, donosnost, profit ali izgubo. Verjeti ali ne verjeti, je (bilo) vprašanje, dokazovati nasprotno je kakor biti vnaprej izgubljeni boj z mlini na veter. Spet uvod, ki je daljši od naslovne teme, bo kdo potožil. Spomnim se očeta, ki mi je vse otroštvo in mladost vbijal (skoraj neuspešno) v glavo resnico, da se je na vsako delo potrebno dobro pripraviti. Torej k stvari, poskusimo pošteno vzeti pod drobnogled naše poslovanje tam od ustoličenja zdaj veljavne razdelitve trgov, pristojnosti in dolžnosti ter odgovornosti. Osnovna ugotovitev nepristranskega opazovalca je vsekakor, da je v Colorju čas vrednota brez vrednosti, saj smo ga takole slabo leto vrgli stran brez kakršnihkoli konk- retnih ukrepanj oz. vsaj obračali smo se tako, da posebnega učinka na naš, v zadnjih letih prislovično nezavidljiv položaj, ni bilo občutevati. Kakorkoli že, sončnega avgusta smo bili deležni prvega globokega vdiha nad vodno gladino, nekateri so menili, da je bilo to predvsem po zaslugi štirinajstdnevne odostnosti kolektiva. Začuda se je obetavni trend nadaljeval v jesen prek zlatega septembra in barvitega oktobra celo v turobni november. Bruto fakturirana realizacija (kakšna čudovita besedna tvorba) je bila v enajstih mesecih samo pri premazih večja za dobro tretjino. Manj obetaven je podatek o pokritju, ki je v primerjavi z lanskim le par odstotkov večji. Slovenski trg je še vedno št. 1, čeprav se je njegov delež predvsem na račun Rusije in Belorusije, BiH in delno Makedonije zmanjšal za petino. Bela lisa so kljub tipanju in zaganjanju še vedno države višegra-jske skupine, kamor žal ne najdemo prave bližnjice. Je odgovor v prezgodnjem odhodu koordinatorja za to področje, ali kakšna druga copmija? Kaj pa struktura- nekatere bo tudi ta zanimala? Količinska ali vrednostna, bruto, neto ali tisto, kar nam ostane, recimo vsaj kot Pl? Smo se pred leti mi hvalili, kolike tone smo prevalili; za tiste bilo je obilo hvale, manj za žalujoče ostale. Jasno je, da se stroji morajo vrteti, količine iz obratov ven vrveti. Ni slabo, če nam tudi kaj ostane, da v kuverto vsak mesec kane. Je izobilje in rešitev v zmanjševanju števila tistih žalujočih ali do nerazumnosti predanih? Je ta v nezaupanju v tiste, ki tiho nosijo svoj del skupnega bremena in jih nihče (noče) ne vidi ali v tiste, ki upajo povedati, kaj po njihovem ni prav in kako bi moralo biti? Za to, da smo voz, ki je drvel proti dnu, zaustavili in celo obrnili v drugo smer, ni zaslužna le peščica, ampak vsi. Najbrž tudi marsikateri od tistih, ki so se v letošnjem letu poslovili od nas ali pa celo odšli brez pozdrava in besede zahvale. Njim in vsem vam, drage sodelavke in sodelavci, na koncu tega poslovnega poročila, ki to ni bilo, za vaš prispevek resnično hvala z željo po svetlejšem in razumevanja polnem letu 1996. Po sklepu delavskega sveta se je rok za notranji odkup podaljšal do konca meseca januarja 1996. Do takrat imamo zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci COL-ORJA še možnost vplačila v notranjem odkupu podjetja. V notranjem odkupu upravičenci vplačamo delnice s 50% popustom, v prvem obroku lahko vplačamo eno petino delnic, preostanek pa v naslednjih štirih letih. J.T. UPOKOJENCI V LETU 1995 DRAŽUMERIČ Marija V podjetje je prišla leta 1963 na povabilo g. Šinkovca in g. Pavla Keržeta, saj sta jo poznala kot kupca lesnih premazov. Iz podjetja "Melodija" Mengeš je hodila kupovat premazne izdelke. Ob nastopu dela je bilo v podjetju še malo strokovnjakov. Hitro se je vključila v delo in bila glede na potrebe dela v razvoju in kontroli. Gospa Dražumeričeva se rada spominja preteklih časov, saj je navezala mnoga prijateljstva. Čas hitro teče, kolegice so odhajale in ko je dopolnila pogoje za upokojitev meni, da je treba prostor čimprej prepustiti mlajšim. Z 31. avgustom je torej zaključila aktivno delo v podjetju in se upokojila. HOSTNIK Julija-Mili Delo je nastopila 01.08.1960, stara dobrih 16 let in s končano 2-letno administrativno šolo. Bila je najmlajše dekle, ki je nastopila delo pri gospodu Klanjšku in gospodu Bukovcu. Takrat je bilo zaposlenih malo delavcev in vsi so se poznali med seboj. Delala je zelo različna dela. Sama pravi, da je pomagala in delala povsod, kjer je bilo potrebno. Povsod kjer je delala, je skušala delati dobro in v korist podjetja. Kdor čaka, dočaka pravi pregovor in tako se je Mili z 31. avgustom upokojila. ČESEN Alojz V podjetje je prišel v začetku 70. leta v nitro oddelek. Leta 1978 je bil premeščen v mešalnico, kjer je delal kot šaržer oziroma disperga-tor. Zdravstvene težave, ki so se začele pojavljati, so ga pripeljale do invalidske upokojitve. Tako je delo v podjetju zaključil 31. avgusta in se pridružil številni skupini upokojencev. LENARDIČ Božidar V podjetje je prišel leta 1983 na delo polnilca v obratu I (enostavna opravila). V letu 1985 je bil premeščen na pomočnika izde- lovalca premazov in to delo je opravljal do prometne nesreče v letu 1987. V tej nesreči je bil hudo poškodovan in posledica vsega je invalidska upokojitev dne 11.09.1995. Vsem letošnjim upokojencem želimo predvsem ZDRAVJA, da bodo v tretjem obdobju svojega življenja delali in ustvarjali to, kar si želijo, pa do sedaj niso imeli časa. PRIŠLI - ODŠLI Od 15.7.1995 dalje so se zaposlili: Proizvodni sektor: 1. Vilfan Primož - vrnil iz TO 2. Jankovič Anton - NK delavec za d.č. 3. Eling Aleksander - NK delavec za d.č. 4. Novak Janez - NK delavec za d.č. 5. Bernik Franci - NK delavec za d.č. 6. Plešec Andrej - IVst. za d.č. 7. Peternel Tine - Vst. za d.č. 8. Ahčin Bojan - NK delavec za d.č. Poslovno področje: 1. Sekulič Vesna - Vst. za d.č. Finančno računovodski sektor: 1. Brdnik Irenca - Vst. - pripravnik Iz podjetja so odšli: Proizvodnji sektor: 1. Žnidaršič Zvonimir 2. Kralj Franci 3. Česen Alojz - inv.upok. 4. Rozman Damjan 5. Lovrenčec Darko Razvojno raziskovalni sektor: 1. Dražumerič Marija - upok. 2. Bregar Zvonko 3. Trtnik Gregor Poslovno področje: 1. Homan Zvonka 2. Bukovec Miran NOVI DIREKTOR V COLOR TRADE SKOPJE Vojna v BiH in ekonomska blokada Srbije je vsekakor velik razlog, da so povezave z Makedonijo otežene in, da se je njihovo gospodarstvo znašlo še v težji situaciji, kot pa v Sloveniji. Iz teh in še drugih razlogov pa smo pričakovali še dodatno angažiranje direktorja naše firme Color Trade v Skopju. Ker direktor naših pričakovanj ni izpolnil, se je skupščina omenjene firme (Color je 100% lastnik firme) na svoji seji dne 18.11.1995 odločila, da g. D.Vesk-ovskega razreši dolžnosti direktorja. Skupščina je na isti seji tudi imenovala za določen čas novega direktorja podjetja Color Trade Skopje in sicer g. Š ter j o Kos-toskega. G. Kostoski v Colorju ni nepoznan, saj je že v preteklosti z nami sodeloval kot naš dobavitelj. Preje je bil direktor v firmi Mikro-granulat Gostivar in nam pred vojno dobavljal mikrodolomit in mikrokalcit. Zaželimo mu uspešno delo. 3. Mijatovič Pejo Sektor za trženje premazov: 1. Kuralt Radi Janja 2. Hostnik Julija - upok. 3. Lužovec Ivo 4. Vah Vojko Sekretariat podjetja: 1. Gabrovšek Mateja Finančno računovodski sektor: 1. Mekine Sonja Umrli upokojenci: Dremota Ladislav NOVOLETNO SREČANJE UPOKOJENCEV Zadnji mesev v letu je tu. V tem mesecu se navadno zgodi toliko majhnih, včasih nepomembnih, vendar skoraj vedno lepih stvari. To je mesec, ki zaključi staro leto in za njim nastopi novo leto - spet leto polno pričakovanj. To je tudi mesec srečanja z našimi bivšimi delavci, ki so se upokojili. Že vrsto let je to srečanje v Pirničah v gostilni Mihovec. Tudi letos smo se zbrali tam in sicev v ponedeljek 11. decembra. Letos je bilo upokojencev nekoliko manj, saj je prav v tem času razsajala gripa in druge virusne bolezni. Direktor podjetja je v uvodu pozdravil vse prisotne in predstavil vodilno ekipo podjetja, ki mu je pomagala pri premikanju voza v poz-itino smer. Nato je v nadaljevanju podal kratko informacijo o poslovanju podjetja, informacijo o lastninjenju in informacijo o tam, da smo na poti pridobitve certifikata BO 9001. V zvezi s tem je povdaril, da vabi upokojence k ogledu podjetja, saj si bodo na ta način lahko ustvarili pravo podobo. Povdaril je, da je optimizem na mestu, saj je letošnji rezultat boljši od lanskega. V naslednjem letu bo podjetje že preoblikovano v delniško družbo. Za zaključek jim je v svojem imenu in v imenu vodstva zaželel ZDRAVO, SREČNO IN ZADOVOLJNO v novem letu. Upokojence seveda zanima vse kar se dogaja v Colorju, vse kar se piše o njem. Čutiti je, da še vedno živijo s podjetjem, da jim ni vseeno kako gre naprej. Tema lastninjenje je bila živa cel večer. Ob prijetni glasbi so marsikoga zasrbele pete in plesišče je bilo hitro polno. Nekateri so obujali čase še aktivnega dela v službi, tretji pa spet premlevali gospodarske teme -skratka vsak je našel nekaj sebi primernega. Kot vsaka stvar, se je tudi ta večer zaključil; zaključil se je prijetno s prošnjo, da se naslednje leto spet srečamo. SREČE, ZDRAVJA, ZADOVOLJSTVA IN DOBRE VOLJE želi vsem upokojencem podjetja KOLEKTIV NOVA CARINSKA ZAKONODAJA S 1.1.1996 prične veljati nova carinska zakonodaja (doslej je veljala jugoslovanska zakonodaja z nekaterimi popravki naše slovenske oblasti), ki je izdelana glede na pogoje, ki veljajo oz. ki bodo veljali v tej zakonodaji v Evropski uniji. Osnovni zakonski akti so: Carinski zakon (Ur.l.RS št. 1/10.1.95), Podzakonski akti k CZ (Ur.l.RS št. 56/4.10.95) ter Zakon o carinski tarifi, ki je tačas še v parlamentarni razpravi, tretja obravnava opravljena, predlog objavljen v Poročevalcu DZ št. 52/6.12.95. Ta Zakon, skupaj s še ostalimi potrebnimi podzakonskimi uredbami bo sprejet in objavljen v Uradnem listu še v mesecu decembru. S temi novostmi se za firme, ki so v večini uvozniki-izvozniki kot je Color, bistveno spremeni način dela (novi obrazci, evidence, novi pogoji in novi načini tako pri uvozu kot pri izvozu blaga). Na vse to se morajo naše službe tako v komerciali, logistiki, razvoju s podporo OlS-ja pravočasno pripraviti. Ker je za pretežne uvoznike-iz-voznike nova zakonodaja (podobno je bilo tudi doslej) predvidela za izenačitev gospodarskih pogojev s firmami v tujini oprostitve plačila carinskih dajatev v primerih, ko so surovine vgrajene v izdelke za izvoz, bi nekaj več povedala o tem. Predvideni postopki, kjer se uveljavlja oprostitev plačila carinskih dajatev (uradno imenovani: "Carinski postopki z ekonomskim učinkom") so: 1. Carinsko skladiščenje 2. Predelava pod carinskim nadzorom 3. Začasen uvoz blaga 4. Uvoz blaga za proizvodnjo za izvoz 5. Začasen izvoz blaga za oplemenitenje Za naše podjetje je pomembna točka 4, kjer imamo na voljo spet tri možnosti: a) uvoz po DRAVVBACK sistemu, t.j. s plačilom carine ob uvozu s pravico povrnitve plačanih dajatev ob izvozu gotovih izdelkov v roku 1 leta, z razdolževanjem količinsko, po normativih porabe; b) uvoz s tako imenovanim SUSPENZOM, to je odlogom plačila carine ob uvozu z obvezo vgraditve v izvozne izdelke in razdolževanja v roku 1 leta, količinsko, po normativih porabe; Ta dva pogoja veljata za blago, ki po carinjenju postane naša last. c) začasen uvoz blaga, ki ostane last tuje pravne osebe, se pri nas vgradi v gotove izdelke ter izvozi v zakonsko določenem roku. To so tudi imenovani "LON" posli oz. po sedanji zakonodaji "začasen uvoz na dodelavo oz. oplemenitenje". Pri nas so to dodelavni posli za poliesterske smole in Polycole. Pri načinu DRAVVBACK bomo tako morali najprej plačati carino, ki jo bomo po izvršenem izvozu dobili povrnjeno, brez obresti, pri načinu po SUSPENZU pa v primeru, da blago v roku enega leta ne bo porabljeno za proizvodnjo za izvoz in izdelki tudi fizično izvoženi, plačamo carinske dajatve skupaj s kompenzacijskimi obrestmi, ki bodo v tem primeru zamudne obresti kot jih zaračunavajo banke. Pomembno je, da olajšave veljajo le za izvozne izdelke, kjer bo potrebno z dokumentacijo (normativi, recepture, delovni nalogi, evidence) dokazovati, da smo surovine res uporabili - količinsko -za izdelke za izvoz. Za proizvodnjo za domači trg pa je pri večini naših surovin predvidena carinska olajšava z znižanjem carinskih stopenj, kar bo posebej z Uredbo, prav tako v decembru - predpisala Vlada RS in sicer za tiste surovine, ki se v Sloveniji ne proizvajajo. Vse to pomeni, da se nam tudi kalkulacije izdelkov glede na vse te spremembe nekolikanj, ne veliko, spremenijo. Potrebno pa je seveda pregledati pogoje za vsako blago posebej. Carinske oprostitve za opremo za raziskovalno dejavnost ostanejo v veljavi, prav tako za vzorčne pošiljke. Carinska uprava RS bo po novi zakonodaji pričela tudi s kategorizacijo firm, oz. razvrščanjem po kvaliteti opravljenih zunanjetrgovinskih poslov, kar pomeni, da nam bodo (kot tudi špediterjem) za vsako napako pripisali "črne pike", posledice pa so lahko med drugim tudi prepoved opravljanja uvoza-izvoza. V nasprotnem primeru pa bodo zglednim podjetjem, ki bodo vredna zaupanja, olajšali carinske postopke (poenostavili postopke z dovoljenji za hišno carinjenje, carinjenje po knjigovodski evidenci, itd.). Bilateralni sporazumi o prosti trgovini (Češka, Madžarska, Slovaška, Poljska, EFTA) ostanejo v veljavi s tem, da prične s 1.1.1996 veljati tudi pridružitev Slovenije k CEFTI ter bo potrebno še nadalje sproti spremljati (še bolje: vnaprej izvedeti) vse eventualne spremembe pri mednarodni menjavi. V pomoč pri iskanju informacij naj navedem še, kje najdete informacije o prostotrg. sporazumih: ČEŠKA, Url 68/21.11.1993 SLOVAŠKA, Ur.l. 70/27.12.1993 MADŽARSKA, Ur.l. 31/8.6.95 in 81/27.12.94 EFTA (Švica, Norveška, Islandija, Lichtenstein), Ur.l. 38/30.6.95. V ZT menjavi je za oprostitve carinskih dajatev pomembno tudi nadaljevanje na naslednji strani FRANCHISING (franžizing) Značilnost sodobnega tržnega gospodarstva je tudi pestrost in gibljivost pogodbenih oblik nastopanja na trgu. Ena teh oblik je franchising oblika pogodbenega povezovanja, ki se je v nekaterih sodobnih gospodarstvih (ZDA, EGS) razvila in uveljavila do takšne mere, da že predstavlja prevladujočo obliko poti, ki jo proizvod napravi na poti od proizvajalca preko grosista in de-tailista do končnega potrošnika trgovskega blaga. Razvoj našega nacionalnega gospodarstva v tržnih razmerah gospodarjenja v povezavi z razvojem malih in srednjih podjetij, ekspanzijo novih izdelkov, liberalizacijo uvoza, poraja potrebo po dograjevanju starih in nastanku novih načinov ponudbe trgovskega blaga. Franchising omogoča predvsem uveljavitev dveh poslovnih ciljev: zaščita proizvoda, kvalitete in znanja na strani tistega, ki daje proizvod v promet možnost zasebne iniciative, zasebnega vlaganja in zasebne odgo- Nadaljevanje s prejšnje strani poreklo blaga, kar je prav tako po drobno predpisano v omenjenih sporazumih. Taka obravnava blaga se imenuje "preferencialna", pravila v Evropski uniji pa so že oblikovana. Najdemo jih v Sporazumu EFTA-Slovenija. Naj povem še, da smo v oddelku interne špedicije s sprotnim spremljanjem carinskih pogojev, v sodelovanju s sodelavci iz nabave, že izkoristili prav vse možnosti, ki so nam jih dosedanji predpisi nudili in smo carinske dajatve pri uvozu zmanjšali na vsega - ocenjeno - 1% vrednosti za surovine, namenjene za izdelke za izvoz. Vsem sodelavcem, ki bodo želeli natančnejše informacije, sem rade volje na razpolago, saj me vedno veseli, če vidim, da nekdo s tistim, kar zna, ni zadovoljen in hoče vedeti več. vomosti na strani tistega, ki sev tako mrežo vključi. Kaj pa je FRANCHISING - je pogodbeno razmerje, v katerem dajalec franchisinga pridobitelju fran-chisinga odstopi pravico, da lahko na podlagi licence in navodil, ki jih prejme od dajalca, vodi posle pod trgovskim imenom, blagovno znamko itd. dajalca franchisinga. Dajalec zadrži kontrolo nad načinom vodenja poslovanja in pri-dobitelja franchisinga in pridobitelju zagotavlja pomoč pri vodenju poslov, tako pred samim začetkom poslovanja, kot tudi skozi celotno obdobje trajanja pogodbenega odnosa. Zgodovina franchise in njena razširjenost: Prvo podjetje, ki je zgradilo fran-chiso je bilo SINGER že leta 1860 ob prelomu stoletja so na podoben način začeli poslovati proizvajalci avtomobilov, nekako v istem obdobju pa tudi industrija brezalkoholnih pijač - Coca Cola, Pepsi Cola. Naslednji zmagoviti korak je franchising napravil v svetu živilske industrije. Začetki iz leta 1930 so privedli do današnjega obsega McDonaldsovih restavracij. V petdesetih in šestdesetih letih se je pravi razcvet začel na področjih storitev in proizvodov, kot so "Past Food" restavracije, kemične čistilnice, pralnice, veleblagovnice. Ekonomske prednosti in slabosti franchisinga bo za dajalca franchisinga sledeče: PREDNOSTI: zadostuje majna centralna organizacija, ki razpolaga s širokim deležem znanja in majhnih deležem kapitala kar zmanjšuje rizičnost poslovanja sistem omogoča hitro in učinkovito marketinško prisotnost, ki je cenejša oblika kot ustanavljanje lastnih ali mešanih podjetij. dajalcu ni potrebno angažirati lastnega kapitala, saj naložbeni kapital zagotavlja pridobitelj. veliko število pridobiteljev, ki stojijo za dajalcem, mu omogoča močnejši pogajalski položaj in dajalcu zagotavlja trajnejše tržišče itd. Motive dajalca za odločitev, da bo uporabil franchising je torej videti v racionalizaciji, hitri širitvi tržišča ob majhnem kapitalskem vložku, zmanjšanju tveganja, večji specializaciji znanja in večji konkurenčnosti. SLABOSTI: napake posameznih pridobiteljev in nelojalnost pridobiteljev negativno vpliva na celotni poslovni sistem, kar znižuje konkurenčno prednost celotnega sistema. s šolanjem, prenosom pravic, izkoriščanjem intelektualne in industrijske lastnine, razkrivanjem poslovnih skirvnosti in poslovnega Know-howa pridobitelju, si dajalec ustvarja morebitnega bodočega konkurenta. Razvoj franchisinga v Sloveniji: Franchiza kot pojav v Sloveniji ni povsem neznana. Slovenska podjetja so že več kot pred petnejstimi leti začela sklepati prve pogodbe mednarodnega formata, medtem kot se nacionalni franchising uveljavlja šele v zadnjih petih letih (Merkur, Sava, Kovinotehna, Mercator in v zadnjem letu v določeni obliki tudi Color s svojimi zastopniškimi trgovinami). Glede na pravi razcvet franchisinga v svetu in naše tržne možnosti, da postane franchising vezni člen med samostojnim podjetništvom in družbenim gospodarstvom, so izjemno zanimive možnosti povezovanja, ostale do sedaj praktično neizkoriščene. Razvoj franchisinga na gospodarskem območju Slovenije bo omogočal spremembo poslovne filozofije obstoječih poslovnih sistemov in jim omogočil nadalnjo rast na temelju nove poslovne strategije, hkrati pa bo pritegnil množico potencialnih investitorjev, vspodbudil razvoj zasebne podjetniške iniciative, le-to vključil v franchisni poslovni sistem obstoječih in novih podjetij, ter jim omogočil ustrezni tržni pristop. VIR: Gradivo za seminar "Franchising" T.R. v V v z-'" /V' z~ Ipozr tuhh PESTI MESTO V S EVETL02M TOANCIJI TUMA }ELEtOVA U/T/NA ObLEliA UATOL. wwvmc* Am Pisatelj (6EOLL6E) TAlHo pom K-J-) 'č,rr_' HOČAH C.-" 6oasliA VILA v SUMIT š HRv.iesmi (GUSTAV) fu DOMO- LJUBJE KDOt i£ OSTBAŠIL ŠVED. m vetrni' TETNO Mes To PaiMiEu' 'jASUJIZO 10ZV KM J PILI POILEČU MUSA Ž£»AšWA te JE TA- SNOP OMLATsk SM« £ ST AH SLOVAN AM- ULM. IGRALEC (RobERT DEJ JADJMNSAj OTOK. MESTO <>b A40V. M- EDEN 01 PUSTOV TAiSICA VOLGO -VEŽNO ?ai?ovE-DOVANJS IN D. AUTVMOb. TA UM ORIENT- bARVILO 2A LASE tVSVA CCKA TUSOVNICA ilL CGeree, KASHHJtTe zemelj- ski PUN MEHA 2A MENCIN VSOJ-SI -MA V STENI ITALUA JOSIP ST JUTA e. Seseda ffičŠKo) TANTAL INAMtA AVTOMO- BILA JUDOVSKI nEtop. VEL tedna Ul? aoL&A TELESA MOŽ Ko IME URATEIL neč ANDB6J fiOKMAN ZŽFvl ► sjilada - TELJ VKSTA MM STA oic i. ?RED SAMOtfL. Er £££ SE Ltl»CVA Jlcz 6 ►P E E A T N 1 k SSS5 5 T E k L 1 N A 3& 1 N 5 T 1 N k T g 0 C Al 0 A •Si" V A R 1 |r Z V A E N 1 k E C VICEM iA V 1 "::r 0 k N A "”Ui 1 A E L E G A N Ti?;; M "*** — STtNA 2 1 D tovlŠIMA E / M A D M 1 r A R k 0 C J 0 V 1 C A “« SiTSr S SL E Z C 0 V A C A E k 0 TčaT N P A V i A V ►k A L N 1 K zn A z 1 E 0 N 1 KANTAM L A 0 C E A H KOPiMe A k V prejšnji številki Colorjevih informacij smo objavili nagradno križanko in zanjo prejeli samo 15 rešitev. Komisija v sestavi Tanja ROZMAN, Darinka FLERIN in Beti PAVLINEC je opravila žrebanje razpisanih nagrad. Žreb je odločil, da prejme prvo nagrado - 3 1 Aqualit vodnega laka za parket Marija KOŽLAKAR, drugo nagrado -21 Aquacol emajla prejme Momir SAVOVIČ, tretjo nagrado - 2 kom čistila za čopiče pa prejme Marjeta ČARMAN. Izžrebanci lahko nagrade dvignejo po izidu glasila v sekretariatu podjetja (g. Urška Jenko). ČESTITAMO! COLORJEVE INFORMACIJE izdaja podjetje COLOR Medvode, vsak mesec v nakladi 800 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: Marko Ažman, Frane Erman, Alojz Izlakar, Tma Kastelic, Milena Kržin in Franci Rozman (glavni urednik). Urednik fotografije Franci Rozman. Tisk: Tiskarna Planprint d.o.o., Ljubljana. Po mnenju Ministrstva za informiranje štev. 23/260-92 šteje glasilo med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili tri nagrade: 1.31 Aqualit vodni lak za parket 2.21 Aquacol emajl 3. 2 kom čistilo za čopiče Izrezke z vpisano rešitvijo pošljite v sekretariat podjetja z oznako "Nagradna križanka". Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do 15. januarja 1996. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče!