gosp dar i rtnišk Iehajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr. posiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 15. junija 1864. Gospodarske stvari. Kmetijsvo bolje kot obrtnijstvo. Kmetijstvo daje člověku živež (hrano), in če umno gospodari, si zagotovi srecen stan. Kmetovavec ni tako odvisen od sto okoliščin kakor rokodelec; če se po kakoršnih koli vzrokih zaprè kupčija, ne more spečati zlasti, če se je delo da se ktera se je pa pognojila s šoto veliko šote. Profesor Stockhart se je prepričal pusta šota že po samem zraku in vlagi tako premeni, da je za rast čedalje bolja; in sicer tako , da je rodo- svojih izdelkov. Res Je ? da tudi kmetovavec ne spravi svojih pridelkov lahko vsaki čas v denar, al vendar mu večidel ni take sile, da bi se moral znebiti svojega pridelka; on ima saj živež, ki ga rokodelec nima, če svojega blaga ne more prodati. Da bi se kupčija z žitom, vinom ali drugim pridelkom kterikrat popoinoma ustavila, ni mogoče; z rokodelskimi izdelki pa se včasih ob vojskah itd. popoinoma ustavi. Kmetovanje delà člo- vitnost v drugem letu štirikrat in tudi Šestkrát veča od prvega leta. Rodovitnost kisle šote je pa po tem še veča in močneja, ako se s šotnim pepélom, laporjem, žganim apnom ali pepélom zmeša. Grospodarji, ki imate šoto ali si je lahko kupite, vedite, da je šota za gnoj ve- like cene ? ako 9 gnojišča pokrivate napravljate, za ktere ž njo v hlevih živini nastiljate ? in 2c mešani gnoj ali komposte 99 W och. so šotni odpadki kaj pripravni . Land. Forst. u. Hausw." * Rodovitnost koščene moke ostane ve- liko let. O tem se bere v nekem angležkem listu mocnega, pn v f UC1 , da najimenitniši možje na veka zdravega in hira Člověk. Skušnja svoje stareje dni se radi obrnejo h kmetijstvu. Jožef II. sam je poslavil kmetijstvo, da je na Marskem ejikrat oral; cesarji kitajski delajo tako vsako leto. Ceravno mestjani mislijo, da kmet je manj kakor so mnozih rokodelstvih pa naslednji prigodek: Nekemu angležkemu plemenitniku 1 la # • \T O 11 lil 1 , • • • 1 v t w j kteri ima v Norlblku veliko kmetij o, je med pšenično Cesar setvijo obilo koščene moke ostajalo ; zato ukaže svo- polje. Ko plemenitnik drugi dan na polje om > 9 bode vendar ta vraža čedalje bolj zginila iz sveta ko bojo naši kmetje čedalje bolj kazali, da so podučeni in omikani gospodarji. jemu oskrbniku, naj zanaprej veliko več koščene moke vzame za dospè, vidi, da je oskrbnik njegov na pol več koščene moke po njivi raztrosil, in da je bo zdaj brž ko ne popřej premalo kakor preveč imel; zato mu zopet na-ročí, naj je po ravno tej meri jemlje kakor od začetka. Oskrbnik je ravno tako storil; setev je bila dovršena. Pšenica na dvakrat bolje pognojeni njivi se je prav dobro obnesla, ravno tako tudi po nji vsejana repa Ako Gospodarske skusnje. ...... MLX V UXMI p X I« T Jul V UIA11. V/ VV1V4JL V A4J A T U V | (/V X V M * Kako ravnati, da veča trava izraste? Zdaj Pa čujte> kaj se na to zg°di! Čez 11 let potem 7 • 1 1 * j • 1 1***1 * 1* se vsejal zemlja 9 kamor je gospodar travnega semena 9 pokrije s slamo, majhinimi vejami ali kacim gr- movjem, res čudil se bo, tako velika trava mu bo iz- Ko na polje prideta rastla Prvosednik društva „Cornwalls - Experimental" jaha plemenitnik z nekim prijatlom na omenjeno polje ki je bilo zopet, in sicer v tretje s pšenico obsejano. prijatlu, da Ko reče žlahtnik svojemu naj mu pové, ako kaj posebnega na pšenici zapazi na Angležkem je na poldrugem oralu, ki je bil na tanko s slamo pokrit, okoli 50 centov mrve več nakosil, kakor na ravno tolikem prostoru, ki pa ni bil s slamo pokrit. jahata malo casa po razorih 9 se prijate! njegov Večkrat je ponavljal take skušnje in vselej so se mu ustavi ter pravi: „Kako ste tukaj ravnali? Ta pšenica je veliko veča in bolj zastavna od une na oni njivi. Kako je to?" Posestnik mu pové gori omenjeno pri- dobro obnesle. Ali bi ne bilo prav, da tudi pri nas bi gospodarji tako ravnali, ker truda ni veliko in to godbo , JVtOldi j'I IV^Ct , VXC* XV \J OVjuUil xnurvc* JUOi g^lX^J XXX za eno leto koristna, ampak za delj časa, da tedaj v leta več záleže kakor vsak drug gnoj ktera priča, da koščena moka za gnoj ni samo s cemur se travnik pokrije, se pograbi zopet s travnika in porabi kakor koli. se cez Fortschritt." * menj ali Krta v drevesnicah přeženeš z mrtvimi Sota jz a gnoj. Knez Furstenberg-ova grajščina rib ami. V mojih mladih drevesnicah, kjer imam okoli 40.000 samih hrušk, mije krt zlo razsajal; nastavljal sem Volešna na Českem ima več bi djal od kraja do konca peščeno zemljo. Tù je pa tudi veliko šotišče (Torflager), kjer se šota pozimi reže mu, lovil, potem pa ni nič pomagalo ; ker je v drevesnicah pre-rahla zemlja, ga ni bilo mogoče v past spraviti. Ker da se krt mrtve ribe boji, sem kupil neko sem slišal posušiti dá in potem na polje izpelje. Od tega časa, kar se polje s šoto gnoji, je veliko veliko bolj rodo- liko arenkov; na kolesca jih zrežem , pa po luknjah vitno. Tudi mi se tega prav lahko sami prepričamo; potaknem. Kar izbežal je sovražnik, da ga zdaj ni no če na dobre peščene njive ali pa travnike drobné šote benega sledu več od njega. Kakor daleč mu riba po miši so moji im na frišni navozimo in jo po njivi ali travniku raztrosimo, kmali luknjah smrdi, ga ni več blizo. — Tudi bomo vidili, kako si rastline kviško pomagajo brez pri- drevesnici močno škodovale. Namazal sem livanja. Rastlinstvo v peščeni zemlji brez dodane šote kruh podganinega strupa (kakošnega?) in ga jim veliko prej vsahne, ako ni dežja, kakor v zemlji enaki? po vseh luknjah nateknil; drugi dan pridem gledat m že vidim veliko mrtvih miš. apotekah, v Ljubljani tudi pri „plavi kugli. Ta strup se dobi po vec pesmotvorov vseskozi zaljublj i ni OTTi lrn A»1I il n TTI rî r\ AI A • Andrej Net, kmet na Kokrici. uviděl pojé ) kar je pesnik sam » Vse misli 'zvirajo 1z ljubezni ene." Preširn in Petrarka. Po nježnem in umetnem pesmarjenju, h kteremu ga je ljubav spodbadala, je Preširn dobil glas najbolj- Govoril Janko Pajk v besedi goriški 30. maja Slavna gospoda! Namenil sem se v tem kratko od- menjenem času predočiti crtice iz življenja in spisov ki je pri nas Slovencih dospel vrh Parnasa ko pravi pesnik in izurjen umetnik v pestovanji domaćega moza jezika predočiti sem se namenil našega lirika, neu- mrlega Franceta Preširn a. To pa mislim tako storiti, da našemu pesniku slav- nega talijanskega lirika Frančiška Petrarka na-sproti stavim, ker so teh dveh pesnikov dogodbe in šega slovenskega lirika in je pravi pesnik ljubezni postal. Predno pa celo življenje Preširnovo pregledamo, ozrimo se na život Petrarkin. Francesco Petrarca se je rodil v Arezzu na Toskánskem 20. julija leta 1304 iz precej imenitne florentinske begajoče rodbine. Se za pesnika mladih let so se njegovi roditelji v Avignon, srednje mesto na sedanjem južnem Francoz-kem trarka otročje leta in srednjo starost preživel. takrat pa sedež papežki, preselili in tam je Pe- Po oce- PJ^I Vf UJI U bti W A 1A1 J JLM. JL VVÍ.A V» T V V VMi duševne sposobnosti si zeló podobne. Že nas pesnik sam kakor Je znano mnogim mojih častitih poslušateljev nas na tako primerjanje napeljuje prilikováje večkrat v svojih spisih svoje zadeve Petrarkinim. Za veči dokaz tega hočem sonet na 149. strani njegovih tovem povelju se je mládenec pravdoslovja in sicer v Montpellier-u, pozneje pa v Bologni učil. Po rani smrti svojih roditeljev pa se je pravdi odpovedal in ves lepim To kakor mogočna vednostim, posebno filozofii in filologii, posvětil. mu je toliko lože bilo ker so prijati i Poezij it precitati, ki Sanjalo se se glasi tako-le: rodbina Colonna, za-nj po očetovsko skrbeli. Preskočim vse drugo in hočem samo omeniti slučaj njegovega živ- ki ga je lirika in talijanskega pisatelja da s vetem raji Bila sva srečna tam brez zapopadka Bila je preč življenja doba kratka, Kjer me od tebe ločjo časi, kraji. storil ljenja, zakaj Petrarka je naj več latinski pisal imam njegovo ljubezen do Lavře v mislih. Lavra je bila vitežkega rodů, v Avignonu domá. V osemnajstem ) Sedela z Lavro ti si mlaj letu starosti se je nekemu Ugu di Sade širno delo o Petrarki } ki Pred vama je bila dní prej snili praťka Bila med vama govorica sladka, Kako slovela ktera je od vaji. In tam na tehtnico sveťga Miliela, S Petrarkam djala sva sonete svoje, Visoko moja skleďca je zletela. Pridjala čednosti sva nje in tvoje zapustil, za ženo Je ob- udala. Petrarka začetek svoje ljubezni sam s temi besedami opisuje: „Lavra se je prvikrat prikazala mojim očem v prvem času moje mladenčne starosti v letu 1327, aprila" dne tudi na enakem mestu, kakor ga popisuje v in skudela Vsak svojim pesmam, Njega bila ni niž1 od skleďce moje u sonetu na str. 132. Od tega dne mu je bila ljubav do Lavře, — ktera mu pa nikdar ni svojih pravih misel odkrila — voditeljica pri vseh djanjih ; ljubav mu je odpírala do onda skřite zaklade pesništva; ljubav ga je navduševala z blagimi in nebeškimi čuti ali g* Očito iz tega soneta je dvoje, da Preširn sebe je tudi mučila do milega. Zapuščina one Petrarkine Petrarki in svojo Julijo Petrarkini Lavri primerja. dobe je ogromno število sonetov in drugih pesem ki Kako in zakaj, obeh pesnikov. * v J ^ ^^ """ ^ * * * ^ * » VA \J hJ V> J O \J XXX XX \J O UV> Y AlV Ul/llL' tv V 1U UI U^IU ^ \>OV> XXX . XV X to naj pokaže kratek popis življenja izrazujejo vse tajnosti srca in bliščijo v najkrasnejši France Preširn je bil rojen 3. dec. leta 1800 talijanske. besedi, tako da je Petrarka postal kralj lirične poezije v Březnici na Kranjskem. Latinske šole in modroslovje Ako zdaj pogledamo na Preširnovo življenje * A J ^ ^ ~ --- —- ---J XXIVV ZJKA.CX j XX JL 1 U O i i HV f V CàL V X J \j XX J \j j dokončal je v Ljubljani, pravdne nauke pa je dovršil vidimo, kako temno in neprijazno je bilo. Neskončna kjer je tudi dohtar pravd postal. Vrnivši se tožnost se vleče skozi vse njegove poezije. Najživeje Beču v , ^ i. J^ IUU1 uuuiai 1, ci v VA ^oiai. v a ux v o«. lU^IlUSL »C V1CUC OJt^UZil VSC IJJCgUVC JJUCZjIJC iz Beča v Ljubljano je stopil v tamošnji komorni kan- nam popisuje pesnik svoje stanje, kadar in še več let pozneje je postal samo- svojih poezij govori: celii v službo stojen kakor odvetnik (advokat) v Kranji. Mož prebistrega uma in preblage čutnosti, kako-vega iz njegovih pesem poznavamo, je poleg poslov svojega pravdnega pokliča lepe umetnosti ljubil. To nam najbolj pričajo Preširnove delà, zraven pa go- o značaju „Ur temnih so zatirale jih sile Vse pevca dni, ki ti te pesmi poje Obup, življenja gnjus začela boje, Erinje vse so se ga polastile." » Ali tudi „pevec brez upa" se je končno trdi osodi tova sporočila njegovih poštovateljev. Tak je bil med udal in preveliki ljubezni odpovedal, da si čisti plam ostalimi Miha Kas te lie, ki na pesnikovem grobu ljubavi v sebi ohranivši, kar nam jiaznanja posebno v poje: Slavnih Grekov in Ri mlj zadnjem svojem sonetu Mat iju Copu ? kjer o sebi Albioncov, Italijanov, Franc'je jezik bil ti drag pravi : a Slovstva romanskih narodov so tedaj poleg druzih PreŠirnu bile ljube. Najvažnejša prigodba Preširnovega življenja, to je, taka prigodba, ki je imela najveći upljiv do njegovega celega življenja, bila je nesrečna ljubav do Julije. Kje, kadaj in kako se je v Preširnu plamen ta unel, ,Pokopal misli visokoleteče, Zeljá nespolnjenih sim bolečine, Ko Crtomir ves up na zemlji sreče." in v tistem sonetu, nekoliko više govori ) Minljivost sladkih z vez ne svet' oznani Da srečen je le ta, kdor z Bogomilo Up sreče unstran groba v prsih hrani.u teh besedah vidimo nacrtan pomen in namen KrstapriSavici", kjer nam v osebah Crtomira Od tište dôbe so se vse pesnikove misli okoli edi- in Bogomile, ki sta krivo pagansko vero v katoliško in nega uzora njegove ljubavi sukale ; Julija je bila po- pozemsko, posvetno ljubezen v nadzemsko, nebesko četek in konec njegovega pesnikovanja. spremenila, spreobrnjenje svojega lastnega mišljenja do- Pregoreča in presilna moč ljubavi pesnikove je kazuje. Tudi on je previdil nečimernost minljive sreće to nam pripoveduje v sonetu na 132. strani. v kriva 7 da so predmeti, djanja in osebe Preširnovih na svetu in je začel v prsih gojiti nado vecnega un- stranskega osrečenja in upíraje svoje duševne Přebivši vsakoršne boleôine srca nadzemske stvari je oči na Pisma slovenskega učenika svojemu bratu. (Dalje.) 8. Pismo. Preširn umri 8. februarja 1849 v Kranji. Srečnejšo ko Preširn je Petrarka uži val starost. Eden in dvajset dolgih let je nosil butaro posvetne ljubezni („tennemi Amor anni ven tuno son. 84. in mort. . Mad. Laur.), kar je zadnjič „slepoto" svoje ljubezni in „zgubljenega truda" uvidil. To spremembo svojih posvetnih misel v pobožne prekrasno popisuje v veli- danes kaj vec povem o dunajski Stefanovi cerkvi, ktera Pod Ratitovcem na Gorenskem. Prisrčni moj ! Po obljubi zadnjega dopisa naj Ti častnih pesmih znanih „trionfi", posebno v „trio n fi ď Amore" in „della morte." Ves pokojen in miren stojí sred Stefanovega trga. slil, da je silno obširen Ta trg sem si popřej mi- je Petrarka umri leta 1374. S tem, kar sem do zdaj povedal, nikakor ne bodi pomerjen je po ostalih trgih in ulicah notranjega mesta. Strmé ogledoval sem spre- veliko, od sive starosti rujavo-začrnelo svetišče Li, jvai ocm ct m^vaj. T OUV; owaxvoui. iuj«vu o vinovo, ki je da je Preširn v svojih pesmih Petrarko po- čudapolen spominek staro-nemške zidarske umetnosti. Pričeto pod vojvodom Henrikom s priimkom Bog (pomagaj) (Jasomirgott)" leta 1144, yy Da mi Je bilo v teku receno, snemal. da je samo po Petrarkinih stopinjah hodil. Teh misli jaz nikakor nisem; temveč sem se iz primerjanja Petrarkinih in PreŠirnovih pesem preprical, da je med oběma poezijama notranja sorodnost, to je, priličnost veku doděláno; pa prav za prav popolnoma še takrat čutja najti, ali da so našega pesnika poezije samo- ne. Slemena (Giebel) namreč dozidane so bile še le stalni plodi njegove lastne domišlije in skušnje. Tudi poslednje leta. Dolgost ogromne te cerkve znaša 55 časov po mnogih prizidavanjih povekšano, in še le v 15. > ni z mojim govorom rečeno, da je naš Preširn v poezii širjava O n • v • o/, visma pa 17 w^ L V XJL1 tu VU1 IV T v> /JUCiOCi t/l/j sežnjev. Zapadna stran okin- enak Petrarki on ki se v gori navedenem sonetu čana je z dvěma čudno stavljenima, okroglastima C 11 il ft. Acnairvi, vjí_1 , JVX og v xia, v ^ va^xi^-lix auixutu vhum j ^ mj u» vium ^wvauv biu»ijvuiuiM j yiviu^iMouima , po tako čedno za Petrarka postavlja, ampak moja sodba 202 čevlja visokima stolpoma, med kterima se nahaja in namen mojih besed je bil le pokazati, da je Preširnu glavni vhod, znan pod > imenom „orjaške duri. u Tretji po vsem svetu, povzdiguje čevelj) bil Petrarka skoz in skoz znan, da je Preširn brž za- glavni zvonik pa, ki slovi pazil duševno in osodno sorodnost obeh in da je zatega se na južni strani 435 čevljev (72 sežnjev in voljo Petrarke omenjal in spominjal se. Da je razun te visoko pod nebeški obok. Prav zeló sem obžaloval, da podobnosti — nesrečne ljubezni — zares dosti tock med je bil ta velikán z lesovjem ravno vès poodran od te- obema pesnikoma enakih, to je vsakemu v hipu očitno, mena do tal, in mi toraj ni bila sreča, viditi prečudno kdor je prevdarjal književne okolinosti, v kterih sta oba živela. Slovensko slovstvo. V # 9 * Županova Micika. Kratkočasna igra s petjem v aktih. Po Linhartovi v Ljubljani prvikrat leta 1790 igrani predelal dr. Jan. Bleiweis. Natisnil Blaznik v Ljubljani 1864. Nate tù Slovenci že v tem imenitno zgodovinsko in preumetno sestavo njegovih zidin, ki so vse izpeljane iz rezanega kamna. Zastran sive starosti so mu bili mogli tam-le eno leto podreti kamniti vrhunec ter na- tak vrh ni se Zdaj igro ? ker je bila prva iz vrste veselih iger > ki se Je domestiti ga s kapo iz vlitega železa dobro ponašal in mogli so ga zopet odstraniti, stavijo mu zopet kamnitega, popravljali pa bojo ob enem celi zvonik, kar je bilo nek tudi že živo potrebno. Zastran popravljanja je tudi vhod v stolp začasno zabranjen, kar sem jako jako obžaloval. Nisem mogel toraj ogledati vélikega, 354 centov težkega zvona, ki v domovini naši v gledišču očitno igrala. Jezik in oko-liščine drugačne so zahtevale, da v čisto novi obliki „Županova Micika", ktere se še stari ljudje radostni spominjajo, stopi na beli dan. Izvrstno igrana v čitavnici ljubljanski letošnjo zimo je zeló dopadla. Po vsem naravno je tedaj bilo, da izdajanje veselih iger v slo- , kteri je leta 1711 bil iz 180 turških topov vlit. Bil sem pa s tem tudi ob razgled, ki je iz zvonika čez mesto in celo okolico nek nepriličljiv. Se vé, če do same ure more se člověk pospenjati čez 750 stopnjic visoko da venskem jeziku zaćeli smo s prvo našo igro a <»jo pnređoma sledile „Domači prepir", „Dobro jutro , Vdova in vdovec", „Tat v mlinu" itd., to je vse tište igre ki so se igrale dosihmal v Ljubljani. Gosp. Kos v Zagrebu je napovedal iz hrvašcine poslovenjenih iger, ktere po takem vse skupaj bojo bogatile znanstveno polje domače, ki je dosihmal V se minejo potem zapreke mestnih zidin in je oko človeško neomejeno. Zato je ob raznih vojskinih časih služil Siefuuov stolp vojskovodjem tudi ko gledališče bojišča. Prečudna je dalje tudi streha cerkvena, menda s po-cinjenimi mnogobarvinimi opekami pokrita, iz kterih je na eni strani narejen po celi strešni visokosti velikan-ski cesarski grb: avstrijanski orel; druga strešna stran pa kaže drugačne raznovrstne pisane podobě. Ob zubilo fedína. Naš narod nanjih stenah se poleg mnogovrstnega stebrovja nahaja dobiva tedaj po teh knjižicah novega beríla v roke y ki^ mu bude za posteu kratek čas brez vse škode. yj Žup ano va Micika" lično natisnjena in vezana veljá * 20 nov. kr. Prodaja jo bukvar Giontini v Ljubljani. Srpske pesme za možki zbor in samospeve s spremstvom glasovira zložil Davorin Jenko. slavni Davorin še slednjič mnogo grobnih spominkov, raznih podob, prižnica, raz ktere je pridigoval sv. Janez Kapistran itd. Po le-tem zunanjem ogledovanji peljem Te zdaj, ljubi brate, v duhu v znotranje prostore. Pač Ti je to I AH ÉH Pod tem naslovom oklicuje naš 1Z- ! e n k o v Pančevi šopek 8 krasnih srbskih pesem med kterih dve ste zložene za samospeve, ostalih šest řM|)| f M lB HHfll fl ki se nija ponosno, častitljivo, nekako-sveto-tamno svetišče plašljive čute zbuduje v duši človeški. Mislim pa vendar, ako bi pripeljal kakega našega priprostega slovenskega člověka nenadoma le-sem ter bi mu rekel : glej , to za možki zbor, in vabi na naročilo (predplačilo) vélika stolna cerkev dunajskega mesta, bi on, viditi glavo, češ : to in y z gold, za celi vezek mora oglasiti do 15. ju-t. 1. Kdor nabere 10 naročnikov, přejme 10. zvezek Je . - , vse črno zidovje, brž ko ne otresal z pa nič. Naš narod namreč ljubi svitle, jasno-bele cerkve ? na dar. Ime skladatelja „Naprej zastava slave" in še mnozih druzih priljubljenih nam pesem je že samo po sebi porok, da bode tudi na Slovenskem naročnikov na ozaljšane z raznopisanimi oltarji. Posebno temna bi Stefanova cerkev sama na sebi še ne bila, kajti razsvit-ljuje jo 30 visocih oken, izmed kterih so ene s starimi, raznobarvinimi, umetno-vloženimi steklarinami vložene; kupe. Dolžnost naša je, da podpiramo dijo za umetnost našo! može, ki se tru- so njene od starosti začr kar pa jo bolj mračno delà, nele stene in oboki, na ktere se je skoz stoletja sem toliko prašne crnine prisušilo, da jo ravno zdaj komaj 104 bos verjel, pa je vendar le res — z díeti dolbejo stran. Zastran tega in ostalih poprav, ki se tudi v notranjih cerkvenih prostorih delajo, je bilo blizo vélikega oltarja notri gor do oboka pododrano. V ostalem pa je cerk-vena oblika taka, kakor je sploh navadna pri gotiških stavbah. 18 orjaških stebrov razdeluje svetišče v tri iadije ter podslanja s svojo močjo visoke oboke. Pre-svetišče in taistemu vštric stojeći kapeli ločeni so od cerkvene ladije z visokim železnim omrežjem, ter se dajo tudi zapreti. Oltarjev ima cerkev blizo 40 ; le škoda, da so med njimi tudi nekteri, kterih podoba se nikakor ne strinja z obliko cerkvene stavbe. Res se je čuditi, da se celó na Dunaji, ki je vendar tako rekoc sedež vseh umetnij, na kaj tacega ni bolj pazilo. Imel bi Ti o ti cerkvi še marsikaj povedati, na pr. o mo-gocnih orgijah, o lepem oltarju, ki so ga dale plemenite gospé napraviti v stranski kapeli v hvaležni spomin cesarjeve rešitve iz rok morivnega naklepa, o starem krstnem kamnu, o grobnem spominku slavnega, tudi med Slovenci znanega vojsko vodja princ Evgena Savoj-skega itd., — vendar da se prevec ne zamudim, po- dajva se dalje. ^ Zapustivši Stefanovo prestaro cerkev napotil sem se proti vseučilišču, da bi ondi poiskal našega ljubega A. Saj veš, da dijaka na Dunaji najlože stakneš, ako ga pred Šolo Čakaš. Drugači bi bilo res posebno na-ključje, da bi ga naj del, ako tudi veš za stanovanje njegovo. Okoliščine dijaške so namreč take, da nekteri mora tekati celi ljubi dan od „štrucjona v štrucjon", če hoče, da živi. — O vseučiliščinem poslopji sem se zeló opekel in goljufal; kajti domišljija moja predstavljala mi je prav lepo in veličansko. Al dru-gače sem ga naj del. Ker sem mogel na šolsko skon-čanje še dobre četrt ure čakati, sem stopil ta čas v bližnjo vseučiliščino (jezuitsko) cerkev. Brate! to so Ti pravi zidarski umotvori. Enako kakor v Karolovi cerkvi je tudi tu viditi obilo marmeljna, zlata in umetnih ma-larij; zlasti glavna podoba vélikega oltarja mi je kaj zeló dopadla. Obseva jo sprelepo po prikritih oknih od zgorej padaj oči dnevni svit. To za danes ; ob kratkem zopet nadalje kaj. Z Bogom! Tvoj vdáni . r , . : Jože Zlindrovič. Staře pripovedke slovenske. Nabral na Dolenskem Fr. Peterlin. S k r a t e 1 j. Pripovedujejo, da škrat v visocih gorah prebiva. Vsaka gora — pravijo — kjer škrat prebiva, ima prostorno votlino. V votlini je kamnita miza, pri kteri škrat sedi, ki ima pod sabo srebrne in zlate novce. Pod mizo izvira močan studenec, ki se bo pred sodnim dnevom razlil po deželi. Ko bodo namreč ljudje po antekristu zapeljani, „ki bo denarje sejal", bo škratelj tako zeló zakričal, da bo gora počila, studenec pa se razlil po deželi; takrat bode gora zasula vaši in mesta v obližji, in njih prebivalci bojo potonili, predno dojde tišti strašni vek, ko bode zemlja vidila krvave boje z kraljem Matjažem. V tistih gorah, kjer škrat prebiva, je veliko žlahne rude; toraj hodi tudi škrat do tistih rudarjev (knapov) posebno rad, kadar vodko (žganje) pijó, ali pa prekli- njajo. To je vzrok, da se zdržujejo žganih pijac in se preklinjevanja varuj ej o. Škrat ljudem tudi denar donaša. Pravijo, da je nekemu kmetu na Dolenskem donašal ne le samo denarja , ampak tudi žita in drugih řeči, kterih ga je prosil. Bil je dolgo pri hiši in zeló jih je bil obogatil, kajti le misli mu je bilo razodeti in naglo jim je vstregel. Rekli so, da mu je bil oče mlađega sinčka obljubi! v dar, ki ga pa ni dobil, kajti spodili so ga od hiše pred časom, ko bi bii imel po pogodbi sinčeka vzeti. Neka druga pripovedka pa pravi, da ga je bil nekomu vzel, in sicer ko je bil 20 let star, je kar crn postal, nagloma umré in škratelj ga je odnesel pod nebo. Neka lakomna žena je vzela jajce sedem let sta-rega petelina brž ko je spočela, ter ga pod levo paz-duho do poroda nosila.v Ko se je deček rodil, izlegel se je tudi škrateljc. Zena je oba skrbno odgojevala; kajti mislila je, da ji bo škrateljc denarja donašal, a motilo jo je njeno upanje. Pomagal ji je sicer delati, donašal je vodo, kadar je bil pri volji, a ko seje ujezil, je nanesel na ognjišce kup kamnja in je ž njim lonce pobijal, zato so ga od hiše odpodili. Pravijo, da je škrat tudi velik blebetalec. Nekega dne, ko so bili vsi v hiši, je nek fantalin Andrijaš po imenu, malo po malo iz lonca na ognjišču bob jemal. Skratelj to čutivši zavpije: „Andrijaš pika bob!" — In še zdaj zmirjajo pri tišti hiši: „Andrijaš pika bob." Enkrat se je bil nek fantič zgubil, da ga ni bilo več dni domů; čez nekaj dni vendar pride: prašajo ga: kje da je bil? On pa pripoveduje, da ga je bil neki fantiček z rudečo kapico v sanico zapeljal, kjer se je prijazno ž njim pogovarjal, mu orehovih jederc in medene potiče dajal. (Kon. prih.) L u j z a odkrivaj nam blažega svojega srca Čutila, Z gorko ljubeznijo vnemaj Slovenke za polje slovensko, Poj nam le, plašiť se ne daj, ce kažejo tud' se stražila, Vedi, da srčnih zahteva Dolensko, Notranjsko, Gorensko! Kaj ko bi, Ana, ti svakinji krasila pesme cveteče Z godbo u narodnem duhu, hladila nam rane skeleče? Vrli Slovenec pa vedil bo livalo, in pel Vama: „slavau Drava in Soča in Sava, in UČka. Gorjanc do Triglava. Suáki. Iz Zagreba 11. junija. ** — „Novice" so unidan vprašale, kaj je neki z zagrebačko čitavnico, ki jo je kr. namestnicko veće razpustilo? in kakovo je to bilo društvo? Ako se morebiti nasprotniki ljubljanske čitavnice tega veselé, nadjajo se, da bo vlada tudi v Ljubljani storila kaj takega, kratko jim bode veselje, kajti čitavnice slovenske in pa čitavnica zagrebačka niso edina stvar. Zagrebačka čitavnica bila se je počela 1. 1860f dokler je še grof Coronini bil hrvaški ban, ter je kot čisto književno društvo imela namen, da se članovi izobrazujejo z branjem posebno slavenskih časnikov in knjig. Ko so Madžari rečenega leta poslali neko podporo stradajočim Hrvatom, zgodilo se je to s posredstvom čitavnice, in brž za tem se je po Coroninu raz-pustila; al po odstopu njegovem se je zopet oživila. Pozneje, ko so prišli slobodnejši časi, hiralo je društvo in slabelo in pešalo, ter se je združilo najpred z dvorano, za tem s streliščem, pozneje s trgovskim društvom. Letošnjega januarja, če prav pomnim, je po razpustu velike skupščine naše županije se zopet nekoliko počelo gibati ter je samostojno bilo, al kmali je zopet utihnilo. Mesca aprila odbrali so si slavnega književnika Bogovića za predsednika, barona Raucha pa, možá madžarske stranke , za podpredsednika, ter je odbor prosil potrjenja. Vse to se je godilo tako, da je ob-Činstvo celó malo vedilo o tem. Namestničko veće stavi društvu prašanje : na kaki podlagi se je zopet osnovalo, in veleva, naj se mu predložé stara pravila ; vlada izreče, da je poprejšnje društvo nehalo po tolikih spremembah in da ne sme več delovati na stari podlagi. Razloge tega 195 razpusta natisnil je te dni „Domobran" z dostavkom y da vrlega srenjskega svetovavca in obce spoštovanega moža bi menda vlada brž dopustila novo tako društvo, samo da Blago njegovo srce in njegova skrb za vse dobro ska se po postavni poti zaprosi o tem. Kar se vam tedaj zala se je dostikrat v njegovi radodarnosti in v podpi tukaj opisuje, o tem si nasprotniki slovenskih či- ranju ubogih. Komu ni bila znana přetekle leta rev-tavnic naj ne mastijo slabih svojih glav, ker se vendar ščina rodiške in vršniške občine? Pomagal jima je in o tem ne bodo odebelili! Iz Zagreba 11. junija 0 List poslal nakupljenega žita; mnogo družin dobilo je polaj letošnjih sanje v svojih revah. Kot posestnik v Sežani je bií Novic" naj vzame v roke in pogleda naj dopis iz Za- lep izgled napredka v kmetijstvu in je tako tudi z komur je mar zvediti, kako je bila ustrojena delom dal zaslužka mnogim. Nemorem zamolčati greba zagrebška čitavnica. Málokdo je vedil za nj o ) V se manj da je bil tudi podpornik naši sežanski cerkvi. Izveden v y pa je kdo pogledal v puste dve sobici druzega nad- pravnih receh in vnet za naš narod trudil se je za naš stropja Hatz-ove hiše. Pred pa, kakor se je vredništvo jezik in njegove pravice; kupne, ženitne in druge pisma, ktere je v maternem jeziku spisoval, razveseljevale so ni bilo sluha Pozorovo" preselilo v omenjeno hišo ne o čitavnici v Zagrebu. Čitavnica zagrebška ni nikdar Slovenca. Znane so njegove delà na književnem polji. nobene veselice priredila, še tačas ne, ko je najlepše Kdo ne pozná njegov prvi zemljovid slovenske dežele? v streljani, Hvala, srcna hvala tedaj mnogozasluženemu rojaku v Ko cvetela. Koncerte je napravljalo „Kolo glasbini zavod pa v kazališču in dvorani, rana bila narodno društvo, je vse potegnila na se se je zopet preobraževati jela, so nekteri domorodci dvo- ko imenu vseh nas. Imeli ga bodemo v vednem spominu ; naj bijudi on nas ne pozabil! Kdo bode ga nadome-stil? Bog daj, da dobimo pravega možá OC jc ZiUpci jjicuuio^c vati joia , ou uoatcii uumuiuuvji om » , «« uuwiuiw ^jlcvvv^c* iíikj&cii , Zakaj uu xu zopet pričeli misliti na zapuščeno čitavnico, ter so jo se dva druga gospoda: Dragotin Polley in Anton on in naj poprej spojili s trgovskim društvom. Se pred ne- kterimi tedni so se zopet zbrali tako imenovani opozi- cijalni možje, ter so si izvolili nov odbor. Kralj. na- Crne so nam tri zvezde na Krasu, kterih blaga svetloba se ne kaže in vidi samo v domaćih okrajnah, temuč tudi zunaj domovine naše. Iz Skocijana pri Turjakii. Pred dvema letoma mestništvo pa ni bilo s tem zadovoljno, ter je po nalogu banovem poslalo gradskega podkapitana z nekterimi so preč. naš g. župnik Anton Cibašek, za Božjo čast panduri, ki so zapečatili vrata čitavnične. Ni toraj no- vsi vneti med tem, ko so v ze popřed mnogo po farni benega vzroka, da bi ne smela obstati v Zagrebu čitav- cerkvi popravili in olepšali, dali tudi narediti nove nica. Ako jo hočejo zopet imeti, morajo samo nova orgie. To delo so izročili gosp. Ferd. Malahovskemu ? pravila poglavarstvu izročiti, da jih potrdi. Iz Drezenca na Tominskem vemo y da „Novice" junija Ker in res pravega umetnika so si izvolili. On je orgie tako dobro izdelal, da smo vsi prav prav zadovoljni, in resnico ljubijo, jim pošljemo sle- ga radi tukaj očitno pohvalimo. M. dece vrstice, ktere naj svetu povedó, koliko neresnič- Krakovo v Ljubljani. Dr. v. xi*., župan. Vsak Ljubljančan nega se je vplêlo v oni dopis v 18. listu: Dreženca, pozná idilični ljubljanski predmestji Krakovo in naš komun , ima vasi ni resnica Tr- da ima 57 hiš, novo z njunimi marljivimi prebivavci, kteri prideljujejo čas, da se nase ampak teh 9 vasi ima 164 hiš in 912 duš. Velika nam zlasti toliko^ lepe zelenjadi vsaki Dreženca, naša vas na sredi komuna, sama ima 53 hiš mesto memo druzih v resnici ponašati more. Nikomur farno cerkev ste imele Res je s kaplanijo vred. fantov za vojaščino daje. Al da naš komun po do naši ljudje so dobri pa tudi ni neznano, kako borno m oni predmestji v preteklih dobrih časih y kako pa marljivi, kterim se nikoli ne toži delati in lenobo pasti; pod sedanjim vrlim za Gospodovo slavo vnetim žup-kadar svečnica pride , se po vseh gruntih sliši pokati nikom gospodom Franc Karun-om se je revni Gospo- tako iz gruntov kamnje trebimo, dovi hram vkljub neštevilnim zadržkom preobrnil v krasno božjo palačo. Kako zeló so se trudili duhovni pastir za notranjo dostojno cerkveno opravo, lepo ubrano m kamnje streljati; njive čistimo in potem obdelujemo. mesca aprila jo na Koroško vbrišejo Res je sicer, da vsi, in takrat. kadar y so že naši fantje, pa ne domá podělali. Eni dej o nazaj ob sv. Ivanu, drugi ob vseh Svetih res, da prinesejo po 30 y 40 y tudi pri- z vonje nje ne Je y 50 in tudi več kakor 100 tako tove pa y itd. da so nove orgle že skorej popolnoma go- vse to je svetu dobro znano y gold. y in da se židane volje povrnejo pa tudi mi smo in da bodo na sv. Janeza Krstnika dan prvikrat v Božjo čast zapéle. — To krasno in res mojstersko delo je naš rojak France Goršič, sin domaćega orglarja Martina Goršiča, v 11 mescih izgotovil in s tem delom letih naredilo. Z novega smo zidali 10 hiš, 14 hiš smo zopet jasno spričal Vodnikove besede: „Krajnec tvoja _____• ____ 1___________' • 1____ _ io, rr r\ v»r%Trn ( C__________oí ~ ~ --rxií UA veseli, da vse zdrave vidimo. Ali to ni hvale vredno? Zdaj pa prosimo še pogledati, kaj se je pri nas v 15 prenaredili in vse na korce pokrili; vse so zidane z zemlja je zdrava" )7 več nadstropji po mestni podobi; dve drugi ste zdaj v Mladi naš itd. umetnik France Goršič je prve zapo- za uk si prebrisane glave Korci za streho, kterih pri nas nimamo smo padke v izdelovanji orgel od svojega očeta, znanega iz- delu. ure deleč vôzili, in potem celo* uro še na hrbtu nosili, vrstnega farnega orglarja in pevovodja domačega národ- Tudi smo v teh 15 letih zidane in lesene moste nega petja v trnovski cerkvi, posnel; nadepolni mládenec naredili, cerkev sv. Jurja olepšali in še več druzega se je podal na Dunaj, kjer je pri slavnoznanem Karol in potrebnega smo v komunu dovršili, pa mislimo ni potreba popisavati cele abcede delavnosti naše. y da Po- tem casu m | HHHH le to še" zadnjic rečemo, da se zemljišča še niso ljivo pridnostjo učil in se v malih letih tako izvrstno Hesse-u 7 celih let za pomoćnika služil. se je naš rojak iskreno te umetnije poprijel, z nosní nikoli na bobnu oglasovale, čeravno nas kraj nam izuril da so naš župnik mogli mirno to važno delo dosti živeža ne daje, in vsako leto moramo za 3000 gld. mlađemu mojstru izročiti. Da je niso napčno zadeli sirka kupiti. Po vsem tem pa prosimo premisliti: ali priča tudi to, da je te dni omenjeni slavni dunajski orglar nam koroški denar škoduje ali koristi? Hesse, potovaje po svojih opravilih, vLjubljano dospel, Več nas, kteri vsaki teden „Novice" pridno beremo. nove orgie v Trnovém kakor prvo samostojno delo nek- Iz Krasa 12. junija. Cesar se člověk boji, se naj- danjega svojega učenca poskušal in jako pohvalil mla- raji mu pripeti. To je stara skušnja. Taka se tudi nam dega umetnika, dodavši samo to, da Goršičeve orgle godi. Naš vecletni notár Peter Kozler odpovedal imajo edino napako, namreč to, da so —precenó na w w y m rejene, kajti 3000 gld. za take orgle, ki bi se je dozdanji svoji službi in zapustil nas, se kupčijstva, ki ga je rajnki oče njegov dosihmarimel na Dunaji. Zgubili smo v njem iskrenega domorodca so na 20 regištrov/imajo stopni meh, in kadar pojejo manj v Beču naj- 6000 gold, veljale, ni nobeno plačilo. Nove orgle » 196 se razlega glas njih po oběh predmestjih. Tudi v svoji spravljenim, pridobit zunanji obliki so jako okusno in skladu cerkve primerno pomočke, da Je se naredi vse, kar 4 , da ktero ste mi odločili denes, na- še treba, in dokaj je še tacega. In tako upam .....dobi. ' izdelane. Dasiravno velikanske, so vendar tako pametno v tej triletnej ostavljene, da je na koru še dokaj prostora ostalo in stopi sprava tistega needinstva, ktero morda še to uro (Vih ami klici akor navlašč za kako večo vokalno mašo pripravno, pretresa družbeno življenje našega mesta Hvala tedaj in prav živa hvala mlađemu mojstru! Pri 1 P Ker imamo vsi en namen tej priliki izrečem le še to željo, naj bi nam vrli pevci šega mesta pomnožiti čit al ni čni, ki so se tako izgledno skazali v stolni cerkvi letos, kmali tudi umetalno mašo privoščili. / ____« k « 1 á A . , f « blagost na- ; nujajo se sicer drugi tudi pred vsemi bili priljubljeni. al „nase gore listi bi Po- nam pripomočkov, da pridemo zatorej se tudi zbogamo zarad do tega namena Kajt nam vsem je gotovo načelo: zložna, velika, ustavna Avstrii • w 1 . • II 1 1 i 1 • • « i # m - %J in če obćinski odbor tudi ni pokli da bi pretresal Iz Bistrice na Notranjskem. c. Slavno c. k. politične vprašanja, vendar smo si mi vsi gotovo v svesti splošnega čuta, da mora Avstrija biti ustavna in deželno predsedništvo v Ljubljani nam je 3. dan t. m. zložna. In ker upam, da se nam z združenimi močmi dovolilo, kakor smo prosili, vstanoviti n ar o dno čital- posreći, da to zlogo osnujemo, da to ni co. Kdaj se bo slovesno z besedo odprla, ob svojem času naznanil. Naprej zastava slave! bo odbor zato zbrani ; moj gospoda ! pokažim > znamenje te loge zdaj log ) ko ? smo Iz Ljubljane. dne t. m. je bila volitev mest- bodimo-si kterih misli koli ? ne ga župana. Snidlo se je 28 mestnih odbornikov, stvari, v navdušenem klicu, ki naj ga v tej uri, pokažimo dokaz enako sodimo v utrdimo tukaj ? da enej ktera namrec gospodje: Dr. Janez Ahačič, Jožef Blaznik, ljubljanskemu mestu ni brez važnosti, izrečem: Slava dr. Jan. Bleiweis , Jan. Brolich, dr. Etbin (Josta j Jož. vsecenjenemu ustavnému, avstrijskemu cesarj Debevc, Karl Deschmann, Karl Holzer, Jan. Horák, Njih Veličanstvu Franců Jožefu Prvému / ^ « m* % « ^ t ^ft mr m m m • % « j slava dr. vitez Kaltenegger ) Andrej ; dr. Jože Orel, Janez Pajk, m. ^xv^v., Jan. Poklukar, dr. Rak, dr. Nik. Recher, Vilelm Rost dr. Schoppl, Jož. Schwentner, Vine. Seunig, V. Stedry žl. Strahl, BI. Verhovec, dr. Jož. Župan, V. C. Zupan Malitsch, dr. Mitieis prof. Za temi besedami vstane vès občinski odbor in dr. Anton Pfefferer > y večkrat viharno zavpije: si „Novice" so tedaj tako in hoch se je pol nil o, kar srečne, da morejo reci zi. oirani, jdi. vernuveu, ur. ovi** /^uj^au, v. vy. ^uj^«xx, je m. r/iuiu xjuoia u dr. Zhuber. Le dveh tedaj ni bilo: gosp. L. Lukmana županstvo, ko ga potrdi dr. Etb Cost so obetale danes teden mestni župan, ki bode ? da Izvolj ne ne ? ? L " ^ il y JL KJ \J VI ' Veličanstvo cesar. topil dobro ki je iz odbora stopil, in gosp. J. N. Miihleisen-a vestjó rečemo, daje velika velika većina mestja d o v o lj n a, da ji bude dr. C o s t a župan J V/ JL/J UUMVIUI y O XT ---— - w--- — — ki je bolan. Resnoben je bil moment, kakor ma- , ki nov srcno : Naj nam odgovori kdo, ako more, da to ni res lokdaj v tej dvorani, ki je bila polna mestjanov hrepeneli izvediti, kdo bode izvoljen. Brž prva volitev pa je bilo pravde, predno je bila zmaga Dokaj je odločila. Gosp. dr. Etbin Costa je dobil postavno temu so surovi dop ? število 16 glasov > gosp Jan. Pajk, c. kr. okraj ni ki so jih poslednj pnea mesec iz predstojnik 11, gosp. dr. Zhuber Ko Je bil za zado- Ljubljane donašali časniki „Triesterca", „Preša" itd. Mi dr. Costata potegnjen 16. glas iz volilne urne, neli so po dvorani iz množice pričujočih mestjanov na- smo molčali dosihmal o vseh teh nevrednih agitacijah daj pa ; da smo godovini našega mesta pravični ? ? mo sil pro- vdušeni živio- in slava-klici. In končan je bil „ tivnih boj!" Župana namestnik g. dr. Zhuber vpraša ramo vendar se ozreti nekoliko v přetekli čas, da svet zve ? kako bilo. Povsod, tudi tam, kj dveh ali več potem novoizvoljenega župana : ali sprejme volitev ? Dr. Costa se vzdigne s svojega stola in, globoko v srcu ginjen, odgovori tako-le: veliko bojaznijo in v rodov, snuj ej o» ob volitvah stranke; tako je bilo tudi Ljubljani. Mi do mači — pravijo nam „slovenska v stranka*ceravno nam ne gré v glavo, kako da bi ná- Slavni občinski odbor! odni domaći mogli „stranka" biti, ker kdor je v }} VJW^lUOJ^l m wx . ^ » strahu se lotim besede, da povem 1 • v • hisi 7 ni gostač ni „Partei svoji smo nasvetovali vo- t da 7 zahvaljaje se slavnému občinskemu odboru za to častno volitev 7 tudi livcem možé, ki naj jih volijo v mestni odbor pa niso bili zadovolj mislim prevzeti jo, ako jej pride najviša pritrditev Njih Veličanstva. Rekel sem: z bojaznijo, kajtinasprotničutje „nemški liberalci' može í protniki naši ki temi se sami ímenuj ej o Al spodletelo jim je, 7 nasvetovali so deloma zato, ker tako « J ime mi zdaj stiskajo srce. Od druge strani je čut radostnega novana „slovenska stranka" ima korenino svojo v narodu nemira zarad te častne volitve, od druge pa čut skrbi: in zaupanje njegovo vživa, deloma pa tudi zato, bodem-li s svojimi slabimi močmi mogel ustrezati véri, je nasvetovala mestjanom možake, kterih velj WVU^lU ll o O V ujlllil OIC* MlUil LJUKJKjLIIL lllU^UA UkJlil Víiuitx T Vi. x y J v 11WWT ktera se v me stavi, ustrezati velicemu, pravičnemu za- celi deželi jih spoštuj m cení mesto ker je po . Po- htevanju, ktero zadeva župana tega mesta. To skrb mi kazalo se je tedaj pri teh volitvah v y velj čisto naravno, in prav očitno kaže, da še ima domovina zmanjšuje samo to, da pregledujem častito okrožje, ktero bode okoli mene, in ktero mi bode z obilnimi iz- .— kušnjami podajalo vse, kar mojej starosti še primanj- naša prostora za nas. ;;1iiCOiCx kuje izkušenj in znanja, — učeni možje in možje, ki dobro tudi bile volitve mestnega odbora vedó — okoli g Nam se sicer ne zdi to nobeno čudo 7 vec ker je Triesterca" je leta 1862, ko so 7 kakošne potrebe in želje ima naše mesto, bodo —~ mene, in jaz morem samo to izreci, da mi ne bode primanj kovalo poštene, resnične volje in neutrudne 77 AU.X unu vwxxc v^ xxx^oi,xxv,£«, uuuuia, Zi<*xxxČljÍVO pisala in CelÓ Frankfurterca" je na čelu svojem ponatisnila sestavek, delavnosti. uviMTuuou. Moja naixicx Oi uuuc , > c i j et v u uau iugxiiwuv x un.iuívaij a. xia ^uxxxxxx Ldx íixkjíi^ r*.x j lij. jo ustavnému ravnanju med tistimi mejami, ktere so nam gesinnte Partei" res takrat pokopala, je postavila tu i • 1 \/ • V, • m â \ • 1 V 1 II • T^ • namera bode veljavo dati resnično da je slavno zmagala „deuschtgesinnte Partei", ki j4 MM ■■ ■■■■I takrat spodbila vrla mužaka: dr. K in P o k 1 u k a r j Na gomili teh mož, ki jih je nam prof, deutsch postavili splošni zakoni (postave) in zakon našega dgrobnico: „Ein Beweiss mehr, dass das ganze na- in mesta. Nič važnega se ne bode smelo skleniti, da ne bi tionale Parteitreiben nur von einer kecken Minoritàt slavni občinski odbor imel prilike povedati svojih misli ausgeht, die ihre eifrigsten Anhánger unter dem Clerus, ..........~ ~ Mi smo trpeli nesrećo, pa si „ad notam" vzeli, da š e nam pride , ko bode iz „kecke Minoritàt" „ehrfurchtgebietende želi predno bode sklep ; pa tudi truditi se hočem, den Studenten und etlichen Spiessbiirgern záhlt." da bodem te sklepe tako zvrševal, kakor bode slavni smo obžalovali zgubo tacih mnogocenjenih mož občinski zbor odločil. — Občini varujoc avtonomije na vzgorej in navzdolej nam bode dolžnost: po pravici cas delati na vse strani, ne gledaje niti stranke niti osobe; „Majoritát". In tako je bilo, in ako Bog dá! bode še očmi imeti pred duševnem oziru blagost našega mesta v telesnem in i m z gospodarstvom 7 na tanko v red bol j e buj ej o 7 77 kajti naši mestjani se zavedajo , da ne potre- deutsch gesinnte Partei", da bi jim dělala „Kan- 197 didatenliste". — Ko so bile volitve mestnih odbornikov Našim nasprotnikom pravite nemškutarji; prašamo vas končane, je sit venia verbo slovenska stranka" po resnem prevdarku vseh lastnosti ljanski župan imeti bila kmali gotova , ki jih mora Ijub-kterega bo volila za mestnega župana. Gospod dr. Etbin Costa ali niste vi veči in še bolj nevarni nemškutarji nego oni? Posamesna korist se mora občnemu blagru zmerom ogniti. » Novice" je bil enoglasni njeni kandidat, in Šolskega Tovarša' pokažite, da c m so vas v začetku izhaje lAlAn^ It /l aKv\i 1 1 11 /I i /% 1 ^ c xix „Napreja" hudobni ljudje i« stala je za-nj v vseh obrekovali ! Ce bi se ustanovil pred slovenskim nemšk nevihtah kakor skala. Nasvetovala ga je še drugim od- politicen časnik, tako imajo pa naši nemški protivniki bornikom. kteri ne služijo pod banderom „der deutsch gesinnten Partei", o kterih pa tudi „Triesterca" ne hoćemo more reci v da so „ultra-slovenische Partei" in tudi ti res prav, kadar pravijo, da moramo nemški govoriti, če Kam bomo vendar za- y da se porazumemo so v Costa-tu spoznali sposobnega župana v Deutsch- gesinnte Partei" pa se je upirala zoper njega z nogami čmu nemškega časnika?" bredli? Kadar „Novice" rešetarijo nemškutarstvo, nemškutarji to še popřej beró kakor mi. Ce pa je tako in rokami. Izvolila si je najpoprej g. dr. Schoppel-na; ko je vidila, da ji ne bode obveljal, je nagovarjala V. Seunig-a; ker se je pa ta branil županstva, Seljan. mí ť J > Tako šentpeterski gosp. Da je poštena domaća duša, kaže vès sestavek glava ni mu tako bistra kakor je srce dobro. Brez 5 SI po dl age delà polemiko, to je, brez vednosti, kakošen je nazadnje izvolila c. kr. Bezirkshauptmanna gospoda se namerava časnik nemški, in kakošen namen mu je Pajka za svojega kandidata. Da bi si „deutschge- odločen, ga naskakuje in hude litanije bere početnikom sinnte Partei" zagotovila pri svojih družnikih glasove njegovim. „Novice" so le malo noticijo prinesle o čas-za gosp. Pajka, je neki moral vsak izmed njih roko niku 7) tem, in brž je bil ogenj v strehi. Zato bi bili radi iJCi M I 1.V Ml ^ J V AAV/ua Vi ' w ^ J lilLXVA 1X1 y A XA J V V^VllJ ▼ K> Uli A • đLJk