vestnik GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE Leto XI. — Štev. 32 MURSKA SOBOTA, 13. AVGUSTA 1959 Cena din 10.- Letalski tečaj končan V ponedeljek, 10. avgusta je končala s svojim delom enomesečna letalska šola. Tečaj je obiskovalo 39 tečajnikov iz vseh klubov Slovenije. Stroške tečaja je kril za vsakega mladinca matični klub, mnogo pa je prispevala tudi Letalska zveza Slovenije in sicer jadrilice, motorno letalo, bencin itd. Gojenci so opravljali na koncu praktične in teoretične izpite. Pri praktičnih izpitih je izdelalo 38 tečajnikov, teoretično pa je opravilo izpit 36 tečajnikov. S tem je dobila Letalska zveza Slovenije v svoje vrste spet 36 mladih jadralnih pilotov. PROSLAVA IZSELJENCEV Izseljeniška matica v Murski Soboti bo priredila danes v kinodvorani osrednjo izseljeniško prireditev. Proslave se bo udeležili tudi predsednik Izseljeniške matice Slovenije Ivan Regent. V kulturnem programu bodo sodelovali solisti: prof. Vladimir Močan, Marija Močan in Zdenka Novak. INDUSTRIJA V PRVEM POLLETJU: ZA 5,1 ODSTOTKA VEČJA PROIZVODNJA Letos v prvem polletju je dosegla industrija našega okraja sorazmerno lep uspeh. Količinska realizacija letne proizvodnje po družbenem planu je bila ob koncu junija dosežena s 43,8 odstotki, kar je 5,1 odstotka več kot lani ob polletju. Na takšno stanje je v glavnem vplivala lendavska Nafta, ki zasega eno šestino proizvodnje vseh industrijskih podjetij v okraju. Skupno znaša realizacija proizvodnega plana Nafte 37,7 odstotka. V tem podjetju je bila uspešna le proizvodnja gazolina, kjer so dosegli koncem junija letni plan z 61,6 odstotki, in proizvodnja pentana, ki znaša ob polletju 52,2 odstotka glede na letni proizvodni plan. Plan pridobivanja surove nafte pa so dosegli le z 32,8 odstotki. Kot 'vsako leto, je tudi letos v industriji gradbenega materiala proizvodnja zadovoljiva. Skupno so dosegle vse opekarne letno količinsko proizvodnjo, s 33,5 odstotki in za 35,2 odstotka več kot v istem razdobju Lami. Lami so napravile opekarne v prvem polletju 6 milijonov 791 tisoč zidakov in 1 milijon 288 tisoč strešnikov, letos pa 9 milijonov 31 tisoč zidakov in 1 milijon 775 tisoč strešnikov. Med najboljšimi je opekarna v Radgoni, ki je pove- čala letos proizvodnjo za 47 odstotkov. Kot vsa leta nazaj, bodo tudi letos opekarne zaradi sezonskega značaja proizvodnje proizvodnjo v drugi polovici leta močno povečale. Stanje ob polletju v Premogovniku Presika kaže, da se je v tem podjetju proizvodnja ustalila: letni proizvodni plan so po količini izkopanega premoga dosegli z 52,8 odstotki. Močan porast proizvodnje pa so zabeležili v proizvodnji kremenčevega peska Puconci kjer so dosegli letni plan s 67,1 odstotka. Zaradi proizvodnje betonskih cevi je proizvodnja v tem podjetju letos večja za 64,4 odstotka. Ker so Izdelki dobre kakovosti, so za letos predvideno proizvodnjo že prodali. Hkrati raziskujejo tudi področje okrog puconske opekarne in ugotavljajo, da je tudi tam dovolj primernega kremenčevega peska. Kovinska industrija je dosegla v prvih šestih mesecih letos letno predvideno proizvodnjo z 58,9 odstotki, kar je za 14,7 odst. več kot lani v istem razdobju. Panonija v Soboti je dosegla količinsko proizvodnjo z 49 odstotki. Pri tem se je povečala zlasti proizvodnja kovinskega pohištva, in sicer za 320 odst. v primerjavi z lanskim prvim polletjem. Slab rezultat je dosegla ljutomerska Žica, ki je dosegla količinsko proizvodnjo, predvideno v letnem proizvodnem planu, le z 21,2 odstotka. Neuspeh pripisujejo pomanjkanju pocinkane in svinčene žice. V tekstilni .industriji je dosegla soboška Mura letno proizvodnjo s 44.4 odst., ljutomerska Konfekcija s 44,3 odst. Vi Dežnikarna v Lendavi s 75,3 odstotka. Kot prejšnja leta je nekoliko bolj kritično stanje v Tovarni usnja Ljutomer, kjer so dosegli letno realizacijo le s 27,3 odstotka. Podjetje je v rekonstrukciji, razen tega mora zmanjševati proizvodnjo zaradi neprodanih zalog izdelkov. S prvim junijem je pričela delati tudi tovarna čevljev Planika v Turnišču. Že v prvem mesecu so v tovarni naredili 1660 parov čevljev v vrednosti 4 milijone 800 tisoč dinarjev. Živilska Industrija je skupno dosegla letni plan proizvodnje z 49,7 odst. V tej panogi so najslabši mlini, predvsem mlin v M. Soboti in Električni mlin Lendava. V mlinskih podjetjih menijo, da so težave nastale zaradi majhnega povpraševanja po mlevskih izdelkih in zaradi pomanjkanja žitaric. (Nadaljevanje na 2. strani) Traktoristi so tekmovali V nedeljo je bilo v Murski Soboti okrajno tekmovanje traktoristov, ki ga je organiziral Okrajni odbor Ljudske tehnike. Na tekmovanju so se zbrali najboljši traktoristi Pomurja in tekmovali v spretnostnih vožnjah ter oranju. Tekmovanja se je udeležilo 17 traktoristov, ki so bili razdeljeni v dve skupini. V starejši skupini je zmagal Jože Horvat, traktorist kmetijske šole Rakičan, drugo mesto je zasedel Janez Kuzmič, tretje mesto Viktor Karoli, oba traktorista na KG Rakičan. V skupini aktivov mladih zadružnikov je zmagal Viktor Horvat, traktorist KZ Puconci Drugo mesto je zasedel Franc Potočnik, KZ Radenci, in tretje mesto Drago Drvarič, traktorist iz tečaja avtoceste. Tekmovanje si je ogledalo veliko število ljudi, posebno zanimiva je bilo tekmovanje v spretnostni vožnji. Po 'končanem tekmovanju je okrajni odbor Ljudske tehnike prvim trem v vsaki skupini razdelil denarne nagrade. GASILSKI FESTIVAL V MURSKI SOBOTI Občinska gasilska zveza v Murski Soboti bo priredila v soboto, 22. in v nedeljo, 23. avgusta Gasilski festivale v počastitev 15-letnice delovanja gasilskih društev in 10-letnice obstoja gasilskih zvez. V soboto zvečer bo v dvorani kina svečana akademija, nato pa nočna vaja in ognjemet. V nedeljo zjutraj bo po mestu budnica nato pa povorka. Okrog 9. ure dopoldne bo razvitje gasilskega prapora, ki ga je poklonil Občinski ljudski odbor v Murski Soboti. Po razvitju bodo nastopili mladinci in pionirji s prostimi in simboličnimi vajami pred gasilskim domom. RADGONSKA PROVOKACIJA Koroški »Abvvelirkanipferbund«, torej zveza plebiscitnih borcev, je priredila zadnje čase več »izletov«: izlet na grob generala Hülgersa, ki je vodil avstrijske čete v boju proti Jugoslaviji leta 1919, izlet na grob nekdanjega deželnega glavarja Lemischa, ki je leta 1930 javno zahteval, da je treba v tridesetih letih popolnoma ponemčiti slovensko Koroško, »izlete« v kraje, kjer so leta 1919 »zmagovite avstrijske čete pognale v beg slovenske bande«, kot piše celovška »Volkszeitung«, itd. V zadnjih mesecih so položili venec verjetno že na vsako koroško znamenje, mimo katerega je nekoč hodil kak »Almelirkampfer«. Da ne bi kdo imel občutka, da gre samo za notranjo koroško zadevo, so 25. julija priredili celovški, šentividsk; in lavantinski »Abwehrkampferji« tudi »izlet« — v Radgono. Tu so z velikim pompom polagali vence na spomenik »padlim junakom iz obeli svetovnili vojn«, tu je na slavnostnem zborovanju govoril »major v pokoju« Fritz Krooegger, tu je pozdraviil svoje koroške borce radgonski župan im se je pri tem spominjal »tujih plenilskih band«, ki so leta 1919 itn leta 1945 zasedle Radgono. Na veliko se je tudi zahvaljeval »padlemu koroškemu junaku Micku«, ki je bil leta 1919 eden vodilnih častnikov »Hemivehra«, češ, da je s svojo kompanijo bistveno doprinesel k »osvoboditvi Radgone, pri tem pa zamolčal, da je bil Micki med vojno nacistični general, ki ga je Hitler odlikoval z na j višjimi, odlikovanji. Podobnih dogodkov je bilo v zadnjem času na naši severni meji toliko, da se radgonskega »izleta« skorajda ne bi splačalo omenjati. Stvar Avstrije je, kako se bo notranje obranila pred ponovnim navalom militarizma in napol skritega nacizma, ter kako bo opravola tako početje pred sosedi, ki spričo tega ne morejo ostati ravnodušni. Toda radgonska provokacija je omembe vredna zavoljo nečesa drugega. Celovško glas d o klerikalne Ljudske stranke »Volkszeitung« je 31. julija objavilo članek o tem »Abwehrkampferskem« izletu in se pri tem lotilo tudi — partizanskega spomenika v Radgoni. »Žalostni položaj, v katerem je Radgona, odkar ju Mura del: med dve državi, najbolje označuje partizanski spomenik ki stoji v avstrijskem delu mesta,« piše »Volkszeitung«, ki se tudi sicer odlikuje po šovlmstičniih izpadih. »Spomenik pomeni za nas žalitev, saj ni v njem niti trohice umetnosti, temveč samo ideja okrutnega nasilja. Pod tem spomenikom, pod tem ,znamenjem zmage Radgona ne bo in ne more biti srečna ...« Na kaj spominja to pisanje? Vsak poznavalec razmer na Koroškem se bo takoj spomnil pisanja večine koroških časnikov pred štirimi leti takrat so namreč vodili kampanjo proti partizanskemu spomeniku v Velikovcu. Tudi takrat so pisali — med drugimi tud; »Volkszeitung«! — o neumetniškem spomeniku, o žalitvi in o tem, da Velik ovčant ne morejo biti srečni spričo dejstva, da stoji v njihovem mestu tak spomenik. In kaj se je neke moči nato zgodilo? »Neznani storilci« so partizanski spomenik razstrelili in še do danes jih niso našli. Ali ne sede vsaj iniciatorji. če ne storilci, tudi v redakciji »Volkszeitung«? Tiste »Volkszeitung«, ki pišejo »slovenskih bandah v Borovljah« in ki tudi sicer daje vso podporo nacionalističnim in šovinlstičnim organizacijam? Ali pomen pisane o radgonskem spomeniku njen ponoven signal »neznanim sto- NAS RAZGOVOR v tovarni perila »Mura« OD ČLANOV KOLEKTIVA TOVARNE PERILA SO V RAZGOVORU SODELOVALI KAREL KARBA, PREDSEDNIK UPRAVNEGA ODBORA. JOŽE SAROTAR. SEKRETAR OSNOVNE ORGANIZACIJE ZVEZE KOMUNISTOV. KAREL BALAŽIČ, PREDSEDNIK SINDIKATA, KRISTINA VER TOT, ČLAN DELAVSKEGA SVETA, FRANC OLETIC, PREDSEDNIK MLADINSKE ORGANIZACIJE, GIZELA HORVAT, DELAVKA. GIZELA POREDOŠ, DELAVKA, ANA BEZNEC, PREDDELAV-KA, KRISTINA KUZMA, DELAVKA. OD ČLANOV UREDNIŠTVA POMURSKEGA VESTNIKA 90 SODELOVALI STEFAN BALAŽIČ, JUS MAKOVEC IN MARJAN EKART. (Razgovor preberite na 4. strani) Občina Gor. Radgona praznuje jutri, 14. avgusta, svoj 6. občinski praznik. Zjutraj bo po mestu budnica, nato pa v dvorani kina svečana akademija. Svečanostni govor bo imela sekretarka ObK ZKS Marija Levar, kulturni program pa bo izvajal mladinski pevski zbor, Glasbena šola in recitacijska skupina. Popoldne pa bo na nogometnem igrišču nogometna tekma med Ljutomerom in Gornjo Radgono. Z nagradami zmanjšujejo obratne nezgode Podjetje Agrotelmika-servis v Ljutomeru je z uvedbo novega tarifnega pravilnika uvedlo tudi nav način nagrajevanja, s katerim bo skušalo zmanjšati število nezgod in bolniških dopustov. Delavec, ki se med letom ne poškoduje in ne povzroči nesreče, prejme ob koncu leta 3000 dinarjev nagrade, kdor pa čez vse leto sploh nima bolniškega dopusta, dobi posebno nagrado 5000 dinarjev. Za vsak bolniški dopust pa se mu odšteje po 1000 dinarjev. O tem so delavce seznanili že pred sprejemanjem novega tarifnega in premijskega pravilnika in ugotavljajo, da se je število poškodb in bolniških dopustov znatno zmanjšalo. Ta primer nagrajevanja je eden prvih te vrste v Pomurju. -ko Radgončani so bili v Pomurju med prvimi, ki so začeli praznovati občinski praznik. Izbrali so 14. avgust kot spomin na dan, ko so se leta 1941 v stavbi Murske regulacije sestali prvoborci radgonskega področja. Od udeležencev tega sestanka sta padla dva: Štelan Kiihar, ki je sestanek vodil v smislu navodil, ki jih je dobil štirinajst dni prej na sestanka s Slavkom Šlandrom, članom CK KPS in Ofo Jemc, uslužbenec Murske regulacije. Ta dogodek bo ostal še nadalje glavna vsebina občinskega praznika v Radgoni. 420 hektarjev pšenice v kooperaciji V Gornji Radgonii so na nedavni seji obeli zborov obč. ljudskega odbora razpravljali o delu podružnice zavoda za socialno zavarovanje, o novih stanovanjskih predpsh, tajnik ObLO pa je poročal o delu uprave občinskega ljudskega odbora. Na ločenih sejah so odborniki sprejeli več odlokov in skl ep div s področja stanovanjske zakonodaje in dopolnitev družbenega plana v kmetijstvu, ki predvideva 420 ha pšenice v pogodbenem sodelovanju. Po končani seji so na sestanku kluba odbornikov razpravljal! o aktualnih kmetijskih nalogah v zvezi s kooperacijo in o zadnjih zborh volivcev. Za zdravstveno zavarovanje je izdala podružnica Socialnega zavarovanja lani nad 67 in pol milijona, v letošnjem prvem polletju pa že nad 40 milijonov dinarjev. Na območju tukajšnje občine primanjkuje zdravnikov. V LJUTOMERU IZDELUJEJO GARALE Ljutomersko podjetje Agro-tehrnka-servis je pred kratkim začelo izdelovati garaže za osebne avtomobile. Izdelujejo dve vrsti garaž. Večje stanejo 120.000 dinarjev, manjše pa 115 000 dinarjev. Te garaže razstavljajo tudi na Mariborskem tednu :n ugotavljajo, da se zanje precej zanimajo lastniki manjših osebnih avtomobilov. Med tem ko je republiško povprečje 800 ljudi na zdravnika, pride v občini Radgona 7.000 ljudi na enega zdravnika. Potrebno bo izboljšati preventivno, zdravstveno, higiensko in varnostno službo. Še naprej bo treba ustanavljati obratne menze. Postopoma bodo ustanovljene obratne ambulante in sicer pri Radenski slatini ter na vinogradniških posestvih Kapela in Radgona. Sklenili so, da ustanovijo najprej stanovanjsko skupnost v Gornji Radgoni, pozneje pa še v Apačah in Radencih. R1ZŠIRITEV MLEKOPEOMETA V LJUTOMERU Ljutomersko podjetje »Mlekoprometu dokončuje razširitev poslovnih prostorov. V dozidanih prostorih bodo uredili strojni oddelek, maslarno, oddelek za topljenje sira, laboratorij in kompletne sanitarije. Vse oddelke bodo opremili z novimi stroji in napravami, tako da bo delo v glavnem mehanizirano. Predelava mleka se bo povečala od dosedanjih 8 na 15 do 20 tisoč litrov mleka v osmih urah. Za to razširitev in obnovo obrana bodo porabili okrog 31 milijonov dinarjev. Z deli bodo končali čez tri mesece. -ko TO KAJ BI BIL OBRAČUN DELA Po trimesečni zakasnitvi je tudi Podružnica društva upokojencev Murska Sobota izvedla pred kratkim svoj redni letni občni zbor. Zbor je bil zelo dobro obiskan. Udeležili pa so se ga tudi tajnik Republiškega združenja upokojencev za LRS in predsednik Obč. odbora SZDL v Murski Soboti. Za dalje časa je bilo slišati od naših upokojencev kritične pripombe na delo vodstva v Murski Soboti. Poročila, ki so bila podana na zboru, so take govorice skoraj v celoti potrdila. Izredno točno je bilo prikazano finančno poslovanje. Odbor upokojencev se je vse leto ukvarjal le z urejevanjem pokojnin in invalidnin. Po evidenci tajnika odbora je šlo skozi njegove roke 223 vlog glede pokojnin, odbor sam pa je 120-krat posredoval zaradi pokojnin ozir. invalidnin svojih članov. Predlogov so dali 73, izdali pa 760 legitimacij za znižano vožnjo članov. Upravni odbor je imel o mandatni dobi 4 seje. Število članov pa se je povzpelo na 640, dočim jih je bilo leta 1947 samo 38. Odbor je torej v glavnem urejeval pravice upokojencev, manj je skrbel za njihovo zdravstveno zaščito, kulturno delovanje, razvedrilo itd. O dolžnostih upokojencev do socialistične skupnosti pa skoraj do občnega zbora ni bilo slišati besede. Ko so po skopi analizi dosedanjega delovanja prišli do nekaterih pozitivnih zaključkov, je bilo pričakovati, da bodo v odbor vključili nove zdrave politične sile, ki bi bile sposobne dobro delati. Do tega skoraj ni prišlo in tudi ne bi prišlo, če bi se ne našli ljudje, ki so to uporno zahtevali. Tudi občinska organizacija SZDL bo morala budno paziti in pomagati novemu vodstvu upokojencev, da bo podružnica in njeni člani s svojim delom o korist družbene skupnosti opravičila vsestransko skrb naše socialistične skupnosti za upokojence. Feš RADGONA PRAZNUJE 40 LET KPJ VAŽNEJŠI DOGODKI IZ ZGODOVINE DELAVSKEGA GIBANJA IN KOMUNISTIČNE PARTIJE od 14. do 21. avgusta 1922 Od 20. do 22. avgusta je bil v Sloveniji drugi kongres SKOJ. 1923 14. avgusta je bil v Ljubljani v Mestnem domu velik javen shod delavcev, železničarjev in nameščencev. Shod so na pobudo neodvisnih sindikatov sklicale vse strokovne organizacije. 1924 21. avgusta je v Ljubljani izšel tednik »Delavsko-kmetski list«, legalno glasilo KPJ za Slovenijo. Izhajal (je do prepovedi 1926. leta. 1926 20. avgusta je začel izhajati tednik »Enotnost«, legalno glasilo KPJ za Slovenijo. List je prenehal izhajati marca 1929. 1950 15. avgusta sta padla Josip Kolambo in Pero Popovič-Aga, sekretarja Centralnega komiteja SKOJ. 1935 14. avgusta je začelo stavkali v papirnici na Količevem 25t delavcev. 1936 20. avgusta se je v Sloveniji začela velika stavka tekstilnih delavcev in trajala do 16. septembra. Stavkalo je 8506 delavcev. 1937 Sredi avgusta je bil Milan Gorkič z odlokom Izvršnega komiteja Kominterne odstranjen s položaja sekretarja CK KPJ. V POMURJU 1941 14. avgusta so se v stavbi Murske regulacije sestali prvoborci radgonskega področja. Sestanek je vodil Štefan Kuhar, prisotni pa so bili Jože Holz, Zorn Kovačec. Ivo Hojs in Oto Jemc. 1943 Sredi avgnsta je bil v Bolehnečicih prvi sestanek Okrožnega odbora OF za okrožje Ljutomer-Radgona. Na tem sestanku so bili sprejeti sklepi o ustanavljanju odborov OF, sabotažnih akcijah, boju proti gestapovskim agentom in zbiranju vojaškega materiala. KOROVCI Krajevni odbor Korovci je sklenil letos temeljito popravili ceste. Do sedaj so navozili na glavno cesto okrog 220 kubikov gramoza. Stroške prevoza so krili iz krajevnega samoprispevka, vse ostalo pa so opravili vaščani s prostovoljnim delom. Poleg tega so uredil tudi poljske poti in pokopališče. SKROMNA GASILSKA SVEČANOST V ŽIBERCIH V nedeljo je gasilsko društvo v Žibercih v Apški kotlini proslavilo 80-letnico. Svečanosti se je udeleži1 tudi poveljnik OGZ lov. Flisar. Na tej skromni svečanosti so izvedli tudi kratek kulturni program Gostje niso odnesli preveč dobrih vtisov, ker tudi obisk ni bili posebno dober. Za 5,1 odstotka večja proizvodnja (Nadaljevanje s 1. strani) Tovarna mesnih Izdelkov >Pomurka« je dosegla količinski plan s 55,8 odst. Glede na lani se je v tem podjetju povečala proizvodnja za 58,6 odst. in to predvsem v povečani proizvodnji svežega in soljenega mesa ter konzerv. Tovarna mlečnega prahu je zaradi pomanjkanja mleka dosegla proizvodni plan le z 41,5 odst. V določenih gospodarskih krogih prevladuje mnenje, da bi morali s prehodom na pitanje bekonov in telet poskrbeti tudi za povečanje molznosti. Tudi v Slatinskem podjetju Radenci se je proizvodnja letos povečala za 6,6 odstotka in znaša polletna realizacija letnega plana 57,2 odstotka. Proizvodnja se je povečala v glavnem zato, ker so zaradi velikega povpraševanja po slatini uvedli nedeljsko dopoldansko delovno izmeno pri polnjenju steklenic. Časopisno založniško podjetje »Pomurski tisk« je doseglo letno proizvodnjo z 68 odstotki, pri čemer se je proizvodnja povečala v primerjavi z lanskim letom za 57,8 odstotka. V vseh panogah industrije se je v prvem polletju povečalo število zaposlenih za 7,4 odstotka. Brez lendavske Nafte znaša količinska proizvodnja 45 odstotkov, oziroma za 12 odstotkov več kot lani v prvem polletju. Stanje bi bilo še boljše, če bi izvzeli tudi opekarne, vendar je stanje v opekarnah popolnoma naraven pojav, saj bodo te v drugi polovici leta proizvodnjo neprimerno povečale. Podatki o količinski proizvodnji v prvem polletju kažejo. da bo letni proizvodni plan v industriji izpolnjen, seveda z manjšimi nedosatki v tem ali onem podjetju. Delavski siveti podjetij o polletni proizvodnji doslej še niso razpravljali, to predvsem zalo ne, ker povsod še niso imeli dokončnih podatkov o finančnih uspehih poslovanja. -jm Ljutomerski trg ob koncu tedna Ljutomerski trg je med tednom še kar dobro založen. Primanjkuje predvsem paradižnika, breskev, sira in smetane. Za solato, čebulo, slive in krompir ni velikega povpraševanja. V soboto je bil trg razen krompirja, čebule, sliv im malih količin jabolk prazen, čeprav je bilo povpraševanje veliko. Cene so primerne in večkrat nižje kot na ostalih trgih. Veliko povpraševanje je bila zadnje čase po piščancih, ki pa so se te dni zopet pojavili. Za ljutomersko tržnico je posebno značilno to, da io oskrbujejo le Prekmurci in Medžimurci, medtem ko okoliških kmetov ni opaziti. Tudi mesnica je bila včeraj brez mesa, kar je razočaralo in ujezilo marsikatero gospodinjo. Velika proslava v Cezanjevcih Ob 65 - letnici gasilskega društva Gasilsko društvo Cezanjevci je v nedeljo proslavilo 65-letnico obstoja. Na svečanosti, ki je bila hkrati posvečena tudi 40-letnici ZKJ, so pod pokroviteljstvom Rada Pušenjaka razvili društveni prapor in odprli novi enonadstropni gasilski dom. Zjutraj je bila po vasi budnica, nato pa v novi dvorani razširjena seja, ki so se je udeležili poveljniki in predsedniki gasilskih društev ter predsednika okrajne in občinske gasilske zveze. Po seji je društveni predsednik otvoril svečanost ter pozdravil udeležence in goste, med katerimi so bili tudi zvezni ljudski po- slanec Ivan Kreft, predsednik ObLO Ljutomer Tone Truden, predsednik okrajne gasilske zveze Janez Blagovič in drugi. Sekretar društva je nato prebral kroniko, iz katere je razvidno, da so cezanjevski gasilci posredovali pri mnogih požarih in da so od vaščanov vedno dobili pomoč, kar je najbolj prišlo do izraza prav ob gradnji gasilskega doma. Vaščani so pri gradnji pomagali s prostovoljnim delom in prispevali tudi precej gradbenega materiala. Tako so s skupnimi močmi in majhnimi stroški v nekaj letih zgradili sodoben gasilski dom, ki ima tudi primerno dvorano. Tovariš Pušenjak ije v govoru pohvalil prizadevnost gasilcev in vaščanov pri gradnji gasilskega doma, kakor tudi pri gašenju požarov ter nato spregovoril še nekaj besed ob 40-letnici naše partije. Za njim je pozdravil navzoče tudi zvezni poslanec Ivan Kreft, nato pa pritrdil poklonjeni spominski trak. Predsednik občinske gasilske zveze tov. Centrih je po govoru podelil priznanje med zaslužne in ustanovne člane ter jim ob tem visokem društvenem jubileju čestital. Dopoldanski spored je bil povezan s pestrim kulturnim programom. ki so ga izvajali recitatorji, pionirska folklorna skupina in godba na pihala iz Ljutomera. Spored so popoldne nadaljevali s praktičnimi vajami, nastopom pionirjev in tekmovanjem med društvu Proslava mladinskih aktivistov Dne 22. in 23. avgusta b« v okviru 40-obletnice KPJ in SKOJ in v okviru proslave obletnice ustanovitve glavnega iniciativnega odbora Zveze slovenske mladine na Podstenicah v Kočevskem Kogu tovariško srečanje skojevskih aktivistov, ki so pred vojno v času NOB in po osvoboditvi delali v mladinski organizaciji in v operativnih partizanskih enotah. Zbor skojevskih aktivistov bo 22. avgusta popoldne v Dolenjskih toplicah. od koder bo skupen oPa vendarle ne bodi tako neolikan do otrok, pomeni ultimat. No, ob takem psihičnem pritisku bi popustil še slon in se vdal o usodo. Ker pa še nisem slon (vsaj žena mi tega doslej ni povedala), se odpravimo na obisk. Seveda še spotoma slišim kaj podobnega kot to »... cepec neolikani, kravato bi si že lahko boljše privezal... s takimi pošvedranimi čevlji se na obisk ne hodi. (V mislih na bon-ton se niti ne spomnim, da sem svoje nove čevlje zastavil pri šivilji). Končno smo za mizo. Pri sorodnikih, prijateljih, znancih... Ves nestrpen si popravljam kravato. Suknje ne upam odložiti, čeprav mi gostiteljica prigovarja, ker vidi da mi je vroče. Jaz se vztrajno branim in se zgovarjam, da mi škoduje prepih (kasneje ugotovim, da so okna in vrata neprodušno zaprta), da se tako pač bolje počutim, da. .. vrag vedi, kakšne izgovore vse mi prinese slina na jezik. V resnici pa se bojim, da mi gledajo na zadnjem delu »planeta« spodnje hlače izza roba hlač. To pa bi bilo seveda zelo neolikano. Na obiskih navadno tudi ne govorim, kajti človek v razgovoru kaj hitro zabrede v sitnosti (seveda samo tisti, ki ne pozna bon-tona). Samo sedeti in molčati kot pečena riba, si popravljati kravato, robove hlač in se kuhati v lastni toploti, je vendarle nekoliko preveč. Zato tudi tu in tam kaj spregovorim. Ker pa ne utegnem slediti razgovoru omizja, delam po ženinem mnenju naravnost škandale. Prijateljica — gostiteljica pravi: »Ja, gospod Franjo pa ni storil prav, da je zapustil službo pri tako veliki firmi!« sin še precej lepo plačo je imel, doda moja žena proti moji sosedi za mizo. Jaz pa. kot bi priletel z Lune: sA. Franjo! To je tisti bimbo, ki mi je že dve leti dolžan tri tisočake. Saj se še spomniš, kajne, žena, kako si se razburjala, da sem mu jih posodil? sem se hotel ženi prikupiti, ali pa jo tukaj vpričo drugih nekoliko ozmerjati (če bi bila sama, tega ne bi upal povedati). Če mi žena tisti hip ne bi stopila pod mizo na kurje oko. bi še morda kaj povedal, toda nikoli ne bi vedel. da je ta gospod Franjo mož moje sosede pri mizi. Vidite, tako se zgodi. In ker sem se čisto upravičeno razburil zaradi tistih treh tisočakov, me je Ženu kasneje tri tedne ozmerjala z neolikancem, s človekom. ki ne pozna nobenih manir. Zato sem se čisto upravičeno zaklel, da ne grem več na obisk. Odslej hodijo na obiske samo žena in otroci. Jaz se tisti čas, ko sem sam, učim bon — tona: sedem o fotelj, položim noge na mizo, se počasi praskam po trebuhu, navijam radio, da se tresejo šipe. in nikogar ni. ki bi me ozmerjal zaradi kravate, čevljev, spodnjih hlač in moje nesrečne konverzacije. Takrat se mi celo zazdi, da postajam res olikan. Juš Kaj predvidevajo strokovnjaki za konec Zemlje IZREDNA VROČINA, MOČAN MRAZ ali pomanjkanje zraka O bodočnosti našega planeta je mnogo domnev. Ce se z bodočnostjo Zemlje ne bi ukvarjali fiziki in astronomi, ki v znanstvenem svetu nekaj pomenijo, bi bile te domneve in predvidevanja nič več in nič manj kot hrana senzacij željnih ljudi. Kot je znano, je 50. junija 1908. leta v Sibiriji treščila na Zemljo masa kakih 40 tisoč ton žareče snovi, ki je napravila v zemlji luknjo s premerom 8 kilometrov in okoli tega umetnega kraterja ožgala še kakih 5 tisoč hektarov gozda. Sovjetska akademija znanosti je ta meteorit pred nedavnim ponovno pregledala in preštudirala. Ob tem se je pojavilo mnenje, da to ni bil meteorit, pač pa neko telo iz vsemirja, ki naj bi ga poslala na naš planet živa bitja z nekega drugega planeta. Ne glede na to domnevo je res, da bi treščila ta masa na Leningrad, če bi se zakasnila samo za 4 ure in 4? minut. Znanstveniki se sprašujejo ali tudi naš planet ne bi mogel v sončnem sistemu in v sestavu Rimske ceste »zamuditi« kakšnega dneva ali meseca, se približati kakemu drugemu planetu in tako zmešati »vozni red« planetov. Astronomi pravijo, da je to možno, vendar malo verjetno, da bi se kaj takega zgodilo. Bolj verjetno je, da bi se kateri od manjših planetov približal Zemlji in bi ga ta potegnila k sebi. Leta 1957 se je tako približal Zemlji mali planet Hermes, ki je bil tedaj oddaljen od Zemlje »komaj« 800.000 kilometrov. Ce bi omenjeni planet prišel še nekoliko bližje v območje zemeljske privlačnosti, bi ga Zemlja potegnila nase in katastrofa bi bila nekoliko večja kot ona v Sibiriji, kajti premer Hermesa je približno 1 kilometer. Da pa bi bil neki meteorit nevaren Zemlji, bi moral biti nekajmilijonkrat večji od onega v Sibiriji. Če nam torej meteoriti neposredno ne groze, bi nam mogla skvariti mir na našem planetu večja napaka v »voznem redu« kakega večjega planeta, ki bi nas pritegnil nase. Pri tem bi se zgodilo po mnenju znanstvenikov dvoje: ali bi zaradi večje oddaljenosti od Sonca zmrznili, ali pa bi zaradi vročine, ki bi prihajala od zvezde, zgoreli. Med domnevami o konca življenja na našem planetu je tudi »odtekanje« zemeljske atmosfere. Ozračje našega planeta se namreč počasi odceja v višino in na Zemlji posta- ja zrak vse redkejši, tako da bo nekoč življenje na Zemlji v današnjem smislu nemogoče. To pa ni več domneva, marveč ugotovljeno dejstvo. Vendar se nam ni treba bati, da bi zmanjkalo zraka, kajti do tega bi prišlo po mnenju znanstvenikov šele čez dolgo vrsto milijard let. Najbolj neposredna nevarnost življenja na Zemlji pa grozi s stra ni Lune. Darvvin, Jean Jeffreys Roche in drugi pravijo, da se je Luna pričela počasi približevati Zemlji Ko se bo približala do določene me je, bo doživela Zemlja veliko katastrofo zaradi izredne plime in ose ke. Ko se bo Luna Zemlji še bol. približala bo eksplodirala. Toda tud tu ni neposredne nevarnosti. To na bi se zgodilo šele čez več sto mili jard let. Pred pol stoletja so Zemlji na povedovali skorajšnjo smrt zarad stalnega znižanja lastne temperature Ta domneva je že pokopana, ni pa pokopana domneva o splošnem vsemirskem izgorevanju sile. Povsem dokazano je, da Sonce »ugaša«. To zaradi neprestanega in velikega trošenja vodika v izgorevanju s helijem. Po mnenju astrofizika Boka bo Sonce nekoč izgubilo svojo sedanjo vlogo. Ko se bo količina vodika na Soncu znižala na desetino, bo njegova temperatura 15-krat večja od današnje. Takrat naj bi bila na Zemlji toplota okrog 500 stopinj Celzija, tako da bi se svinec topil kar od sončne toplote. Za tem naj bi se vsi planeti našega osončja razpuhteli kot para na izredno vročem ognju. To naj bi se zgodilo čez kako milijardo milijard let. In še zadnja hipoteza. Ko bo vse to že odšlo mimo, ko Zemlje in njenih sosedov več ne bo, se bo počasi v milijardah milijard let vse vsemirje pomirilo »v vesoljno smrt«. Vsa Sonca vseh sončnih sistemov, ki j h je na milijone, bodo počasi izrabila vso svojo energijo, ki se bo razpršila po neskončnem vsemirskem prostoru. S tem se bo splošna vsemirska temperatura, ki znaša sedaj —270 stopinj C, dvignila za kakih 10 stopinj na —260 stopinj C. Sicer pa, znanstveniki že govorijo o tem, da se bo vsemirje po teh katastrofah spet razživelo. KDO JE IZUMIL DIRIGIRANE IZSTRELKE? »To je moj patent«, je vzkliknil Emil Palfi iz Čikečke vasi pri Prosenjakovcih, ko je leta 1944 slišal, da so Nemci poslali nad London prvi dirigirani izstrelek, takozvani V-l. »Ostalo mi ni nič več kot kopija načrta, s tem pa zadeva še ni končana!« Ko je lani zasledili Emil Palfi v časopisja kratko vest, da je bivši nemški strokovnjak za dirigirane izstrelke Werner von Braun, ki sedaj živi in dela v Ameriki, bi odlikovan za svoje tehnične dosežke, ga je spet pogrelo. Odločil se je — kakor je dejal našemu sodelavcu — da bo razkril, kaj sodi o nemških dirigiranih izstrelkih, ki so prvi korak pri izdelovanju različnih tipov dirigiranih izstrelkov, s katerim razpolagajo danes vse večje države. Že leta 1939 je Palfi izdelal osnutek bombe, podobne letalu. To bombo naj bi usmerjali s posebnimi napravami. Razen tela bi bomba vsebovala različne instrumente kot so kompas, naprava za določanje smeri in daljine in pod. V notranjosti tega izstrelka bi bilo od 1OOO do 4000 kilogramov razstreliva. Bombo bi poganjal poseben bencinski motor, v zrak pa bi to usmerili po posebnih tračnicah, kot so to delali Nemci s svojim raketnim orožjem. Osnutek te rakete je predložil kasneje nemškemu konzulatu v Ljubljani z zahtevo, da sam sodeluje pri poskusili. Ker mu niso vrnili niti osnutka, niti ga povabili k sodelovanju, je to vzbudilo v njem sum, da se hočejo Nemci z njegovim izumom okoristiti in tako narediti račun brez krčmarja. Praviš da je verodostojnost njegovih predvidevanj in suma potrdil že prvi izstrelek V-l. Od tod tudi njegova trditev, da mu je Werner von Braun »ukradel« idejo in njegovo zamisel izpopolnil tako, da je namesto bencinskega motorja namestil v raketo motor na reaktivni pogon. Emil Palfi je gostinski uslužbenec. V turistični sezoni je zaposlen v Opatiji, Ankaranu aili v Beogradu, drugače pa ŽV; v Čikečki vasi pri Prosenjakovcih. Vojaški rok je služil pred vojno pri vojnem letalstvu. Ob koncu smo našega »izumitelja« vprašali, kaj ga je privedlo do tega, da je pričel razmišljati o svojem orožju. »Vsaka vojna zahteva žrtve. Ce sovražnik letalo sestreli, je navadno mrtev tudi pilot. V tem primeru se kaj takega ne more zgoditi, saj bomba, ki sem si jo zamislili, ne rabi nobenega pilota.« je dejal. Na tiste, ki bi jim te bombe padale na glavo, pa najbrž ni pomislil. Podgana ga je ugriznila Nekega uslužbenca v Bostonu je ugriznila v desno nogo podgana. Ugriz je bil tako hud, da so morali poklicati zdravnika, ki je napotil žrtev podgane na kliniko. V ARABIJI SNEG Iz Adena poročajo, da je v Lehaju padel pretekli teden sneg. Kraj Lehaj leži v izredno vročem pasu Arabije in v svoji zgodovini še ni videl snega. Le nad čem se je dekle tako zamislilo ? SRNA POVZROČILA POL MILIJONA DIN ŠKODE V soboto popoldne okrog 13.30 se je na cesti Mala Polana — Kapca zgodila nenavadna prometna nezgoda. Ko se je šofer Franc Malnar iz Lendave peljal z novim osebnim avtomobilom, mu je na prednji del drvečega avtomobila nenadoma skočila srna. Z močnim sunkom je razbila vetrobran, poškodovala hladilnik in močno upognila streho. Šofer je dobil lažje poškodbe, na avtomobilu pa je nastalo okrog 500 tisoč dinarjev škode. NAPAD ALI KARAMBOL? Spomladi se je nekemu mlademu motoristu Š. iz vasice pri Vidmu pripetila svojevrstna prometna nesreča. Ko se je z motorjem peljal skozi Žihlavo, se je vanj v močnem diru zaletel srnjak. Bilanca: Eden mrtev in dva težje poškodovana. Mrtvega srnjaka so s: prilastili lovci, motor je romal k mehaniku, motorista pa so prepeljali v bolnico, kjer pa ga niso sprejeli, ker so se jim zdele poškodbe premajhne. Srnjak bi menda kot odškodnina za prestane bolečine in nastalo škodo pripadal motoristu. Ta se pa zaradi tega n; vznemirjal. Vesel je bil, da pri nesreči nista zamenjala s srnjakom. POMURSKI VESTNIK, 13. AVG. 1959 6