PRIMORSKI dnevnik J® mčcI izhajati v Trstu 3- maja 1945. njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novem-bra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 1 7. septembra 1944 se je ti-s^al v tiskarni tDoberdob» v.Govcu Pd Gorenji Trebu-'■ °d 18. septembra '944 do 1. maja 1945 v Pskarni «Slovenija» pod v°iskim pri Idriji, do 8. rr^aja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla za-?n*a Številka. Bil je edini iskani partizanski DNEV-K v zasužnjeni Evropi. i> "O £>. ■-O T! O ’■ 0-4 7^ r o a Ti ni 7j o m » 24 c_ 24 C_ !-! m: 24 ■—i n co vi vi 3> j> S,rrg“4^ovin Cena 600 lir - Leto XLI. št. 15 (12.047) Trst, petek, 18. januarja 198: Pomembno poslanstvo zbližanja med narodi MARIJ ČUK Nova GORICA — »Verjetno, da 0 prav ta zasnova, ko naj bi med-Sebojno spoznavanje kulture posa-jeznega naroda pospešili s študi-tePi in predstavitvijo del iz kultur-ne zakladnice sosedov, pomenila Precejšnjo osvežitev v poslanstvu, .1 9a ima kultura pri zbliževanju Ji Povezovanju med narodi. Mislim, a moramo biti upravičeno zadovoljni in ponosni, da sg ta naša .Varnost, to sožitje italijanskega !ri slovenskega naroda ob tej me P- kot tudi naše skupno hotenje v nadaljnjega poglabljanja do-ryi odnosov in sodelovanja, potrle tudi v tem našem skupnem 'lovu v prostoru Alpe Jadran.«. *ako je dejal sinoči v novogoriškem kulturnem domu predsednik ovogoriške občinske skupščine Da-ao Bašin, ko je otvarjal Prvo sre-can]e gledališč Alpe - Jadran. Njegovim besedam je v svojem pose-Pritegnil tudi goriški župan An-onio Scarano, ki je naglasil, da ' a občinski upravi iz Gorice in r G/rrice letos že drugič pokro-Metjici tega gledališkega srečanja, • čimer potrjujeta enotnost ciljev, 1 Idi zasledujejo upravitelji, kul- turni delavci, občani dveh sosednjih skupnosti z namenom, da aktivno in živahno izvajajo skupne pobude. Te medsebojne in usklajene dejavnosti utrjujejo predvsem med mladimi vezi solidarnosti in poglabljajo poznavanje in vrednotenje kulturne dediščine naših krajev S tem se je tudi začelo letošnje gledališko srečanje, kateremu so s svojo sinočnjo prisotnostjo v Novi Gorici hoteli dati pomen, ki si ga zasluži, tudi številni družbenopolitični delavci s tostran in onstran meje. Otvoritvenega večera so se namreč udeležili predstavniki naše dežele, goriške pokrajine in občine, predsednik republiškega odbora za kulturo SRS Matjaž Kmecl, sekretar CK ZKS Miha Ravnik, podpredsednik republiške skupščine SRS Jože šušmelj, predsednik kulturne skupnosti Slovenije Vladimir Kavčič, predsednik SKGZ Boris Race, vodstvo našega gledališča s predsednikom upravnega sveta Samso na čelu ter drugi ugledni gostje. Oba župana sta po otvoritveni predstavi mariborske Drame priredila v novogoriškem hotelu Park tudi sprejem za vse goste, ki se udeležujejo letošnjega gledališkega srečanja Alpe Jadran. NA 3. STRANI V hribih velika nevarnost plazov S 1 o Z otoplitvijo izboljšanja vremenskih razmer v Italiji Orkansko neurje v jonskem predelu Kalabrije - Na Jugu še dežuje RIM — Vreme v Italiji se je nekoliko izboljšalo, kljub temu pa je za občane vedno več nevšečnosti. Po 40 urah je v Lombardiji nehalo snežiti, temperatura se je dvignila, začel je padati tudi dež. To je seveda povzročilo tako odjugo, da je večina cest v glavnem mestu Milanu dobesedno pod vodo, kar otežkoča promet. Teža mokrega snega je povzročila celo vrsto nevšečnosti in o-gromno škodo: marsikje so se zrušile industrijske lope, ponekod tudi strehe stanovanjskih hiš, pa tudi del strehe nove športne palače pri S. Siru. Sneg je podrl tudi šotor cirkusa Togni. Izboljšanje vremenskih razmer je imelo kot prvo posledico tudi izboljšanje v prometu. Z milanske železniške postaje je včeraj odpotovalo 50 od sto vlakov, odprli so tudi obe milanski letališči, čeprav sedaj grozi megla in predvidevajo, da bo danes letališče spet zaprto, tokrat pa ne zaradi snega. Izboljšalo se je stanje tudi na avtocestah, razen na meji z Venetom, se pravi med Brescio in Gardskim jezerom, kjer je avtocesta zaradi obilnih snežnih padavin bila včeraj zaprta. Trenutno je najbrž najbolj dramatičen položaj v Trentu in okolici, kjer je napadlo toliko snega, da je velik del cest povsem zaprt, v samem Trentu pa je mogoče le pešačiti. V zadnjih urah je prenehalo snežiti in cestarjem so priskočih na pomoč tudi vojaki s svojo mehanizacijo, tako da se položaj odločno izboljšuje, pa čeprav je zapadlo toliko snega, da še ne pomnijo. Teža snega je tudi v Trentu povzročila vrsto nesreč, saj se je pod njo zrušil marsikateri napušč. Povsod na severu, še zlasti pa v Julijcih je velika nevarnost plazov, saj povzroča otoplitev drsenje ogromnih snežnih mas. Zelo zaskrbljujoče je stanje v južni Italiji, kjer že nekaj dni dežuje, razburkani valovi Jonskega morja pa so v Kalabriji, še zlasti pri Catanzaru odvlekli s seboj na desetine bark, spodjedli več metrov obmorskih cest ter preplavili nekaj obmorskih krajev. Dež nagaja tudi na Siciliji, medtem ko je Etna pod dvometrsko snežno odejo. Pri Siracuzi, v pristanišču Porto Palo se je v razburkanem morju potopila ribiška ladja: rešil se je samo en mornar, medtem ko štiri njegove tovariše pogrešajo. Povsod obstaja nevarnost plazov in usadov zaradi razmočene prsti. Milanske ceste so se zaradi otoplitve spremenile v mla-kuže, po katerih se vozila premikajo le z veliko težavo (Telefoto AP) Pomemben preokret pred bližnjimi upravnimi volitvami KPI za sporazume o programih z vsemi KD pa za rimski vzorec tudi na občinah Potidit;", KP.1 ie mnenja, da »je tret H levičarske krajevne uprav sriovjnt* ‘^Ijučuje sodelovanja na Se h Progrmnov z nikomer: pogaja lam.- f0?® z vsemi demokratičnimi s »če Večnimi in katoliškimi«. Ton raas °dstotkov glasov ni dovolj, c borr^6 vključijo iz krajevnih upra' da jr, Pozvali volivce, naj nam ji Za k. Tako je dejal odgovon °rjSai aJevne uprave Zangheri ko upra,,^v° linijo KPI pred bližnjin zatrjuj ^ v°litvami. v bistvu KI fRhvet—• potrebujejo levičarske i Pi' kar je sicer tema vseh srečanj in v Milke Planinc s francoskimi gostitelji. OEci/^ Pa je predsednica ZIS obiskala sedež S°srxxl V , torizu. organizacije 24 zahodnih držav za gosteje0 sodelovanje in razvoj, s katero ima Ju-Ja tesne stike in plodno sodelovanje, (dd) Na tiskovni konferenci v Beogradu Napovedan obisk Craxija in še drugih državnikov BEOGRAD — Obisk predsednika Združenih držav Mehike Miguela De Madrida v Jugoslaviji in njegovi pogovori s predsednikom predsedstva SFRJ Veselinom Djuranovičem bodo nova priložnost za vsestransko proučitev razvoja mednarodnih odnosov ter možnosti za nadaljnjo poglobitev in obogatitev vzajemnega vsestranskega sodelovanja na. vseh področjih. To je na včerajšnji tiskovni konferenci izjavil uradni predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve Željko Jeglič. Kot je povedal, bo mehiški predsednik na uradnem in prijateljskem obisku v Jugoslaviji od 24. do 26. januarja. Ko so ga novinarji zaprosili, naj jih seznani z napovedanimi prihodnjimi obiski drugih državnikov ali visokih vladnih funkcionarjev, je Željko Jeglič dejal, da pričakujejo prihod italijanskega premiera Bettina Craxija, zahodnonemškega zunanjega ministra in vodje liberalne stranke Hansa Dietricha Genscherja, ter podpredsednika administrativnega sveta in zunanjega ministra DLR Koreje, Kima Jona Nama. V doglednem času je tudi pričakovati, da bo Jugoslavijo obiskal ciprski predsednik Spiros Ciprianu. (dd) Craxi zahteval tajne dokumente o pokolih fašističnega terorizma RIM — Ministrski predsednik Bettino Craxi je včeraj poklical k sebi generalnega tajnika koordinacijskega odbora za delovanje tajnih služb prefekta Sparana in zahteval, naj mu priskrbi pri informacijskih in vamestnih službah vse dokumente, ki so jih v preteklih letih prekrili z državno tajnostjo med procesi o pokolih. Pozneje je Craxi sprejel tudi ravnatelja vojaških tajnih služb admirala Martinija. V neuradnem sporočilu predsedstvo vlade poudarja, da je treba državno tajnost izkoristiti zgolj v nujnih primerih, kot je Craxi že večkrat izjavil in ravnal v aferi Cirillo in v procesu proti gen. Mu-sumeciju in mešetarju Pazienzi v zvezi z deviacijami tajnih služb. Nenadejano odločitev so politični krogi ocenili pozitivno, z upanjem, da bo pomagala razkrivati še mnoge skrivnosti črnega terorizma, od pokola na Trgu Fontana do zadnjega atentata na vlak Neapelj - Milan. Včeraj v Seefeldu otvoritev SP v klasičnih disciplinah NA 10. STRANI Pričevanje Popieluszkovega šoferja TORUN — Pred sodiščem v Torunu se je začelo zasliševanje Waldemara Chrostowskega, šoferja umorjenega duhovnika Popieluszka. Šoferju je u-spelo pobegniti iz rok ugrabiteljev tako, da je skočil iz drvečega avta. Njegovo pričevanje je postavilo na iaž izjave poročnika Girmelewskega. V svojem opisu dogodkov, do katerih je prišlo med ugrabitvijo, je Chrostovv-s i oovecial, aa se je Popieluszko u-piral častnikoma, ki sta ga hotela odpeljati v svoj avto, nakar sta ga Pe-kala in Chmielewski začela vleči za rokave talarja. Poročnik Chmielewski je v svojem pričevanju vedno zatrjeval, da se duhovnika sploh ni dotaknil ter je vso odgovornost naprtil svojemu tovarišu Pekah ter neposrednemu nadrejenemu kapetanu Piotrowskemu. Po-pieluszkov šofer je tudi povedal, da sta častnika grozila duhovniku s samokresi. Povedal je tudi, da je skušal s svojim avtom povoziti kapetana Piotrow-skega, ko se je ta postavil pred vozilo in da je slednji zato vrgel kamen v vetrobràn. Zatem je Chrostowski o-pisal, kako sta častnika vrgla duhovnika v prtljažnik službenega fiata 125 in kako mu je uspelo pobegniti, nakar je še dejal, da je bU zatem tarča atentata, ko so neznanca podtaknili o-genj v njegovem stanovanju, iz katerega se je rešil le z zvrhano mero sreče, saj so potem trije gasilci bili ranjeni pri gašenju. Chrostowskega so zatem' zaslišali predstavniki državnega pravdništva, kar je povzročilo ogorčen protest njegovega odvetnika, ker so mu pač postavljah vprašanja, ki s procesom niso imeia nobene povezave. Chrostowskega so namreč večkrat vprašali, kdo je bil prisoten na mašah za domovino, ki jih je daroval Popieluszko in če se je duhovnik' večkrat srečal z nekdanjim predsednikom Soh-damosti Waleso. Poslanci iz Italije na skupščini SFRJ BEOGRAD — Predsednik skupščine SFRJ Dušan Alimpič je včeraj sprejel delegacijo komisije za obrambo poslanske zbornice republike Itahje, ki jo vodi predsednik komisije Attilio Ruffini. Med pogovori je Alimpič poudaril, da dobri in prijateljski od nosi ter vsestransko sodelovanje med Jugoslavijo in Italijo na temelju zaupanja, razumevanja in medseaone-ga spoštovanja pomenijo pomemben dejavnik miru in stabilnosti v Evropi. Po zaključku zasliševanj vrste prič Beograjsko sodišče pregleduje dokaze BEOGRAD — V nadaljevanju sojenja na okrožnem sodišču v Beogradu šesterici obtoženim za združevanje zaradi sovražne dejavnosti, so včeraj končali zasliševanje zadnje priče Vese-linke Zastavnikovič. Le ta je ponovila trditve, da so bili sestanki v stanovanjih obtoženih tematska druženja. Povedala je, da so se na »odprti univerzi« pogovarjah o različnih temah iz kulture, športa in drugih področij. Senat sodnika Zorana Stojkoviča je obtoženemu Dragomiru Olujiču vzel pravico postavljanja vprašanj priči, ker je tudi po opominu, da mora postavljati vprašanja, ki neposredno zadevajo sojenje, vseeno postavil neustrezno vprašanje. Zaradi pogostih vprašanj ki niso v nikakršni zvezi z obtožnico, je sodnik Stojkovič poudaril, da sodišče ne bo dopustilo takih vprašanj, niti ne bo dovolilo, da bi se sodna dvorana spremenila v pohtično tribuno. Sodni senat je na začetku včerajšnjega sojenja zavrnil več predlogov obrambe, ki so jih v glavnem že prej zavračali kot neutemeljene. Branilec drugoobtoženega Miodraga Miliča po uradni dolžnosti advokat Ljubomir Zorič je predlagal, da pregledajo obtoženca in ugotovijo preračunljivost, glede na njegovo nerazumljivo obnašanje in škodo, ki jo povzroča svoji o-brambi na tem sojenju. Predsednik senata Stojkovič je dejal, da to ni potrebno, ker je Mihča pregledala zdravniška komisija in povedala svoje mnenje. V nadaljevanju sojenja je sodni senat sprejel sklep o predložitvi doka-zov. Najprej so pregledali predmete in spise, ki so jih odvzeh med preiskavo v stanovanjih Vladimira Mijano-viča, Miodraga Mihča, Dragomira O-lujiča in Milana Nikoliča. Iz potrdil je razvidno, da so takrat med drugim našli več izvodov emigrantskega časopisa »Naša beseda«, knjig Milovana Djilasa, časopisa »Rivista anarchica« itd. Ameriški senator Hart na obisku v Moskvi Ameriški senator Gary Hart, ki je bil dalj časa kandidat za Reaganovega nasprotnika na predsedniških volitvah, je te dni v Moskvi, kjer se je med drugim sprehodil ob kremeljskih zidovih, kjer so pokopane vidne sovjetske osebnosti. Fotograf ga je ujel na film v trenutku, ko gre mimo groba nekdanjega sovjetskega predsednika Stalina (Telefoto AP) Pred kongresom francoskih komunistov polemike v vodstvu in na bazi partije PARIZ — V KPF se nadaljujejo zanimivi premiki in razprave znotraj partije, ki kažejo, da gre pred bližajočim se kongresom partije v februarju za širše novatorsko gibanje. Čeprav ne bi mogli govoriti o neki poziciji, je vendar dejstvo, da so postali kritični glasovi posameznikov in abstinenca pri glasovanju za resolucijo vodstva na terenu tako žgoči, da je moral sam politbiro v torek sprejeti nekako uradno obvestilo, v katerem članstvo opozarja, naj ne nasedajo pritiskom in vplivom od zunaj, češ da gre za protikomunistično akcijo. V tem smislu zaostritve na vse strani je v glasilu KPF »Humanitč« tudi član pohtbiroja, predsednik komunistične skupine v parlamentu Andre Lajeunie, ki vse bolj stopa v ospredje, odločno napadel dosedanjega glasnika partije in člana pohtbiroja Pierra Juquina, ki je eden izmed demokratičnih novatorjev in so mu pred kratkim v Humaniteju objavili na kongresni tribuni prispevek, v katerem je zelo odkrito povedal, zakaj se je pri glasovanju v CK vzdržal in kaj očita sedanjemu vodstvu. Očitno so po dolgem zavlačevanju objave Juquinu končno njegov prispevek k razpravi sicer objavili, a hkrati so takoj pripravili odgovor, ki naj ga pokosi in potisne na rob. Lajeunie je dejansko Juquinu, ki se je pošteno za- vzemal za demokratizacijo in krepitev KPF, grobo odgovoril s podtikanji, da je prirepnik sociah-stične stranke, ki itak vodi kampanjo zoper KPF in njegovo vodstvo, oziroma, da se je pred razrednim sovražnikom umaknil. V tem komunikeju politbiroja KPF so sicer nasploh očitali tako imenovanim novatorjem, da prenašajo partijske zadeve v zobe drugih javnih občil in da je zašla KPF zaradi tega v psihološko vojno. Hkrati pa so v tem istem obvestilu politbiroja priznah, da na terenu ne gre več tako gladko, kot je šlo to doslej, in da resolucijo pred kongresom, ki jo sicer množično sprejemajo, marsikje na terenu tudi odklanjajo, oziroma se zaradi nezaupanja do vodstva, ki ni dopustilo samokritike, pri teh glasovanjih ali vzdržijo ah pa celo glasujejo proti. Kako globoko se je zarezalo to preštevanje glasov v zvezi z resolucijo za partijo in nekatere člane je pokazal primer sina nekdanjega generalnega sekretarja KPF, Waldecka Rocheta, Guya Rocheta. Mladi Rochet je najprej v svoji organizaciji na terenu glasoval proti resoluciji, ko pa se je to razvedelo, ker so občila to objavila, je Rochet, najbrž ne zgolj iz svojega nagiba, v Humaniteju zahteval objavo prispevka, v katerem se je pritožil, da noče biti s tem svo- jim glasovanjem nikomur ze reklamo. Raznolikost pogledov se je pokazala tudi v samem vrhu partije, medtem ko je Andre Jajeunie v zvezi s prejšnjimi kantonalnimi in poznejšinu parlamentarnimi vohtvami odsekal, češ da skupno nastopanje komunistov s sociahsti ni več mogoče in da je zveza levice poslej samo še iluzija. Na; sprotno pa sta bivši minister v Mauroyevi vladi in Marchaisov kritik po porazu na evropskih volitvah, Marcel Rigoud ter drugi bivši komunistični minister Charles Fiterman izjavil, da je glasni cilj premagati desnico, zaradi česar bodo nujne povezave med komunisti in sociahsti. Najbolj senzacionalno pa so se pojavile novice v zvezi z že itak skrivnostno zadevo knjige »KPf in Kremelj«, ki je baje na podlagi dokumentarnu1 zapiskov pokojnega Jeana Kanapa nedavno izšla v založbi Ovier Orban v Parizu. Več francoskih časopisov, zlasti Le Poit, Liberation in Matin, so se pojavili z nenavadno novico, češ da je bil oni skrivnostni Jean Fabien, ki je tisk knjige omogočil, v bistvu neka skupina iz samega sedanjega vodstva KPF. čeprav se shši skoraj neverjetno, naj bi bil eden izmed štirih ljudi, ki so to znan® knjigo spravili v tisk, celo sam Georges Marchais-BOGDAN POGAČNIK Pogajalci pri Reaganu WASHINGTON — Predsednik ZDA Ronald Reagan se je sestal s člani a-meriške delegacije, ki se je v Ženevi pogovarjala s Sovjeti ter jim izrazil priznanje za dosežene rezultate. Pri tem je poudaril, da ga zanima stvarno skrčenje oborožitve, ne pa »zgolj kosi papirja«. Reagan je opozoril, da se nikakor ne kaže predčasno veseliti zaradi sporazuma, ki sta ga Shultz in Gromiko dosegla v Ženevi o obnovitvi pogajanj med obema državama, saj gre le za začetek dolgega procesa. Včerajšnji sestanek v Beh hiši je bil prvi po povratku ameriških pogajalcev iz Ženeve, čeprav se je Reagan že pogovoril s Shultzom, ki mu- je podrobno obrazložil, kako so poteka-h pogovori. V Washingtonu pripisujejo pohtič-ni opazovalci velik pomen izjavam pomočnika ministra za obrambo Perla, ki velja za predstavnika »jastrebov« v ameriški upravi: Perle je dejal, da so pogajanja za nadzorstvo oborožitve dobrodošla, vendar da je treba zavračati zgolj formalne sporazume, ki ne bi predvidevah drastičnih omejitev jedrske oborožitve in ne bi vsebovah učinkovitih nadzornih procedur. Po ropu denarne pošiljke Ljubljanske banke V Frankfurtu aretiran delavec letališča, ki naj bi bil sokriv BONN — Natanko mesec dni po ropu 2,9 milijona mark, ki jih je Ljubljanska banka poslala z Jatovim letalom 17. decembra v Frankfurt, je frankfurtska policija aretirala 38-let-nega transportnega delavca. Toda višji državni tožilec v Frankfurtu Reinhard Rochus, ki je obvestil novinarje o aretaciji, ni hotel povedati imena aretiranega delavca. Kot je že pisal naš tisk, je 17. decembra popoldne na frankfurtskem letališču neznanec pripeljal kombi z oznako finske letalske družbe Finair do Jalovega letala, ki je pravkar pristalo po poletu iz Ljubljane. Nezna- nec, ki je nosil temne naočnike, se je pripeljal v hipu, ko je — zdaj a-retirani — 38-letni delavec polagal vreči z 2,9 milijona mark gotovine na voziček. Neznanec je zgrabil vreči in začelo se je ruvanje med napadalcem in delavcem. Ropar je brizgnil solzivec delavcu v oči in pobegnil z vrečama v kombiju, ne da bi ga kdo ustavil. Aretirani »transportni delavec«, ki se po popolnoma neuradnih virih piše Kosanovič, je takrat izjavil policiji, da mu je 20 do 25 let stari neznanec brizgnil solzivec v oči in mu iztrgal vreči z denarjem. Medtem je pet drugih delavcev delalo v Zaključeno pričevanje Farandove RIM — Ob zaključku svojega pri-• čevanja je Adriana Faranda, rdeča brigadistka, ki se je ogradila od oborožene borbe, povedala, da »par ljudi«, ki se je udeležilo napada na predsednika KD Mora, ni še za zapahi in še manj prisotnih na sedanjem procesu. Faranda ni hotela povedati, kdo sta te dve osebi, ki sta se udeležili Morove ugrabitve, vendar je povedala, da je skupino sestavljalo devet ljudi. Faranda je še povedala, da ni vedela, tako kot ni vedel Morucci, kje je bil skrit Aldo Moro in dodala, da je bil datum 16. marca 1978 izbran čisto po naključju, ker so pač RB takrat bile pripravljene. Ob koncu je že izjavila, da se je povsem oddaljila od ideološkega zaledja oborožene borbe in da se danes ne strinja več s protiustavnim načinom in obliko boja. Na sliki (telefoto AP): Faranda in Morucci med procesom letalu. Višji tožilec Rochus je dejal, dh sf ugotovitve, do katerih je prišla kTl' minalna policija, ne ujemajo s tisti'”1’ kar je pripovedoval »38-letni delavec«; Vse kaže, pravi Rochus, da je 38-lct”* transportni delavec vreči ukradel m ju izročil še neodkritemu neznane”’ ki ju je odpeljal s kombijem z ozn?,; ko Finair. Vozilo so potem °^r]n nekaj sto metrov oddaljeno od me^ zločina v podzemeljski garaži šča. Že januarja 1984 so iz urj: finske letalske družbe Finair ukradi ključe od avtomobila. Kako je z varnostjo na frankf”1^ skem letališču? Na to vprašanje je slišati najv”” krat odgovor: »Slabo«. Promet 1)0 največjem letališču v Evropi. skok” ma narašča, z njim vred večje 1 manjše tatvine. Samo lani je šlo sk° zi letališče nad 700.000 ton letalske#* tovora. Varnostna organizacija na ‘ tališču ima premalo ljudi. Vsako le1 mora izdati nekaj tisoč novih do#” lilnic. Do take dovolilnice potemtakf’ ni težko priti. Toda kljub pomanjk” nju varnostnega osebja se dogai0'* »neverjetne stvari«, ki kažejo tudi malomarnost. Med najbolj kričeč primere malomarnosti prištevajo vfe če s petimi milijoni mark v gotov*11 ' ki jih je letalo iz Sofije pripeljal0 Frankfurt. Vreče so popolnoma J#: zavarovane dve uri ležale v dl*21, letala na betonskem tlaku, ne ob steno. Toda v tem pn1”# o je šlo samo za malomarnost, keT po dveh urah prišli ponje in jih P tem varno odpeljali v bančni tjrez0icg Skoraj tri milijone mark Ljubija^ banke pa je odpeljal kombi z ko Finair. Kdaj se bo ta z7I^L)f znašel v bančnem trezorju, ka”10 je bil namenjen? BOŽIDAR PAHOR Sinoči začetek s svečanostjo in prvo tekmovalno predstavo Srečanje gledališč Alpe-jadran potrjuje načelo odprte meje, sožitja in sodelovanja V novogoriškem Kulturnem domu danes nastop SSG iz Trsta s Chiarovo Delitvijo SBE^Jf&lsc SUSRETI MZALISTA ALPE JADR4N “MS” L ■ ' fr NOVA GORICA — S svečanostjo v novogoriškem kulturnem domu in s prvo tekmovalno predstavo se je sinoči začelo Srečanje gledališč Alpe - Jadran. Manifestacijo sta odprla s krajšima nagovoroma goriški župan Antonio Scarano in predsednik novogoriške občinske skupščine Danilo Bašin: S tem se je začelo tudi novo obdobje te gledališke- prireditve, ki naslednje festivalu malih odrov in dobiva širše, mednarodno obeležje. V desetih dneh trajanja tega srečanja bomo videli okrog 15 predstav (od tega 11 tekmovalnih), ki jih bodo uprizorili v Novi Gorici in Gorici pa v drugih slovenskih središčih in v Trstu. Vzgledno sodelovanje med obema Goricama dobiva tako tudi na kulturnem področju svoje konkretne dimenzije in potrjuje načelo odprte meje ter sožitja in sodelovanja ob meji. Ni namreč naključje, da prirejata srečanje gledališč Alpe - Jadran prav obe mesti. Mimo teh ugotovitev je treba podčrtati tudi umetniško plat manifestacije, ki bo nudila vpogled v različne gledališke stvarnosti in posamezna iskanja na tem področju, kakršna se pač udejanjajo v deželah delovne skupnosti Alpe - Jadran. Poleg tega pa bo seveda velika vzpodbuda za nadaljnje delo, pri čemer bo igrala glavno vlogo izmenjava dramskih tekstov in del. Tudi zaradi tega pričakujejo letos v obeh obsoških mestih veliko gostov iz posameznih dežel Alpe - Jadran, ki bodo s svojo prisotnostjo še potrdili pravilno naravnanost izbire organizatorjev srečanja. Omenili smo, da je bila sinoči že prva tekmovalna predstava (iz razumljivih razlogov — urnik — bomo o vsebini govorov in uprizoritvi poročali jutri), in sicer Borutovo Poletje, Gorana Gluviča v izvedbi Slovenskega narodnega gledališča iz Maribora. Danes pa bodo kar tri uprizoritve. Ob 17.30 bo v novogoriškem Kulturnem domu gostovalo SSG iz Trsta s Chiarovo Delitvijo, ki sodi med najbolj uspešna dejanja našega gledališča v zadnjih letih in je bila povsod deležna navdušenega sprejema občinstva in tudi nagrad strokovnih žirij. V goriškem avditoriju pa bo ob 20.30 Skupina Piccolo teatro iz Gradeža predstavila »Pogovore«, s čimer se bo začel del sporeda srečanja na italijanski strani. Zvečer ob 23. uri bo v Kulturnem domu v Novi Gorici še satirična igra Fraklova vrnitev avtorja Miloša Mikelna. To je na kratko tudi vse, kar smo včeraj zabeležili na prvem dnevu srečanja gledališč Alpe - Jadran. K sami otvoritvi kot tudi k vsemu, kar spada na tako manifestacijo (bilten, žirija, kritike gledaliških predstav, spremne prireditve itd.) pa se bomo vrnili jutri, ko bo prostor bolj naklonjen. MARIJ ČUK Naloge pokrajin na področju izseljenstva VIDEM — Deželni odbornik za izseljenstvo Turello je na deželnem sedežu v Vidmu včeraj orisal predstavnikom videmske, goriške in por-denonske pokrajine triletni in letošnji program za izseljenski sektor. Podrobneje se je zaustavil ob tistih pobudah, ki jih pokrajinske uprave lahko neposredno uresničijo na osnovi lastnih načrtov in z deželnim finančnim prispevkom. V prvi vrsti gi-e za podeljevanje študijskih štipendij in delno kritje bivalnih stroškov, ki so povezani s šolskim in poklicnim vključevanjem izseljencev in njihovih otrok. Za ta dva načrta je deželna uprava nakazala skoraj 200 milijonov lir. Pokrajinske uprave pa lahko posegajo tudi na drugih področjih: svoj doprinos lahko nudijo pri organiziranju študijskih bivanj za mlade izseljence, ali pa za tiste, ki so se komaj vrnili iz tujine, ki želijo poglobiti poznavanje italijanskega jezika. Pokrajine bodo morale sedaj pripraviti ustrezne načrte in jih predložiti deželni upravi. V kratkem je predviden še en sestanek, katerega se bodo udeležili predstavniki izse1-Ijenskih organizacij. Letos naj bi pretovorili tudi več blaga Razvojni program koprskega pristanišča KOPER — Luka Koper že nekaj let Polstjo postavlja nove rekorde v ^tovoru. Tudi lanskih 2.797.859 ton £r,t*',vorjenega blaga bi morali po na-srv koprskega pristanišča letos pre-n':l vsaj za 700 tisoč ton. Več blaga j. J bi pretovorili predvsem na kon-Jnerskem terminalu in lani zgraje-'O terminalu za razsute tovore, ki ^aj še vedno preizkusno obratuje. »Rekordne številke gredo na račun tat ane zunanjetrgovinske menjave p-,-? na*e države kot tudi tujih luških -^Ju'erjcv. Ob tem pa ne smemo pre-Ve".'-’ lahko bil pretovor še gr,Cjl' če bi odpravili nekatera ozka n a; Pri tem mislim predvsem na kau reZno 0;3remo ’n tehnologijo, s gaC-0 izSubljamo precej dragocene-po/asa pri pretovarjanju. Na tem ćni^čju izgubljamo boj s konkuren-pret 1 so0veliniki sq ustregli njegovi želji. Na dolgo pot ; na'Potil sam, peš. S seboj je nosil spremno pis-ali ^ ,v njem karakteristiko, ki naj bi mu odpirala čarala nova pota. Vedel je, da je to odvisno od ^•heti*’ k* k° ocene bral in kako jih bo hotel ra- se je odel v razkošno zelenje. Dnevi so bili P°lja 1Jr11 topli. Vode so žuborele, ljudje so hiteli na Celj[a karava mu je s svojo prelestno lepoto naglo »Zmot rane' duševne rane. Tolažil se je z Zolajem: 8a jG i.1 N v človeku, ne v svetu.« To je bil izrek, ki vo]j r a Pričel sukljati dim. Lastnica loka- aaj stra ^Mkovič por. Gornik, ki stanuje le lu-se je tega zavedela, ko je stopila na stila ce- Pre pa j. gostiln0 _____________JU„„ ^Oila^i °*> pogledu na vhodna vrata zastal dih. k je haf.*5 niim, jih odklenila in odprla: v obraz !!!] ."Mak dima, z njo pa je v notranjost e’ i^rojšnji večer je ob 23. uri bila zapu-v najlepšem redu, naslednje jutro w sveži jutranji zrak in razpihal tle- ® aòienì fc.6' Gostinsko sobo so v trenutku zajeli eni, ki zajeli so lizali visoko pod strop. Ob pogle- du na to razdejanje je lastnico obšla slabost, a kmalu je zbrala svoje moči in poklicala na pomoč vaščane in nato še gasilce. Le-ti so prihiteli z Opčin in iz mesta, a po zametenih vaških ulicah so se le s težavo prerinili do kraja požara. Plameni so medtem dosegh leseni strop in požar se je razširil tudi v gornjem, k sreči nenaseljenem stanovanju. Gasilci so po dveh urah z močnimi curki vode ukrotili zublje, vendar pa so morali odkriti streho poslopja, da so ognju lahko prišli do živega. V nevarnosti je bilo tudi sosed- nje poslopje, proti kateremu so sikali plameni. Gasilci so na pogorišču ostali še preko poldneva, kajti iz kleti je bilo treba črpati vodo, ki se je tjakaj natekla med gašenjem. Pročelje gostilne kaže žalostno lice, gmotna škoda pa po prvih izračunih presega 100 milijonov lir. Zdi se, da je usodno iskro povzročil hladilnik ali avtomat za ekspresno kavo. Gostilna Milkovič je bila ena redkih, v katerih je gost še začutil domačnost kraških ljudi. Rdeči petelin je Gropajcem čez noč vzel tudi to. imela predsednica dr. Giovanna del Giudice, ki je dejala, da si je zadruga zadala nalogo, da najprej pripravi točen načrt o dejavnosti, ki naj bi jo zadruga opravila. Naše mesto ima bolnišnice in druge ustanove, ki se bavijo z zdravljenjem bolnikov, je med drugim dejala, nima pa dovoljnega števila mladih ljudi, ki bi lahko nudili svojo pomoč prizadetim osebam in ostarelim. Trst je bilo prvo mesto, je še dejala, kjer je bila z Basaglievo reformo razpuščena psihiatrična bolnišnica ter se je začelo zdravljenje psihično prizadetih oseb na povsem nov način. Niso pa bili niti mesto kot tako, niti njegove strukture pripravljene na vse te spremembe, tako da so ostali številni bolniki brez prave oskrbe, brez določene stalne pomoči, za ostarele pa se komajda še kdo zmeni. Menila je zato, da bi bile lahko takšne zadruge v veliko pomoč in oporo vsem tem kategorijam meščanov, istočasno pa bi nudile možnost zaposlitve vsem tistim, ki bi se za takšno službo odločili. Na sliki: včerajšnja tiskovna konferenca je bila res dobro obiskana. Od danes teden za enotnost kristjanov Z današnjim dnem se za ves krščanski svet začenja »teden za enotnost kristjanov«, ki bo trajal do 25. t.m. Tudi tržaška škofiju je za to priložnost pripravila program svečanosti, od katerih sta dve še posebno važni: prihodnji četrtek, 24. t.m., ob 18.30 bo v župnijski dvorani v Ul. Ananian 5 srečanje z ljubljanskim nadškofom dr. Šuštarjem, ki bo govoril o »ekumenskih izkušnjah v Evropi«. Naslednjega dne pa bo v srbski pravoslavni cerkvi »Zaključni ekumenski večer« z začetkom ob 19. uri. Dne 16. januarja nas je nenadoma zapustila naša preljuba žena, mama in nona Frančiška Drole por. Majcen Pogrebni obred bo jutri, 19. januarja, ob 11.45 v cerkvi pri Sv. Ivanu. Žalostno vest sporočajo: mož Stanko, hčerka Ondina in sin Ljubo z družinama, vnuki Aleksij, Boris in Sonja ter drugo sorodstvo. Trst, 18. januarja 1985 Zapustila nas je naša draga Zofija Kralj Pogreb bo jutri, v soboto, 19. januarja, ob 10.40 iz mrtvašnice tržiš-ke bolnice na sesljansko pokopališče. žalostno vest sporočajo: sestri Marjeta in Rahela ter drugo sorodstvo. Sesljan, 18. januarja 1985 S S G Piero Chiara: DELITEV. Danes ob 17.30 na srečanju gledaliških skupin Alpe - Jadran v Novi Gorici. Ivanka Hergold: PARACELS (Askle-piju smo dolžni petelina). V nedeljo, 20. t. m., ob 15.00 in 19.30 v Mestnem gledališču ljubljanskem. V ponedeljek, 21. t. m., ob 19. uri v Kočevju. VERDI Danes, 18. januarja, ob 20. uri (red A/E) prvi nastop baletne skupine Grand Theatre iz Ženeve. . ROSSETTI Danes, 18. t. m., ob 20.30, red 2. petek, Nando Milazzo predstavlja Paola Stoppo v Pirandellovem delu »II berretto a sonagli«. Igrajo: M. Grotti, A. Sorrentino, S. Lescovelli. Režija Luigi Squar-zina. V abonmaju odrezek št. 5. Od 22. t. m. bo gledališče iz Rima predstavilo delo »Caligola« A. Camusa. Režija Maurizio Scaparro. V abonmaju odrezek št. 6. Prodaja vstopnic pri glavni blagajni v Pasaži Pretti. CANKARJEV DOM - LJUBLJANA Velika dvorana Danes, 18. t. m., ob 19.30: Simfonični orkester Slovenske filharmonije. Dirigent V. čavdarski, solistka I. Grafenauer. Jutri, 19. januarja, ob 19.30: Aka- demska folklorna skupina »France Marolt«. Večer slovenskih plesov. V nedeljo, 20. t. m., ob 18.-uri: ponovitev večera. Mala dvorana Danes, 18. t. m., ob 18. uri: Tradicionalna japonska hiša. Predavanje z diapozitivi o japonski arhitekturi. Jutri, 19. januarja, ob 10. uri: Ura pravljic z Z. Mlakar in B. Miklavcem. Srednja dvorana Danes, 18., in jutri, 19. januarja, pb 19.30: M. Jesih »Pravopisna komisija«. Ponovitve SLG Celje. V torek, 22. t. m., ob 19.30: S. Wit-kiewitcz »Vodna kokoš«. Gostovanje poljskega gledališča Wspoczasuy. . Velika sprejemna dvorana V soboto, 2. februarja, ob 20.30: Tradicionalni 9. veliki ples Big Banda RTV Ljubljana. koncerti Società dei concerti — Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 21. t. m., ob 20.30 bosta v gledališču Rossetti nastopila ANTONIO MENESES - violončelo in FRANZ MASSINGER - klavir. kino Ariston 16.30 — 21.30 »Paris, Texas«. Režija W. Wenders. Nastassia Kinski. Eden 15.30 — 22.15 »Ali American girls«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Fenice 17.00 — 22.15 »Ragazzo di campagna«. R. Pozzetto, M. Boldi. Excelsior 17.30 — 22.00 »I due carabinieri«. E. Montesano, C. Verdone in M. Boldi. Nazionale Dvorana št. 1 16.00 — 22.00 »La storia infinita«. Dvorana št. 2 16.00 — 22.00 »Gremlins«. S. Spielberg. Dvorana št. 3 15.45 — 22.00 »Tentazioni«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Mignon 17.00 — 22.15 »Fotografando Patrizia«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 17.00 — 22.15 »Bolero extasi«. Bo Derek. Prepovedan mladini pod 14. letom. Aurora 17.00 — 22.00 »La signora in rosso«. G. Wilder. Capitol 16.30 — 22.00 »Harry & Son«. Paul Newman. Vittorio Veneto 16.00 — 22.00 »Telefonate erotiche di una matrigna«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 18.00 — 22.00 »Moonlighting -Lavoro nero«. Radio 15.30 — 21.30 »Alice, la porno ragazza«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Alcione 16.00 — 22.00 »Monsignore«. Christopher Reeve. razna obvestila V Društvu slovenskih izobražencev bo v ponedeljek, 21. t. m., ob 20.30 prof. Pavle Merku predstavil dve novi deli prof. _ Pedore Ferluga Petronio. Gre za studijo o Ivanu Trinku ter za razpravo o Cerkvi v Sloveniji, ki sta izšli v Padovi oziroma v Trstu. Mladinski krožek Slavec iz Ricmanj WJutn’ 19- januarja, v Babni hiši ob 20.30 MLADINSKI PLES. Vabljeni! Danes, PETEK, 18. januarja VERA Sonce vzide ob 7.40 in zatone ob 16.51 — Dolžina dneva 9.11 — Luna vzide ob 5.38 in zatone ob 13.59. Jutri, SOBOTA, 19. januarja MARIJ Vreme včeraj: temperatura zraka 2 stopinji, zračni tlak 1011,5 mb ustaljen, veter 33 km/h severovzhodnik s sunki burje do 68 km na uro. vlaga 54-odstotna, morje razgibano, temperatura morja 5,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Evelyn Žnidarčič, Gabriele Giacomi, Edoardo Giglio, Andrea Russello, Lorenza Nardelli, Jonathan Cera. UMRLI SO: 72-ktni Giorgio Simoni, 77-letni Antonio Brecel, 82-letni Ettore Schwagel, 73-letni Herbert Charles Grif-fin, 37-letni Dino Toppan, 84-Ietna Romilda Sèver vd. Matt?i, 76-letna Santa Monticolo, 87-letna Leopoldina Neumann vd. Gjedde, 78-letna Maria Nallini vd. Chersini, 79-letni Riccardo Parovel, 69-letni Germano Pobega, 81-ktna Maria Seccia vd. Montillo, 63-letni Carlo Fra-giacomo, 83-letna Anna Spadaro vd. Fonda, 74-letna Albina Viđali por. Malalan, 89-letna Antonia Toso vd. Giachellich, 49-letni Giorgia Peschiani, 77-letna Giustina Cernigoi, 82-letna Giuseppina Zanetti vd. Sundoraz. LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 299-197. mali oglasi menjalnica 17. 1. 1985 Ameriški dolar Kanadski dolar švicarski frank Danska krona . Norveška krona švedska krona . Holandski fiorini Francoski frank Belgijski frank Funt šterling . Irski šterling , Nemška marka Avstrijski šiling Portugalski eskudo Japonski jen . španska pezeta Avstralski dolar Grška drahma . Debeli dinar Drobni dinar . BANCA Dl CREDITO' Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. TRST - ULICA F. FILZI IO - (2£* Sl-AAS in organizacij gledališča včeraj-danes Prireditve in sporočila šolske vesti izleti TPPZ P. Tomažič obvešča, da odpade današnja vaja zbora in orkestra. SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. V nedeljo,‘20. t. m., ob 16. uri odprtje RAZSTAVE RISB ROBERTA HLAVA-TYJA. Uvodna beseda prof. Milko Re-ner. Sledi KONCERT DUA TOMAŽ LORENZ - violina in ALENKA ŠČEK - klavir. Na sporedu Mozart, Srebotnjak, Dvorak, Brahms. Vabljeni! PD Slovenec Boršt - Zabrežec vabi na ponovitev predstave KABARET 1999, ki bo jutri, 19. t. m., ob 20.30 v srenjski hiši v Borštu. Nastopajo moški zbor Skala iz Gabrij, dramska skupina ter otroški in dekliški zbor Slovenec. KD Primorsko vabi na ogled komedije Andreja Jelačina »PIKNIK S TVOJO ŽENO«, ki jo bo v nedeljo, 20. t. m., ob 17. uri v srenjski hiši v Mačkoljah uprizorilo gledališče »Brez tretjega« iz Kopra. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Ospedale 8, Ul. dellTstria 35, Mi-ramarski drevored 117, Ul. Combi 19, Sesljan, Ilizovica in žavlje. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Largo Piave 2, Borzni trg 12. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Largo Piave 2, Borzni trg 12, Sesljan, Bazovica in Žavlje. DOBRO SITUIRAN MOŠKI išče žensko 50 let, srednje postave z dobrimi nameni. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Mon-tecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro »Huda zima«. TV SNEMALEC kupi hišico z vrtom, tudi- staro, raje na zapadnem delu mesta. Telefonirati zjutraj na štev. 794-672 Agencija Alpe Adria. V BORŠTU je odprl osmico Felo Kosmač (pri rdeči preprogi). OSMICO je odprl v Mačkoljah št. 58 Emest Smotlak. Toči belo in črno vino. PRODAM fiat 127, letnik ’76, po ugodni ceni. Tel. 040/228-855 ob urah trgovin. KUPIM viso club, celo, samo karoserijo ali samo prednji del. Telefonirali na št. 0481/41636. 1.940,— 1.560.— 727.50 170,— 210.— 212,— 542.— 199.— 29,— 2.180,— 1900,— 612,— 87.— 11.— 6.— 10,— 1.500,— 15.— 7.60 7.10 OBČINA TRST XIII. ODDELEK URBANISTIKA IN PROMET Upravni odsek Prot. št. XIII-84-145/6 OBVESTILO Odobritev strokovnega mnenja o varianti tretje transe — prvi del — izgradnje hitrih cest (področje Montebello) v smislu 1. cima zakona št. 1 z dne 3.1.1978. ŽUPAN, — na osnovi sklepa odbora št. 4560 z dne 20.12. 1984, sprejetega po 140. členu E.b.o.p.z. št. 148 z dne 4. 2. 1915, s katerim je bilo odobreno strokovno mnenje o varianti tretje tranše — prvi del — izgradnje hitrih cest (področje Montebello), ki tvori varianto splošnega, občinskega regulacijskega načrta, odobrenega z o.p.d.o. št. 179/Urb. z dne 16. 12. 1969 ter spremenjenega z o.p.d.o. št. 017/ Pres.-8/P.U. z dne 21. 1.1981 po določilih iz 1. člena zakona št. 1 z dne 3.1.1978; — v smislu in po določilih iz 1. člena, 5. odstavek, zakona št. 1 z dne 3. 1. 1978 ter 6. člena zakona št. 167 z dne 18. 4. 1962 obveščam: 1. od 18. do 28. januarja 1985 bo načrt strokovnega mnenja o varianti deponiran v občinskem tajništvu (oglasna deska) ; 2. v tem roku bo vsakdo imel možnost, da si -ga ogleda in to od 8. do 14. ure ob delavnikih in od 9. do 12. ure ob praznikih; 3. v roku dvajsetih dni od objave tega obvestila v spisu zakon skih obvestil tržaške pokrajine (in sicer do vključno 7. februarja 1985) lahko zainteresirane osebe predložijo svoje pismene ugovore na ustreznem kolkovanem papirju. Trst, dne 18. januarja 1985 Župan dr. Franco Richetti Namestnik glavnega tajnika dr. Aldo Gerin Igraća je otroku resna stvar O R VISI zanj ima najlepši dar TRST — UL. PONCHIELLI 3 Prednaročnina za Primorski dnevnik za leto 1985 CELOLETNA.......................... 80.500 lir MESEČNA..................... 10.000 lir Celoletna prednaročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 80.000 lir + 500 lir kolka vel|a za tiste, ki |o poravnalo do 28. februarja. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 120.000 lir + 500 lir kolka. Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE In ČESTITKE. NAROČNINE SPREJEMAJO: Uprava: Trst, Ul. Montecchl 6 — Tel. 794672 Umik od 9. do 12. ure Uprava: Gorica, Drev. XXIV. mala 1 - Tel. 83382 Urnik od 9. do 12. ure Raznašale! Primorskega dnevnika Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: Tekoči račun št. 1192 Hranilnica In poso|llnlca na Opčinah: Tekoči račun št. 1718 Kmečka banka - Gorica: Tekoči račun št. 8333 Kmečka In obrtna hranilnica In posojilnica v Nabrežini: Tekoči račun št. 756/03 Kmečko-delavska poso|llnlca - Sovodn|e ob Soči: Tekoči račun št. 269/03 Kmečko-obrtna hranilnica - Doberdob: Takači račun št. 654/23 Občina Devin - Nabrežina sporoča, da se je pouk v vseh otroških vrtcih ter osnovnih in srednjih šolah v občini ponovno začel danes, 18. t. m., z izjemo srednje šole z italijanskim _ učnim jezikom Carlo de Marchesetti v Sesljanu. Srečnima staršema Mariji in Milošu Kralju ob rojstvu malega EDVINA čestitajo upravitelji in osebje Hranilnice in posojilnice v Na-■ brežini. Kriška sekcija VZPI-ANPI prireja v soboto, 26. t. m., avtobusni izlet v Lu-mezzane pri Brescii, kjer se bomo poklonili spominu borca Josipa Verginelle, čigar obletnica smrti poteka 16. t. m-Cena izleta, vključno s kosilom, je 35.000 lir. Vpisuje Gigi Bogateč v Domu A-Sirka. darovi in prispevki V spomin na Sergija Dolesa daruje Zora 15.000 lir za SKD Barkovlje. Ob božičnih praznikih je N.N. daroval 50.000 lir za Skupnost družina Opčine. . . VSE VSE ■oi KAJ RES DA, VSE PRI BOIM-PBS VSE S POPUSTI DO NEKAJ PRIMEROV: Perjanica iz gosjega puha Enodelna prešita volnena odeja Preproga iz čiste volne z orientalskimi motivi 170x240 Dvodelna odeja alpaka RAZEN ARTIKLOV, KI JIH DOLOČA CENIK 90.000 lir 49.000 lir 180.000 lir 275.000 lir Obv. občini 31/12/84 - POPOLNA -RAZPRODAJA UMI BEISI 1111 VSE ZA MOŠKEGA ŽENSKO OTROKA OBLAČILA ■ABBIGLIAMENTO imPEH EUROPEO TRST - Ul. MADONNINA 18 * Ob prvi samostojni razstavi Zmaga Posege v Novi Gorici Kipi za urbano okolje Torzo z rokami, mavec, 85x50 cm; 1983 Zmago Posega spada med (naj) ■j aJŠe slovenske kiparje. Pri petin-j jsetih letih ima za seboj diplomo poljanske likovne akademije, nekaj /■spinskih razstav in nagrad, sedaj P se prvič predstavlja s samostojno azstavo. Na otvoritvi razstave tega heSa fanta iz Bilj (zibelke severno-l^norskih kiparjev!?) se je zbralo število ljubiteljev likovne umet-s0sV odmevi in strokovne ocene pa 0 bile izredno ugodne. Kako se je ob tej priložnosti po-p'„avtor sam? ohi °^u^rn se’ kakor da bi slekel kos Meke pred občinstvom. Sem pa za,-ovoljen s sprejemom, s kritiko mo-§a dela in optimistično startam. Wrnago posega je namreč pred krat-■lrri slekel vojaško suknjo in to mu “e Po diplomi 1982. leta res začetek aibostojne umetniške poti!). , ‘^a osnovi razstave lahko vidimo, .a te najbolj skrbi človeško te-0 a** vsaj elementi telesa? «logoče gre pri tem za izhajanje akademijskega študija; ne bi mo-n- .reči, da je to povezano z aktual f-V" trendi v umetnosti, ko je pač gu ra„ dokaj aktualna. Mislim, da fila ht* naib,olj obvladam in da mi ko koristi za izražanje stvari, ki ban Zanìmaj°- To pa je predvsem gi-dohv’ NaiPrej sem Sa poskušal upo-ic, l j „ zSolj z nogami. Očaralo me aaše hitenje skozi prostor. Tako “ te začel s stopali, nadaljeval z no-})r. ,v torzo, nato so nastajali torzi „ir nog, vendar vedno kot izpeljava .teija človeka. Re '-,)a ne upodabljaš glav!? NikoU rt«afe fate kot vkljub Nekako j* nisem znal v kompozicijo. Glavo treti-krai sainostojm element in zaen-izven koteksta gibanja. • a ^ razstavi združuješ skice, malo kipe v naravni .velikosti. Niti različna obdobja ustvarjanja? za ' ne- Skice so mi vedno podlaga goč ^'daljnje delo, čeprav jih je mo-lo y dojemati tudi kot zaključeno dete nastaja torej vzporedno. Ski- ce, tudi grafike, večji ali manjši kipi... Kaj pa materiali? Razstavljeni predmeti so iz mavca, voska, železa... Najbolj »moja« materiala sta železo in vosek. Skulpture gradim izrecno v teh dveh materialih, včasih tudi v kombinaciji železa in voska, medtem ko je mavec bolj kiparska skica. To bi moral biti bron... Kako pa gresta skupaj železo kot trd in vosek kot mehak material? Ravno njuna različnost ju druži. Železo in vosek se pravzaprav dopolnjujeta: vsako gibanje ima tudi svoje antigibanje, vsaka trdota ima tudi mehkobo in tako želim, tudi z uporabo materialov, dati neko organ-skost mojim delom. In to ne samo v fizičnem, temveč tudi v filozofskem smislu. Govoril si o očarljivosti gibanja, ki opredeljuje tvoje dosedanje delo. Gre za trajnejšo usmeritev ali lahko pričakujemo tudi iskanja na področju »glav«? Na področju glav? Zakaj ne?! Vendar bodo to »glave« z govorico, v kateri bo posredno prisotno gibanje, pa čeprav zgolj statično gibanje. Za konec: kje vidiš najprimernejši prostor za tvoje kipe? Mislim, da prihajajo moje skulpture najbolj do izraza na odprtem, vendar so ti prostori žal betonski. Nedvomno pa izhajajo iz urbanega okolja in so temu okolju tudi najbolj lastne. Tako meni Zmago Posega. Njegova razstava bo odprta do 8. decembra. O svežini njegovega umetniškega sporočila je v ličnem katalogu pisal kritik Aleksander Bassin, ki o mladem kiparju iz Bilj menil med drugim naslednje: (Posegov nastop) »izhaja iz izrazito študijskega pristopa, iz antropomorfnega izhodišča kot začetne točke — celo iz detajla (na primer noge), ki pa je očitno le pars pro toto — oziroma zasnova celovitega razmerja motiv - tema. Razmerja, ki vodi strmo do dozorelosti umetnostnega izraza«. TONI GOMIŠČEK RAZPIS Slovenski festival narečnih popevk Popevka vesele jeseni ’85 ttó Nreštvo glasbenih delavcev »HARMONIJA« Maribor razpisuje javni ma-fa; ^ za »Popevko vesele jeseni ’85«, ki bo 14. septembra 1985 v Mariboru. Nate-bijp.te lahko udeležijo vsi ustvarjalci zabavne glasbe s skladbami, ki še niso Javno predvajane ali posnete. K sodelovanju vabimo tudi zamejske rojake. IzvpH°sarnezte avtorji bodo na prireditvi nastopili le z DVEMA POPEVKAMA. va teh bo 16 popevk z NAREČNIMI BESEDILI, zato naj skladatelji upošte-in L Vehr°st in barvitost posameznih SLOVENSKIH narečnih območij v glasbi tesedilu. r>azna'^iJe Pošljite na kaseti kot »demos« posnetek ali note v treh izvodih z besedo10 harmonijo, tempom in podpisanim besedilom ter posebej natipkanim $l0y h°m v treh izvodih, šifriranim skladbam priložite v posebni ovojnici na-in priimek avtorja glasbe in besedila, ter predloga za izvajalca in Zq J* .^delovanjem na razpisu avtorji soglašajo, da se njihova dela snemajo v ur,? . Jski in televizijski programi, predvajajo ter izdajo na ploščah, kasetah, te knjižici, oziroma da sodelujejo na festivalu v skladu s statutom festivala. om izboru sprejete popevke avtor ne more več umakniti iz konkurence, lave ddbe Pošljite najkasneje do 28. 2.1985 na naslov: Društvo glasbenih de-jeSe®y .»HARMONIJA«, Maribor, Gledališka 8, s pripisom »za Popevko vesele 111 85«. H. Hi. -te '85«. ’ . ' NAGRADE: 30.000 din za najboljšo narečno popevko po izboru organizatorja, teigrada občinstva 20.000 din in ZLATI KLOPOTEC H. Ul. teigrada občinstva ^agraria občinstva ^ffrada občinstva te najboljše narečno besedilo: Ograda Ograda Zagrada r za najboljši aranžma 20.000 din in ZLATI KLOPOTEC 15.000 din 10.000 din 15.000 din 10.000 din 8.000 din 10.000 din »HARMONIJA« radiotelevizija ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 10.00 Televideo — Poskusni program 11.55 Vremenske razmere 12.00 Dnevnik 1 — Kratke vesti 12.05 Pronto. . . Raffaella? - Opoldanski program z Raffaello Carrà 13.30 Dnevnik 1 13.55 Dnevnik 1 — Tri minute o. . . 14.00 Pronto. . . Raffaella? 14.05 Quark — Antologija znanstvena oddaja 15.00 Primissima - Kulturne aktualnosti Dnevnika 1 15.30 Šolska vzgoja 16.00 Pozdrav vojaku — TV film 16.35 Dokumentarna oddaja 17.00 Dnevnik 1 — Kratke vesti 17.05 Sansybeli — risanka 17.50 Clap Clap 18.50 Italia sera — dogodki in osebnosti — vodita Piero Badaloni in E. Bonaccorti 19.35 Almanah in Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 1 20.30 Lord Brummell — film 22.20 Dnevnik 1 22.30 Evrovizija Francija — Pariz: atletika 24.00 Dnevnik 1 — Zadnje vesti, Danes v parlamentu in Vremenske razmere Drugi kanal 10.00 Televideo — Poskusni program 11.55 Che fai, mangi? — Oddaja o prehrani 13.00 Dnevnik 2 — Ob 13. uri 13.30 Capito! — TV nadaljevanka 14.30 Dnevnik 2 —• Kratke vesti Ljubljana 9.15 Japonske pravljice,: čudovito žerjavovo darilo 9.35 Naša hiša, Naš blok — Oddaja iz niza Pisani svet 10.05 Zgodbica o goskici gagici 10.15 Glasba za cicibane: Naša četica koraka 10.30 Pred izbiro poklica: Poklici v kovinarstvu in strojništvu 11.00 Deček in deklica — mladinska nadaljevanka 16.50 Poročila 16.55 SP v smučarskih tekih na 30 km 17.40 Šola za junake: Karl Marx — TV nanizanka 17.55 Grizzly Adams — TV nanizanka 18.25 Obzornik ljubljanskega območja' 18.40 Otroške nalezljive bolezni: Naš otrok je zbolel — Izobraževalna serija 19.24 TV in radio nocoj 19.30 Dnevnik 1 20.00 Poslednja oaza: Prebivalci — Dokumentarna serija 20.45 Bes angelov — TV nadaljevanka 21.35 Dnevnik H 21.50 Solze so tekle — sovjetski film Koper 14.00 TV novice 14.05 Za uho in oko 14.50 Delta — rubrika 15.45 Igra — TV nadaljevanka 16.40 Neznana obzorja: Safari po rekah vzhodne Afrike — dokumentarec 17.10 Daileyeve dogodivščine 17.55 TV novice 18.00 Svetovno prvenstvo: tek na 30 kilometrov CANALE 5 9.30 Strani amóri — film 11.30 Tuttinfamiglia — kviz 12.10 Bis — vodi Mike Bongiorno 12.45 II pranzo è servito 13.25 Sentieri — nadaljevanka 14.25 General hospital — TV film 15.25 Una vita da vivere 16.30 Buck Rogers — TV film 17.30 Tarzan — TV film 18.30 Help — Glasbena igra 19.00 I Jefferson — TV film 19.30 Zig zag 20.30 Dynasty — TV film 22.30 Superecord — Športna oddaja 23.00 Šport — box 24.00 L’alibi dell’ultima ora film RETEQUATTRO 8.30 Brillante — novela 9.20 In casa Lawrence — TV film 10.10 Alice — TV film 10.30 Mary Tyler Moore — TV film 11.20 Samba d’amore — novela 12.00 Febbre d’amore' — TV film 12.45 Alice — TV film- 13.15 Mary Tyler Moore — TV film 13.45 Tre cuori in affitto — TV film 14.15 Brillante — novela 15.10 Cuore — risanke 15.50 Piccole donne — risanke 16.20 I giorni di Brien — TV film 17.15 In casa Lawrence — TV film 18.05 Febbre d’amore — TV film 18.55 Samba d’amore — novela 19.25 M’ama non m’ama — igra 20.30 W le donne — Varietejski spored, ki ga vodita- A. Lear in A. Giordana 22.30 Pane, amore e fantasia — Filmska komedija 00.20 Hawaii squadra cinque zero 14.35 Tandem — Glasba, aktualnosti in nagradna tekmovanja 16.00 Risani film 16.25 Šolska vzgoja 16.55 Due e simpatia: nadaljevanka dneva Dov’è Anna? — 4. nadaljevanje 17.30 Dnevnik 2 — Kratke vesti 17.35 Iz parlamenta 17.40 Vediamoci sul due — vodi Rita Dalla Chiesa 18.20 Dnevnik 2 — Športne vesti 18.30 Inšpektor Derrick — TV film 19.45 Dnevnik 2 — Vesti 20.20 Športne vesti 20.30 Aboccaperta — vodi Gianfranco Funari 21.50 Hill Street giorno e notte 22.40 Dnevnik 2 — Nocoj 22.50 Problemi in osebnosti našega časa 23.40 Športne vesti Tretji kanal 11.45 Televideo — Poskusni program 15.45 Šolska vzgoja 16.15 Šolska vzgoja 16.45 Galleria di Dadaumpa — TV variete 18.15 Glasbena oddaja 19.00 Dnevnik 3 19.35 Od kod prihajaš? Izseljeništvo v Rimu 20.05 Šolska vzgoja 20.30 Nocoj gledališka predstava Monsieur Omifle — Jeana Aniu-ilha 22.30 Dnevnik 3 23.05 Mestna utopija Planirati prihodnost — 10. del 19.00 Odprta meja — Informativna oddaja v slovenskem jeziku V današnji ODPRTI MEJI bodo na sporedu tudi naslednje vesti: NOVA GORICA — Začetek festivala gledališč Alpe - Jadran TRST — Razstava slikarjev področja Alpe - Jadran med vojnama TRST — Protesti zaradi diskriminacijskih ukrepov poštne uprave GORICA — Obračun glob v letu 1984 19.30 TV D Stičišče 19.50 Z nami pred kamero 20.25 Moral sem ga ubiti — film 22.00 TV D Vse danes 22.10 Visoki pritisk 23.05 Obiskovalci — TV film Zagreb 8.55 Zimski šolski spored 10.30 Poročila 10.35 Zimski šolski spored 15.30 Zimski šolski spored 16.30 Videostrani 16.40 SP v smučarskih tekih na 30 km 17.30 Poročila 17.35 TV koledar 17.45 Majske igre — Otroška oddaja 18.15 Narava in človek — Izobraževalna serija 18.45 Ko noge ponorijo — Baletna oddaja 19.30 Dnevnik 20.00 Gangsterska kronika — TV nadaljevanka 20.55 Formula 1 — Zabavna oddaja 21.40 Dnevnik 21.55 V petek ob 22. uri — Kulturni magazin 8.30 La grande vallata — TV film 9.30 I terribili sette — Filmska komedija 11.30 Sanford and Son — TV film 12.00 Agenzia Rockford — TV film 13.00 Chips — TV film 14.00 Deejay television 14.40 La famiglia Bradford — TV film 16.00 Bim bum barn 17.40 La donna bionica — TV film 18.40 Charlie’s Angels — TV film 19.50 H giro del mondo di Willy Fog 20.30 Sfida a White Buffalo — film 22.30 Servizi speciali di Italia I 23.00 E’ troppo facile — film 00.45 Mod squad i ragazzi di Greer TELEPADOVA 14.30 Marna linda — TV film 15.00 Risanke 16.00 Firehouse squadra 23 — TV film 17.00 - 19.20 'Risanke 19.20 Illusione d’amore — TV film 19.50 Marcia nuziale — TV film 20.20 Nadaljevanka — Quell’antico a-more 21.20 La grande lotteria — TV film 22.30 Šport TRIVENETA 13.00 Govorimo o ribištvu 14.00 Le ragazze di Blansky 14.30 II sospetto — film 16.00 Filmski program 16.30 Dotakon — risanke 17.00 Le ragazze di Blansky 17.30 SWAT — TV film 18.30 Dokumentarec 19.00 Garrison commando — TV film 20.30 Palcoscenico — TV film 21.30 Squadra speciale anticrimine 22.00 Dražba RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: — Narodnozabavna glasba; 7.40 Pravljica; 8.10 Na goriškem valu; 8.40 Slovenske popevke; 9.00 Dopoldanski program: — Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Beležka; 11.40 Glasbeni potpuri; 12.00 Sestanek ob 12.00: Spoznavajmo ribe našega morja; 12.20 Glasbeni potpuri; 13.20 Slovenski zbori na plošči: dekliški zbor »Heribert Svetel«; iz Maribora vodi Ivan Vrbančič; 13.40 Glasbena priloga; 14.10 Radijsko popoldne: — Povejmo v živo; 15.00 V svetu filma; 16.00 Iz svetovne zakladnice pripovedništva; 16.30 Glasbeni listi; 17.10 Zadnji sklop: Mi in glasba: Nabožna glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasbena priloga. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se sporhinjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.45 Cestne informacije; 7.20 Tržnice; 7.30 Jutranji servis; 13.00 Danes na valu radia Ko- Spremenjene frekvence Radia Koper (slovenski program) — Srednji val 546,4 m ali 549 MHz: UKW — Beli Križ 102,0 MHz; UKW Skalnica 101,1 MHz; UKW Koper 98,1 MHz; UKW Nano» 88,6 MHz. per: — Mladinska oddaja; 15.00 Človek v človeku; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.35 Glasbene aktualnosti; 18.00 Zaključek programov. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba ža dobro jutro; 7.00 Dober dan; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Lucdanovi dopisniki; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Vprašajte stilista; 10.35 Prost vstop; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Danes se govori; 14.30 Glasbeno popoldne; 14.45 La vera Romagna; 15.00 O kulturi in umetnosti; 18.00 Beseda in glasba; 18.45 Simfonije; 20.00 Zaključek sporeda. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 9.00 Jutranja oddaja; 9.00 Radio tudi mi; 11.00 Odprti prostor; 11.10 Radijska priredba; 11.30 R garage dei ricordi; 12.03 Glasbeno govorni spored; 13.30 Karavana; 13.36 Master — glasba dan za dnem; 14.30 Šola in vzgoja; 15.03 Radio 1 za vsakogar; 16.00 Aktualnosti; 17.30 Jazz; 18.30 Večerna glasba; 19.30 Na naših trgih; 20.00 Kantavtorji; 20.30 Toma Maigret — 2. del; 21.03 Simfonična glasba; 22.44 Autoradio falsh; 23.05 Telefonski poziv. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 12.30, 15.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.00 Jutranja oddaja; 8.05 Radio 2 predstavlja; 8.48 Radijska priredba — Matilde; 9.10 Plošče; 10.30 Radiodue 3131; 12.10 Deželni program; 12.45 Tanto è un gioco; 15.00 II dovere del medico — novela; 15.42 Omnibus; 17.32 Teodora — radijska drama; 18.32 Ure ob glasbi; 21.00 Jazz; 21.30 Radiodue 3131 — nočni program. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 5.50 Rekreacija; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.20 Sprehod po tržnica; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.06 Radijska šola za nižjo stopnjo; 8.35 Glasbena pravljica; 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.06 Ali poznate?; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Vedri zvoki; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti; 13.00 Iz naših krajev — Iz naših sporedov; 13.30 Od melodije do melodije; 13.50 Človek in zdravje; 14.05 Peter Hjič Čajkovski: »Hrestač«; 14.30 Popoldanski mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00 — glasba; 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela... — Revolucionarne in borbene pesmi drugih dežel; 18.15 Gremo v kino; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo; 20.00 Zakaj imamo radi; 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih — glasba; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Iz glasbene skrinje; 23.05 Literarni nokturno. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA ZASEBNE POSTAJE ITALIA 1 Konec januarja Koncert orkestra Zagrebških solistov Iz poročila občinskih redarjev za leto 1984 Številnejše in bolj slane globe prinesle občini 70% več denarja Goriški občinski redarji so lani naprtili 9.506 glob zaradi raznovrstnih preikrškav, kar pomeni približno 2 tisoč več kot v letu 1983. Velika večina glob zadeva prometne prekrške (kar 9.447), ostale pa se nanašajo na prekrške zoper občinske pravilnike o delovanju tržnice, o posesti psov, o odprtju trgovin, o izobešanju lepakov in javnih razglasov, o posebnih prodajah s popusti ter prekrške zoper županove odloke. Zanimivo je, da so ob niti 30-odstot-nem porastu števila glob iztržili kar za 70% več denarja: leta 1984 so namreč globp prinesle v občinske blagajne približno 171 milijonov 500 tisoč lir, leta 1983 pa nekaj manj kot 102 milijona. Tolikšen porast gre predvsem pripisati višjim globam, ki jih šoferji plačujemo za prometne prekrške. Le-te so namreč prinesle občini več kot 169 milijonov lir: najbolj se je povečal donos iz glob zaradi prevelike hitrosti, saj so tudi občinski redarji pričeli uporabljati aparat za avtomatično merjenje hitrosti in s tetm naprtili marsikomu 150 tisoč lir globe. Zaradi prekrškov zoper člen 103 prometnega kodeksa (prevelika hitrost) je v občinske blagajne steklo skoraj 43 milijonov. Zmanjšal se je obseg glob zaradi prdkrškov zoper ostale občinske pravilnike in županove odloke (skupno milijon 831 tisoč lir). Ko smo že pri prometu, bo zanimivo povedati, da so redarji prevozili lani z motorji in avtomobili 103.000 kilometrov. Posegb so pri 51 prometnih nesrečah (8 z ranjenimi, ostale samo z gmotno škodo), 29-krat pa so moto-cikUsti poskrbeli za spremstvo posebnih tovorov. V pristojnost občinskih redarjev sodi nadzorstvo nad delovanjem trgovin in javnih lokalov. Za preverjanje morebitnih prekrškov v zvezi s pravilniki, ki urejajo urnike, cene blaga v prodaji, prodajo morebitnega blaga brez dovoljenja in posebne prodaje s popusti so v lanskem letu opraviU skupno 2.090 pregledov (leto prej 2.035). V zvezi z nadzorstvom nad gradbenimi dejavnostmi, izvajanjem javnih del in podobnimi dejavnostmi so izvedli v zadnjem letu 609 pregledov (leto prej 611). Občinski redarji so tudi izdaU 3740 (1983 : 3660) dovoljenj za začasno zasedbo javnih površin. Za občino in druge javne ustanove so pripraviU 3.276 (1983: 4.452) informacijskih poročil. Manj dela kot v prejšnjem letu je lani imela tudi služba za izgubljene predmete. NašU so jih 298 (proti 331), od teh so pribUžno polovico vrnili lastnikom, 147 pa so jih imeU ob koncu leta še v svojem uradu. V primerjavi s prejšnjim letom se je lani precej povečal obseg dela mestnih redarjev tudi za tiste dejavnosti, za katere ni mogoče podati toč-nejših številčnih obračunov. MisUmo predvsem za urejanje prometa v mestnem središču in po rajonih, za varstvo pred šolami in podobno. Obseg tovrstnega dela lahko izluščimo iz podatka o skupnem številu delovnih ur osebja, ki odvisi od poveljstva občinskih redarjev. V letu 1984 je bilo osebje teoretično razpoložljivo za skupnih 77.200 ur dela (leto prej 54.366), dejansko opravljenih pa je bilo 73.600 ur (50.460). Razliko med podatkom o razpoložljivosti in opravljenimi urami dela gre pripisati izostankom zaradi bolezni, ki so leta 1984 obsegali skupno 3600 ur (4,7% skupnih ur dela). V zadnjem letu so se torej odsotnosti zaradi bolezni precej zmanjšale, saj so leta 1983 iz tega razloga izgubili 3906 (7,4%) ur dela. Komorni orkester »Zagrebački« ni treba posebej predstavljati, saj gre za skupino, ki si je v več kakor tridesetih letih udejstvovanja pridobila sloves, tako v Jugoslaviji, kakor v številnih državah na vseh celinah. Doslej so Zagrebčki solisti imeli že okrog 2 tisoč koncertov, sodelujejo Odprtje razstave del Franceta Slane Sočasno z gledališkim; festivalom Alpe - Jadran, ki se je pričel sinoči v Kulturnem domu v Novi Gorici, pa bo v goriškem Kulturnem domu razstava del a-kademskega slikarja Franceta Slane. Odprli jo bodo drevi, ob 18. uri, na ogled pa bo do 26. jan. Razstavo prireja uprava Kulturnega doma pod pokroviteljstvom Kmečke banke in Ljubljana ske banke, Temeljne banke Nova Gorica. Nocojšnje otvoritvene slovesnosti se bodo predvidoma udeležili vidni predstavniki kulturnega in družbenega življenja iz naše dežele in Slovenije. na najbolj znanih glasbenih festivalih, posneli so nad 50 gramofonskih plošč za jugoslovanske in tuje založbe, prejeli vrsto visokih priznanj. Orkester je nastal leta 1953 pod pokroviteljstvom Radiotelevizije Zagreb, v začetku ga je vodil znani violončelist in dirigent Antonio Janigro. Zagrebški solisti bodo koncertirali v Gorici, v četrtek, 31. januarja, v okviru glasbene sezone, ki jo pripravlja Glasbena matica v sodelovanju z Zvezo slovenske katoliške prosvete in Zvezo slovenskih kulturnih društev. Napovedani koncert je tretji v tej sezoni. Decembra je v Kulturnem domu nastopil kvintet Ibert, še prej harfistka Jasna Merlak - Corrado. Koncert planinskih pesmi Na pobudo sekcije združenja alpin-cev iz Ločnika, tamkajšnje posojilnice ih v sodelovanju z rajonskim svetom bodo 26. t.m. ob 20.00 v prostorih nižje srednje šole »L. Perco« pripravili koncert planinskih pesmi v zborovski izvedbi. Nastopilo bo Pe*' zborov, poleg domačega Goral di Lu-cinis še zbori Monte Sabotino iz Gorice, Vos de Mont iz Tricesima, zbor alpincev iz Maruzza ter zbor alpinske brigade Julia. Podobno revijo so v Kočniku pripravili že lani. Zanimanje gospodarstvenikov za nove davčne predpise Dodatni ukrepi za pomoč sestradanim živalim razna obvestila Na Goriškem velja prepoved lova od 12. t.m. Slovensko deželno gospodarsko združenje - Gorica je konec prejšnjega tedna organiziralo sestanek za goriške gospodarske operaterje o tako imenovanem paketu Visentini. Sestanka se je udeležilo veliko število operaterjev, kar priča, da vlada zanimanje in istočasno zaskrbljenost, kako se odločiti na najprimernejši način za pavšalni (forfetami) sistem ali za dvostavno knjigovodstvo. Poleg tega so gospodarstveniki na sestanku lahko poslušali pojasnila še o nizu drugih določil in norm, ki jih je na novo uvedel dekret Visentini. Posebno pomembno je za naše razmere poglavje o družinsko vodenih podjetjih (imprese familiari). Za ta podjetja ostaja v veljavi stari notarski akt, samo delitev dohodka je treba izvesti z novim razmerjem 51% za lastnika podjetja in 49% za ostale člane družine. Družinsko vodena podjetja imajo možnost, da se spremenijo v družbe oseb (S.n.c. ali S.a.s.) do 1. julija 1985 z minimalnimi stroška. Na novo se družinsko vodena podjetja lahko ustanavljajo do 31. januarja 1985. Z omenjenim sestankom so torej gospodarski operaterji dobili kar precej splošnih pojasnil o novem zakonu. Zaradi velikega pomena, ki ga imajo nove zakonske norme, pa svetuje Gospodarsko združenje vsem gospodarstvenikom, da se najavijo za osebni sestanek v uradu SDGZ v Gorici v Ul. Morelli 14 (tel. 32844), kjer bodo lahko dobili potrebne nasvete glede oblike knjigovodstva, za katero naj bi se odločili. S seboj morajo prinesti prijavo IVA in prijavo dohodkov (mod. 740-individual' na podjetja ah mod. 750 - SDF, SNC ali SAS) za leto 1983. V ponedeljek seja o tržišču dela Medtem ko je za jutri dopoldne v Kulturnem domu potrjena pokrajinska skupščina brezposelnih, ki jo prireja delavska zbornica CGIL (s pričetkom ob 9.30), je pokrajinska uprava včeraj odložila sestanek o problemih tržišča dela na Goriškem. Sestanek komisije za tržišče dela bo v ponedeljek ob 16. uri. Seje se bo udeležil tudi deželni odbornik za delo Mario Brancata, ki bo poročal o deželnih pobudah na področju zaposlovanja. Dežela pripravlja na tem področju zakone o mladinskem zaposlovanju in zaposlovanju drugih šibkejših družbenih kategorij (t.i. kronični brezposelni, ženska brezposelnost). Komisija, v kateri so zastopane razne gospodarske in družbene skupine, bo lahko odborniku posredovala mnenja, kritike in predloge glede načrtovanih deželnih posegov. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Tavasani, Korzo Italia 10, telefon: 845-76. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Aha Salute, Ul Cosulich, telefon: 724-80. Po prepovedi vsakršne lovske dejavnosti — prepoved velja od 12. t.m. — si pokrajinski lovski čuvaji in člani posameznih lovskih družin zelo prizadevajo, da bi pomagali divjadi preživeti sedanje vremenske neprilike. 'Razmere so bile kritične že prejšnji teden, po valu ostrega mraza, obilne snežne padavine pa so praktično izničile vse dosedanje posege. Sneg je namreč prekril hrano na krmiščih, ki so jo nanosili prejšnji teden, velike površine v gradeški laguni pa še zmeraj pokriva led. Pokrajinski odbor za lov si prizadeva, da bi sestradani divjačini poskrbel dodatne količine hrane. V tem smislu so bila že dana navodila za nakup dodatnih količin krmil. Na priobalnem območju so močvirskim pticam skušah pomagati tudi tako, da so na več mestih prebih led in s tem omogo-čih dostop do vode. Tako so ukrepali zlasti m področju Valle Cavanata, ki velja za nekakšen rezervat. O posledicah hudega mraza v prejšnjih dneh in sneženju zaenkrat še ni poročil. Poginuhh živali menda doslej še niso našli, čeprav je le težko verjeti, da mraz ni razredčil staleža srnjadi in drugih vrst divjačine. Dr. Pensato obiskal podjetje APT O različnih vprašanjih glede funkcionalnosti služb, glede zadovoljeva- nja potreb na področju javnega prevoza oseb, kakor tudi o nekaterih negativnih aspektih, je tekla beseda na nedavnem srečanju med predstavniki pokrajinskega prevoznega podjetja (A PT), pokrajinske uprave in goriškim kvestorjem dr. Pensatom. Predsednik podjetja Marines, je predstavnika varnostnih sil seznanil z različnimi vprašanji, med drugim o vandalskem početju dijakov, ki na različne načine kvarijo opremo na avtobusih in s tem povzročajo znatno gmotno škodo podjetju in skupnosti. V pogovoru je bilo posebej podčrtano tudi vprašanje zagotavljanja ustreznih parkirnih prostorov za avtobuse in zagotavljanje primernega nadzorstva zlasti v nočnih urah. INTERPELACIJA KPI Pobuda za odpravo bonov za meso Mesarji na Goriškem skušajo doseči odpravo nakaznic za meso po znižani «mi, v okviru goriške proste cone. Zgleda, da je kontingent dovolj za zadostitev predvidene porabe in da nakaznice niso več upravičene. Kolikor vemo, je te dni pri združenju goriških trgovcev, na pobudo načelnika sekcije mesarjev, akcija, da bi v razširjenem odboru trgovinske zbornice dosegli preklic, oziroma odpravo nakaznic za meso. O tej pobu- Postopna normalizacija položaja po neobičajnih snežnih padavinah Izrazito izboljšanje vremenskih razmer Težave, ki so nastale zaradi obilnih snežnih padavin se zelo hitro odpravljajo, čeprav bo treba še nekaj dni, preden bodo z uhc in cest odstranili zadnje krpe snega in ledu. Občinskim uslužbencem v Gorici (s čiščenjem uhc je zaposlenih okrog sto oseb,) in drugih krajih je včeraj priskočilo na pomoč razmeroma toplo sonce. Temperatura zraka se je podnevi dvignila za nekaj stopinj nad ničlo in povzročila hitro kopnenje snega tudi v tistih stranskih uhcah, ki jih v torek in sredo niso - uspeh vsaj za silo očistiti. Najhitreje bi s snegom in ledom seveda opravil dež, ki pa ga napovedujejo šele čez dva do tri dni. Glavne ceste na Goriškem so bile že v sredo skoraj normalno prevozne, včeraj pa se je stanje še izboljšalo In ni več potrebna zimska oprema. Potrebna pa je dobršna mera previdnosti, kajti v jutranjem času je mogoče naleteti na deloma poledenelo cestišče. Tako je bilo v sredo in včeraj zjutraj v Dolu na državni cesti. Kljub skrajno neugodnim razmeram na cestah v začetku tedna, na srečo ni poročil o težjih nesrečah. Upati je, da bo tako tudi v prihodnjih dneh. Letališče v Ronkah je spet odprto, prav tako avtocestni odsek Gorica - Vileš. Danes se bo obnovil pouk v vseh šolah, ki je bil prekinjen dva dni. Postopoma in precej hitra normalizacija torej, čeprav bo ugotavljanje posledic (in škode) najprej vala hladnega vremena in nato obilice snežnih padavin trajala po vsej verjetnosti še nekaj dni. Nekaj dni bodo predvidoma trajala tudi bolj ah manj strokovna in utemeljena razglabljanja če smo vremenske neprihke dočakali dovolj pripravljeni in opremljeni in če res ni bilo mogoče hitreje ukrepati. Izboljšanje vremenskih razmer je včeraj bistveno pripomoglo k boljši prevoznosti tudi na manj prometnih cestah na Goriškem, v krajih, kjer občinske uprave ne -razpolagajo z zadostno opremo in stroji. Na kraškem območju včeraj skorajda ni bilo posebnih težav in so ceste v glavnem suhe, so nam povedah na županstvu v Doberdobu. V sovoddnjski občini je še precej zasnežena cesta Gabrje -Vrh, kljub temu, da so jo splužik, drugod ni posebnih težav. Nekoliko drugačen pa je položaj v Brdih. V števerjanski občini jo zapadlo okrog 40 centimetrov snega. Glavne ceste so sicer prevozne, vendar se kljub temu priporoča zimska oprema. Toliko o snegu. V pogovoru z gasilci v Gorici in Tržiču pa smo izvedeli, da imajo še zmeraj obilico dela z odpravljanjem škode, ki je nastala prejšnji teden zaradi izrednega vala mraza. Najbolj številne so seveda poplave v stanovanjih in drugih prostorih zaradi počenih vodovodnih cevi, grelcov itd. Odpravljanje posledic mrzlega vala in kasnejših snežnih padavin bo trajalo še nekaj dni. Razmere, ki so bile pri nas se ne dajo primerjati s položajem v drugih krajih države, kjer je položaj nedvomno naravnost dramatičen, kljub temu pa bi se morah iz tega kaj naučiti, da je zima pač zima in da je treba biti pripravljeni tudi na izjemne vremenske razmere. di, oziroma o ukrepih, ki jih pristojne oblasti nameravajo sprejeti, je govor v vprašanju, naslovljenem pokrajinskem odboru in predsedniku razširjenega odbora goriške trgovinske zbornice. Interpolacijo so podpisah komunistični svetovalci v pokrajinskem svetu in član razširjenega odbora trgovinske zbornice, Silvino Poletio. V istem vprašanju opozarjajo tudi na različne težave glede delovanja občinske klavnice v Gorici, zlasti kar zadeva evidentiranje podatkov o kontingentu mesa, oziroma pridobljenega iz uvožene živine v okviru goriške proste cone. Gledališki festival tudi v Avditoriju V okviru gledališkega festivala Alpe - Jadran bo danes v goriškem Avditoriju nastopil Piccolo teatro città di Grado z igro »I descursi« (Pogovori). Predstava se bo pričela ob 20.30. Današnji spored srečanja gledališč obsega tudi dve predstavi v novogoriškem Kulturnem domu: ob 17.30 bo SSG iz Trsta nastopilo z Delitvijo P. Chiare, ob 23. uri pa predstavlja Cankarjev dom Ljubljana Fraklovo vrnitev M. Mikelna. Tudi jutrišnji program festivala predvideva predstavo tostran meje in sicer nastop Hrvatskega narodnega kazahšta iz Zagreba' z igro I. Bakmaza Kupido. Nastop bo ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici. Slovensko planinsko društvo obvešča, da bo odhod avtobusov na Nevej-sko sedlo v nedeljo ob 7. uri iz Štan-dreža, ob 7.10 iz Sovodenj, ob 7.15 iz Gorice s Kor na. V osnovni šoli v Rupi bo danes ob 20. uri vaški posvet o poteku del za greznično omrežje. K udeležbi vabi občinska uprava. Goriški fotografski krožek obvešča, da nocojšnje srečanje z Marcom Mandarinom o nekaterih aspektih fotografske umetnosti iz tehničnih razlogov odpade. Datum; srečanja, bodo sporočili naknadno. Če imaš tekaške smuči in če bi se rad pobliže spoznal s to panogo, pri' di danes ob 15.30 (seveda s smučmi) v Ul. Zanetti v Sovodnjah, kjer bo n® razpolago vaditelj. SPD — smučarska sekcija. šolske vesti Občinska komisija za slovensko manjšino v Ronkah obvešča, da je \ teku predvpis otrok v slovenski otroški vrtec in prvi razred slovenske osnovne šole v Romjanu (Ul. Capitello)-Rok za predvpis poteče 25. t.m. Komi' sija obvešča nadalje, da je za otroke iz ronške in tržiške občine zagotovljen prevoz s šolskim avtobusom- _____________kino________________I Gorica VERDI 18.00—22.00 »n ragazzo di campagna«. VITTORIA 17.30-22.00 »Super sexy baby«. Prepovedan mladini pod 1“-letom. CORSO 18.00—22.00 »Non ci resta che piangere«. Massimo Troisi in berto Benigni. (Film predvajajo .j" stočasno kot v najpomembnejših mestih Italije). Tržič COMUNALE 18.00—22.00 »Una domenica 'jn campagna«. EXCELSIOR 18.00—22.00 »Le avventure di Bianca e Bemie«. Nova Gorica in okolica SVOBODA 20.00 »Telefon«; ob 22.00 »Čudovite noči gospe u DESKLE 19.30 »Mestece Peyton«- POGREBI ]fn Danes v Gorici, ob 10. uri Rodou Bressan iz splošne bolnišnice na no pokopališče; ob 11.30 Maddalena Filladi vd. Laganella iz bolnišnic3 sv. Justa na glavno pokopališče. » Ko nas je prerano zapus Emil Valentinčič bivši predsednik ZSKP, se hvalež®0 klanjamo njegovemu spominu in ^ ražamo globoko sožalje družini in s rodnikom. Zveza slovenske katoliške prosvri® Svet slovenskih organizacij Gorica, 18. januarja 1985 Pogovor z Izidorjem Predanom, avtorjem igre »Prepoved« Hotel sem povedati, da boj za naše pravice še ni končan . Preteklo nedeljo je bil v Čedadu 26 tradicionalni Dan emigranta, to je Prireditev, ki jo vsako leto ob tem času organizirajo domača kulturna društva in Zveza izseljencev iz Bedake Slovenije. . 0 prireditvi sami smo takoj po njej 2e Poročali, povedali smo tudi, da se Beneško gledališče, ki deluje že deset let ter je za svoje uspešno dejanje letošnji dobitnik Odličja s srebrnim listom, ki mu ga je namena Zveza kulturnih organizacij Slo-Venije, predstavilo svojemu občinstvu 2 igro »Prepoved« Izidorja Predana, Je bila tudi osrednja točka celot-nega kulturnega programa na tem Prazniku emigranta. . Izidorja Predana, avtorja te nove JSre sem »ujela« za odrom, tik pred j'dčetkom same predstave. Bil je ne-vai časa na zdravljenju, kot mi je Povedal, potem pa tudi na obisku pri ®v°jih sorodnikih .v Franciji (kjer je a delu toliko naših Benečanov). Vedela sem, da se mu mudi v dvo-,aPo, ker je tudi sam želel videti, ako bo potekala igra, ki jo je za to Priložnost spisal in v kateri nastopa cc kot dvajset mladih in manj mla-r1*1 Beneških Slovencev in jo je, kot j6 vrsto drugih režiral tržaški igraje Adrijan Rustja. Zato nisem nič epomišila in sem kar postavila vpra-'Jjo, ki se mi je zdelo v tistem tre-Ptku najvažnejše: Kaj si želel Izidor leni svojim novim.helom povedati? »Želel sem povedati, oziroma prika-ati le tQli kar se je pred petdesetimi eb tu pr; nas resnično dogajalo. Vsi ^edo, da je fašizem leta 1933 prepo-. al uporabo slovenščine tudi v cerk-’’ Pri molitvi, petju in pri pouku ero uk a v šolah. Temu, tako- zelo grobemu in krivičnemu odloku, so se Jdaj odločno uprli beneški duhovniki, 1 Pa v tem uporu, v tem boju prav im r° ne ^ mogli zdržati, če ne bi t. e'i podpore domačega prebivalstva, ben0 ledaj zavedno in tudi bor- I ^v°je delo temelji torej na tem °godku izpred petdesetih let, odvija 1a se ysa zgodba še dalje, skozi vso °jno in tudi v povojno dobo?! »Svojo zgodbo zaključujem pravza-P av z letom 1945, ko je bilo konec uge svetovne vojne in ko je prišla |Voboditev, ko so slovenski in ita turici Partizanski borci osvobodili y.ai naše kraje, kot na primer Čedad, Peni itd. Končujem torej s tistim obdobjem, ko je bilo, z italijansko ustavo, tudi nam Slovencem obljubljeno, da bodo rešeni vsi naši problemi, ko nam je šesti člen omenjene ustave zagotavljal spoštovanje vseh naših pravic. O tem govori tudi pismo, ki ga je takratni prvi prefekt Candolini poslal slovenskemu župniku Kramarju v Landar (ta duhovnik tudi nastopa v Predanovem delu), v katerem sporoča, da nam bodo zagotovljene vse naše pravice. To pismo v svojem delu tudi v celoti citiram.« V dramo si vključil prizore o boju partizanskih edinic na področju Beneške Slovenije, o tem, kako je prebivalstvo te borce sprejemalo in jim pomagalo in veselje in navdušenje vseh, ko so izvedeli, da je konec vojne, da je osvobojena tudi severna Italija, da še osvobojeni tudi kraji v videmski pokrajini. V vsem tem veselju in navdušenju pa se med množico nastopajočih oglasi starejša domačinka, ki pravi, da to ni čas za veselje, saj je toliko fantov in mož izgubilo v tem boju svoje življenje. »Res je. Takrat je bil čas za veselje, pa tudi čas za žalost. Veliko-naših ljudi je padlo za svobodo. Toda tudi danes je čas, da stisnemo še zobe in da končno dosežemo tisto, za kar so takrat jokali, še prej pa umirali tudi naši ljudje.« Izidor, veliko del si napisal za svoje Benečane. Vsa so bila posvečena torej domačim problemom, problemom, ki ljudi prizadevajo, pa tudi bolj veselim stvarem, saj je življenje sestavljeno iz takšnih in drugačnih dogodkov. Tokratno tvoje delo je bolj političnega značaja, bolj angažirano' in torej tudi bolj zahtevno. »Res je, napisal sem več del. Nekatera so bila vesele vsebine, kot na primer »Beneška ojcet«, pa »Žganjekuha«, ki je pri nas še vedno prepovedan posel, pa veseloigra »Moder hlapec«, ki jo je v beneškem narečju odigralo tržaško Slovensko stalno gledališče in pa delo »Emigrant«, ki je imelo morda največji uspeh prav zaradi svoje problematike, saj je ni tako rekoč naše družine, ki ne bi občutila tega problema na svoji lastni koži. Naši ljudje so morali na delo v tujino, v rudnike, tudi čez Ocean, da so našli zaposlitev. Morda moje tokratno delo ne bo doživelo enakega uspeha, vendar sem želel v njem izpovedati vse tisto, kar je namenjeno ne samo nam, temveč širšemu krogu gledalcev in poslušalcev.« Torej si hotel s tem svojim delom napraviti nekak obračun, ne samo nad svojim delom pri pisanju gledaliških del, temveč pokazati Benečanom, kaj jih še čaka in kaj morajo storiti, če hočejo priti do svojih pravic? »Ti, Neva, si priča temu mojemu delu in ustvarjanju, saj redno spremljaš naše Dneve emigranta in si bila med tistimi prvimi, ki si, skupno z nami, začela odkrivati resnično beneško stvarnost in s tem polagati temelje za sedanjo, za nas res že zelo bogato in koristno ustvarjalnost na vseh področjih našega življenja. Prav gotovo boš vesela, ko boš videla danes na odru partizane, ki so pred 40 leti osvobodili tudi naše kraje, kot si prav gotovo vesela vsega tega, kar danes zmoremo tudi mi Beneški Slovenci.« Seveda sem vesela, kot sem vesela spominov na tista najina popotovanja po beneških vaseh pred tolikimi leti, v iskanju ljudi, ki so se potem lotili tako uspešno dela na vseh področjih, tudi na gospodarskem. »No, vidiš. Midva pa nisva še tako stara, da bi ostala le pri spominih. Prav gotovo bova lahko tudi še kaj storila za to našo lepo Beneško Slovenijo, za njeno prebivalstvo, kot za celotno slovensko narodnostno skupnost, ki v naši deželi živi. Upam, da nama bo to zdravje dopuščalo.« NEVA LUKEŠ Ob koncertu kvarteta iz Zuricha beseda O stiski Piše Alenka Rebula Tuta Analiza telesa in duševnosti Vsi pristopi do sprostitve telesa, ki sem jih v prejšnjih člankih omenila, slonijo na predpostavki, da je telesnost neločljivo vezana na psihična doživetja in da je razmah osebnosti nepopoln, če ga ne spremlja tudi vzporeden razmah zdrave telesnosti. Analiz, ki gredo v to smer, je danes zelo veliko. V tej rubriki ne morem predstaviti vseh važnejših teorij in metod, ki bi to zaslužile, ker je njen namen širši in je argumentov, ki zadevajo stisko, še veliko. Zato bom tokrat zaključila s to temo in se ustavila ob dveh knjigah, Id lahko zaokrožita vpogled v svet terapij, ki si postavljajo za cilj tudi (čeprav ne samo) spremembe v človekovi telesnosti (od stanja mišic do delovanja notranjih organov, krvnega obtoka, žlez in imunskega sistema). Razbrati zunanji videz Ken Dychtwald: Psicosoma, Astrolabio, Roma 1978 je knjiga, ki nas precej natančno seznani s govorico telesa. Avtor dobro pozna glavne sodobne teorije, pa tudi jogo in nekatere druge pristope. Iz tega znanja zajema in ga osebno prilagaja svojim spoznanjem. V knjigi obdela telo po področjih (ravnovesje telesa, razlike med zgornjim in spodnjim delom, med levo in desno, sprednjo in zadnjo stranjo; podplati in noge, mišičje okrog spolnih organov, trebušni predel, križni del, prsni koš, ramena in roke, vrat, grlo in čeljusti, obraz in glava). Za vsakega od teh predelov avtor nakaže najbolj pogoste in vidne odmike od zdrave, v polni meri dejavne telesnosti. Ne gre le za zelo vidne pojave kot so prekomerna koščenost ali debelost različnih predelov, zvita hrbtenica ali ploska noga, temveč za celo vrsto komaj vidnih omejevalnih, obrambnih »trpečih« drž — od lege vek in ustne votline do prstov na nogi. Problem knjig kot je ta je v tem, da si človek z njimi ustvari nekakšno knjižno kulturo o svojem telesu ali pa da najde opise prijateljev in znancev ne vidi pa sebe. Skratka: če želi kdo samo informacijo o tem, kako je mogoče analizirati telo, potem mu je tudi branje lahko dovolj. Čim pa kdo želi razumeti problematiko govorice telesa ali spoznati sebe, potem je treba branju nujno dodati izkustvo telesa, se pravi prakso (torej dejavno spoznavanje svoje telesne organiziranosti, občutljivosti, zunanjosti in notranjosti itd.). Govorica telesa namreč ni stvar besed: njeno besedišče so občutki: toplina, mraz, bolečina, slabost, krč, olajšanje, strah, panika, umiritev... Telesnosti človeka torej ni mogoče »razumeti«, ker ni stvar (izključno) razuma: treba jo je predvsem podoživeti, čustveno dojeti, šele ob tem si lahko pomagamo še z razumskimi sredstvi. Preprosto povedano: kdor ne izkusi svojega telesa in ne osvoji njegove govorice, ne more »vedeti«, kaj govori telo drugih. Lahko morda »ve«, in vidi, da je nekdo okoren, a pomena, vsebine te okornosti, čustev te okornosti ne more razbrati. To se mi je zdelo potrebno povedati zato, ker dobijo ljudje potem, ko so prebrali kakšno knjigo o govorici telesa, občutek, da zdaj vedo, za kaj gre. S tem si naredijo slabo uslugo: namesto da bi branje odprlo zavest o lastni neobčutljivosti in pot do razvoja človeka ohranja v zmotnem prepričanju, da svoje telo pozna (zdaj, ko je prebral knjigo, torej svoje telo »še bolje« pozna). Svojega telesa torej ne razberemo iz knjig ampak iz izkustva. Naj dam samo primer: v poglavju o prsnem košu lahko preberemo, kako mišični ovoji s svojo lego govorijo o čustvih hrepenenja v človeku, predvsem o njegovih prvih izkustvih v zvezi z materjo. Kaj je to hrepenenje, si lahko predstavljamo. Vedeli pa bomo, kaj to je, samo v primeru, da sami ali s pomočjo terapevta premaknemo najgloblje mišice prsnega koša: takrat nas bo zajelo dušeče hrepenenje, ki ga je komaj mogoče vzdržati. Od tedaj naprej bomo »vedeli«, kaj duši v sebi človek z vdrtim prsnim košem, in še to približno, ker so izkustva le zelo osebna in pogojena od temperamenta, izkušenj in še drugih okoliščin (na primer kulture, narodnosti). Bioenergetika Bioenergetika je danes že uveljavljena terapevtska metoda s solidno klinično prakso. Razvil jo je A. Lowen, učenec W. Reicha, znanega »heretičnega« psihoanalista. Iz Reichovih predpostavk so se ravile še druge veje terapevtskih smeri (orgonoterapija, vegetoterapija in še druge), ki pa imajo vse nekatere skupne teoretske osnove. Premalo poguma za izvajanje sodobnih glasbenih stvaritev gjpj ^fdeljek, 14. januarja, je bil v Rossetti v Trstu abonmaj-(ÌT1,-,ncert Tržaškega koncertnega k y ’a: Nastopil je godalni kvartet ChuUr‘C^a' Sestavljajo ga Nicolas — prva violina, Urs Schijfr — druga violina, Christoph vir!il er ~~ viola in Sven Sorsperg — l969^elo. Ustanovljen je bi l leta 2iir: Pod imenom Novi kvartet iz Fra*--- usPešno nastopal v Švici, netfpf-P*’ Belgiji in Nemčiji. Na po-PTe(i,vern koncertu se je kvartet bengVtt z znanimi kvarteti iz glas-dobn, oteklosti. Pogrešali smo so-sedfr glasbene stvaritve za tako za-tih , • Prevečkrat slišimo na koncer-kater 2.nana priljubljena dela, s Pubn^ skušajo izvajalci pritegniti «etj^0' Manjka jim poguma za iz-nai,,0.tnovih, še neuveljavljenih del, ne ,^‘krat iz strahu, da jih publika Uvl sprejela. je iyia skladba glasbenega večera kvarit Prodzadnji Haydnov godalni je , °P. 77, št. 2 v F-duru, ki ga kvàn fdatelj napisal kot tudi ciklus P°(Q,,e . °P- 71, 74, 76, pod vplivom žej0 Qni- v. Boudon. Ti vplivi se Jca-Ta.njQV luRmnosti komornega muzici-nem ’ eP°Ii melodičnih linij, pogum-Ijenih ^oduliranju in spajanju odda-' let tonalitet. Haydnov godalni kvar-d°bron Glasbeniki iz Zuricha izvedli sPio j n.e Pa vrhunsko. V igranju ništila -iveli galantnosti Haydnovega 9la$() ln Plastičnosti jasne klasične zit0 n/”6 oblike. Menuet, ki je izra-hitra e,sneGa. značaja, so izvedli pre-Po zn - 62 iasuega ritma, čeprav se znoči,000* Približuje scherzu, kar je le. r J?. za zadnje Haydnove menue-izrazJlcn°st te skladbe je prišla do kii' ,. Predvsem v Andante — stav-riirja 1 ■ jo napisan v obliki svobodnih kal Ritmičnemu finalu je manj-sek, ki je značilen za sklepne stavke klasičnih oblik. Druga skladba je bil Kvartet op. 59, št. 2 v e-molu Ludwiga Van Beethovna. V tem kvartetu je pesniška ideja pomembnejša od glasbene oblike. Stavki so vsebinsko med seboj tako tesno povezani, da njihov pomen razumemo samo v zvezi s celoto. Po vsebini je kvartet tragičen, vendar smo pri izvedbi te skladbe bolj kot tragičnost in dramatično napetost doživljali zdolgočasenost; še posebno v najbolj dramatičnem stavku Molto adagio, ki je ena najbolj presunljivih izpovedi v literaturi za kvartete in izzveni kot molitev. Posebno neustrezna je bila dinamika zaključnega akorda tega stavka. V tretjem stavku Allegrettu, v katerem je Beethoven uporabil ruski napev (kvartet je Beethoven napisal po naročilu ruskega ambasadorja v Avstriji, grofa Razu-movskega), ni bilo lahkotnosti, ki bi morala slediti drugemu dramatičnemu stavku. Najbolje je izzvenel Finale. V drugem delu koncerta smo slišali kvartet op. 41 št. 1 v a-molu Roberta Schumanna. Skladatelj se je preveč nagibal k pisanju za klavir, da bi dosegel prozornost in pretanjenost, ki je potrebna v pisanju za godala. Vendar so v njegovem kvartetu lepi deli, pesniško bogati, z globokimi čustvi. V izvedbi tega kvarteta so se glasbeniki iz Zuricha zlili v enotno izvajalsko telo, do izraza je prišla tudi njihova interpretativna moč, ki smo jo pogrešali pri izvedbi prvih dveh skladb. To je bila najbolje izvedena skladba glasbenega večera. Pohvaliti moramo tudi organizatorje, ki kljub slabemu vremenu niso odpovedali koncerta, kar kaže na resnost in trdnost organizacije. M. SLOSAR Bioenergetska analiza je v bistvu psihoanaliza, ki v obravnavo potegne tudi telo. Analitik se pacienta tudi dotika, izvaja določene pritiske, mu predlaga določene vaje v zvezi s psihičnimi vsebinami, ki jih je analiza priklicala v zavest. Seveda je treba takoj dodati, da so razlike s klasično psihoanalizo v marsičem zelo velike: terapevt je veliko bolj aktiven in soudeležen tudi fizično, pa tudi njegovi cilji so precej drugačni od klasičnih. Bioenergetika po Lowenu je na primer zelo usmerjena v sedanjost in mnoge duševne pojave tolmači drugače kot klasična psihoanaliza. (Mnoga teoretična izhodišča je izdelal Lowen sam). Vendar je problemov okrog bioenergetike veliko: najprej je terapevtov te smeri v Italiji (in tudi drugje) zelo malo (neprimerno manj kot na primer psihoanalitikov) in to ima svoj vpliv na razvoj tako teorije kot prakse: razvoj je počasnejši, izmenjava in obogatitev omejeni. V bistvu še vedno vsa bioenergetika stoji na Lowenu in je zajeta v njegovih knjigah. Drugi problem pa je ta, da je vsaj po moje zelo težko združevati dvoje tako svojevrstnih sposobnosti kot sta in analitična sposobnost in sposobnost dela s telesom: terapevt z obema izvrstno razvitima sposobnostma (in torej z obojestransko formacijo) je verjetno redek pojav. Ni slučaj, da so terapevti telesa pretežno odlični praktiki, ki pa se ne ukvarjajo z dolgotrajnim globinskim delom, medtem ko odlični psihoanalitiki običajno ne kažejo zanimanja (ali nagnjenja) za delo s telesom. V tem smislu je Lowen izjema in tudi pri njem je opaziti, da so knjige nekoliko neurejeno zastavljene (čeprav temeljite in po moje bistvene za današnjo psihoterapijo). Verjetno bioenergetika le predstavlja obvezno postajo za vse, ki se želijo seznaniti s poenotenim odnosom do človeške osebnosti, kar je danes že precej živa težnja v psihoterapiji. Alexander Lowen je napisal celo vrsto knjig, navedla pa bom le dve, od katerih je mogoče preiti na vse ostale: Paura di vivere. Astrolabio, Roma, 1982 in II linguaggio del corpo, Feltrinelli, Milano, 1978. Prva knjiga je veliko lažja za branje, medtem ko druga zahteva od bralca, da pozna vsaj osnove psihoanalize oziroma psdhodinamične teorije nevroz. novost na knjižni polici Ime Borisa A. Novaka se zadnje čase vse pogosteje pojavlja v javnosti. Naj omenimo samo njegovo novoletno premiero Mala in velika luna, igro za otroke in odrasle ob istočasnem izidu’ tega teksta v knjigi. Sicer pa je Boris Novak, (rojen leta 1953), zdaj zaposlen kot dramaturg v ljubljanski drami, izdal že več knjig. Prva je bila pesniška zbirka Stihožitje, ki je izšla leta 1977 in s katero se je pesnik predstavil kot pesnik izjemne jezikovne občutljivosti in oblikovne moči, kot je zapisal kritik in avtor spremne besede Aleš Berger. Za zbirko Stihožitje je Novale prejel Zlato ptico, nagrado za pesniško zbirko v letu 1978. Sledila je pesniška zbirka Hči spomina (leta 1981), ki je pod tem naslovom združevala tri poeme. V nasprotju s prvo pesniško zbirko, v kateri so bila upesnjevana stanja, oblike stvari in razmerja med njimi, se je v novi zbirki pojavil izrazito osebni lirski mo- ment z izpovednostjo pesnikovega odnosa do sveta. S to zbirko se je pesnik utrdil v mlajši slovenski poeziji. Sledila je zbirka 10O1 strani, za katero je Boris A. Novak dobil lani nagrado Prešernovega sklada. V tej zbirki si je postavil stroge formalne zahteve. Sicer pa je to zbirka, kot je pojasnil kritik, srečne poezije, kljub odtujenosti in ljubezenskim ranam, ki jih izraža Novakova poezija. Zdaj je pri Mladinski knjigi izšla četrta pesniška zbirka Kronanje. (Seveda je treba omeniti vmes še dve pesniški zbirki za otroke in tri igre za otroke, ki jih predvajajo v gledališčih in lutkovnih odrih, doma in v tujini). Knjiga Kronanje prinaša štiri sonete: Mala morska deklica, Harlekin, Faeton in Kronanje, ki jih zaključuje spremna beseda Aleša Bergerja. V njej skuša po predstavitvi pesnika in njegovega dosedanjega dela, bralcu pojasniti bistvo teh štirih sonetov. Prvi trije soneti, temeljijo na metafori: prvi parafrazira Andersenovo pravljico pri čemer je mala morska deklica simbol hrepenenja. V drugem sonetu Harlekin, upesnjuje pesnik absurdno igralčevo usodo; v tretjem sonetu pa je poudarjena pogubnost pesnjenja. Zadnji sonet, ki je tudi formalno vrh dosedanje Novakove poezije pa pripoveduje o koncu pesniške iluzije po kateri naj bi bilo mogoče poenačevati življenje in pesnjenje. Ker se pesnik spet vrača k pozabljeni formi sonetnega venca pomeni z Novakom vračanje modeme poezije v to klasično formo. Novakova pesniška knjiga Kronanje je tudi grafično lepo in skrbno opremljena (opremil Jure Kocbek, grafično oblikoval Borut Kovše), tako da imamo pred seboj lepo knjigo. Sl. Ru. Prisotnih 29 reprezentanc in več kot 300 tekmovalcev V SEEFELDU V AVSTRIJI ODPRLI 35. SP V NORDIJSKIH DISCIPLINAH SEEFELD — Z uspelo, zai-es pisano prireditvijo na posebnem stadionu, ki so ga uredili okrog umetnega drsališča pred olimpijskim središčem, so v tirolski trdnjavi nordijskega smučanja slovesno odprli 35. svetovno prvenstvo. Uradno ga je razglasil za odprto predsednik republike Avstrije dr. Rudolf Kirchschlager, v slavnostni povorki pa je šlo 29 reprezentanc z več kot 3CQ tekmovalci in tekmovalkami. Avstrijci so s sporedom na otvoritvi, ki je obsegal folkloro, šport in umetnost, hoteli opozoriti na svojo deželo kot turistično vabljivo in gostoljubno, tako pa naj bi bilo tudi prvenstvo samo, ki ga v Seefeldu zdaj prirejajo že četrtič. To visoko planoto so za smučarski tek odkrili ob svetovnem prvenstvu 1933, ko je v najprej določenem prizorišču Innsbrucku zmanjkalo snega, ob obeh olimpijskih prireditvah 1946 in 1976 pa so Seefeld že od vsega začetka izbrali za prizorišče tekov in skokov na srednji skakalnici. Z vrsto novih investicij, tiskovno središče, preurejena in izpopolnjena skakalnica, tekaški stadion ter dopolnjene proge, je Seefeld pokazal, da prvenstvu pripisuje velik propagandni pomen, navzlic temu pa je iz javnih sredstev dobil vsega 20 mihjenov šilingov, medtem ko so prireditelji petkrat tolikšno vsoto zagotovili s tržno dejavnostjo. Med slovesnim mimohodom je bila prijaznega sprejema deležna tudi jugoslovanska reprezentanca, kateri je bil zastavonoša 18-letni skakalec Janez Štirn, lanski mladinski svetovni podprvak, ki je doslej edini Jugoslovan s, kolajno z nordijskih tekem na najvišji ravni. Na članskih svetovnih prvenstvih takega uspeha za Jugoslavijo doslej še ni -bilo, najboljša uvrstitev pa je šesto mesto tekačev na 50 km Franca Smoleja in na 14. svetovnem prvenstvu leta 1937 v Chamonixu. Bo to morda rekord, ali bo morda ta rekord letos dosežen? Morda pa le. (E.B.) Miiller in Wirnsberger najhitrejša v Wengnu WENGEN (Švica) — Švicar Peter Miiller in Avstrijec Peter Wirnsberger sta bila najhitrejša na včerajšnjih poskusnih vožnjah pred današnjim smukom v Wengnu, veljavnim za svetovni pokal. Ta smuk bo namesto tekme, ki je 22. decembra lani odpadla v Bormiu. Med boljšimi sta bila tudi Italijana Sbardellotto in Mair. Prišlo je tudi do dveh padcev, pri čemer si je Kanadčan Scott Wool-ley zlomil nogo, Danec Henrik Kon-gahblm pa si je poškodoval ramo. Boniekov superpokal... Poljak Zbigniew Boniek je bil glavni junak predvčerajšnje tekme za super' pokal med Juventusom in Liverpoolom. Poljski reprezentant (na sliki AP) ie za turinsko moštvo dosegel oba zadetka in bil gotovo tudi najboljši na igrišču Atletika: danes in jutri v Parizu Prvo dvoransko SP V košarkarskem pokalu prvakov Granarolo za las ob zmago v Madridu PARIZ — Danes in jutri bo v Parizu prvo dvoransko atletsko svetovno prvenstvo, ki se ga bo udeležilo 75 držav s skoraj 400 tekmovalci in tekmovalkami. Medtem so že sklenili, da bo drugo dvoransko SP 6. in 7. marca v Indianapolisu. Na današnji slovesnosti ob svečanem odprtju prvenstva bodo zastavo tega SP nosili štirje francoski olim-Ipijjski prvaki, in sicer Micheline Ostermeyer (zlata kolajna v Londonu v metu diska in krogle), Guy Drut (zlata kolajna na 110 m ovire v Miinchnu),- Alain Mimoun (zlato v maratonu v Melbournu) in Colette Besson (olimpijska prvakinja na 400 m v Ciudad Mexicu). Med zadnjimi prijavami naj omenimo skakalko v daljino, Romunko in bivšo svetovno rekorderko, Vali Ionescu. V Parizu dajejo tudi veliko pozornost nastopu številnih afriških držav. Danes bo na sporedu osem finalov. Moses: »Nedolžen sem« NEW YORK — Olimpijski zmagovalec in svetovni rekorder na 400 m ovire, Američan Edwin Moses, je na neki tiskovni konferenci odločno zavrnil vse obtožbe o zavajanju k prostituciji. Kot znano, ga policija dolži, da je ponudil denar neki ženski, v resnici policajki. Moses je dejal, da ga je vsa afera zelo potrla, vendar se bo boril, dokler ne bo dokazana njégoVa nedolžnost: v resnici naj bi ga ženska ustavila in ga vprašala za denar. Po mnenju Mosesovega odvetnika jé policija namenoma hotela spraviti v težave atleta. OTC znižali kazen RIM — Disciplinska komisija italijanske košarkarske zveze je klubu OTC iz Livorna znižala kazen: namesto prepovedi dveh kol igranja na lastnem igrišču košarkarji OTC ne bodo igrali doma le eno kolo. Real Madrid — Granarolo 95:90 (51:44, 81:81) REAL MADRID: Robinson, 20, Del Corrai 6, Romay 4, Martin 21, Corga-lan 6, Iturriaga 11, Jackson 27. GRANAROLO: Brunamonti 19, Valenti 2, Villalta 15, Rolle 26, Van Breda Kolff 14, Lanza 8, Binelli 6. SODNIKA: Jallon (Fr.) in Leemann (Švi.); PM: Real Madrid 17:24; Granarolo 18:23; PON: Binelli (26), Romay (34). MADRID — »Vnaprej se ne preda jemo,« je pred odhodom v Madrid dejal Villalta. Njegove besede je kazalo vzeti kot priložnostno izjavo, ki jih pred tekmami ne manjka. Vendar ni bilo tako. Čeprav je marsikdo menil, da je gostovanje pri Real Madridu, in to še brez poškodovanih Fantina, Daniela in Bonamica, medtem ko se tudi Villalta in Van Breda nista počutila najbolje, skorajda brezupno, pa je Granarolo pokazal iz- redno požrtvovalnost, voljo do uspeha, ki mu je ušel le za las, morda tudi po krivdi sodnikov. Po izredno slabem začetku (32:18 v 11. minuti za Real), ko Villalti in Rolleju nikakor ni šlo od rok, je bolonjska peterka stisnila zobe in trdovratno začela z zasledovanjem. V 19. minuti je zaostanek zmanjšala na samih 5 točk (47:42). S tako igro je nadaljevala tudi v drugem polčasu, ki je bil vseskozi izredno izenačen. Kar štirikrat se je Granarolo približal na sami dve točki razlike ter v 32. minuti končno dohitel nasprotnika pri rezultatu 70:70 in v 36. min. tudi prvi povedel (75 proti 76). Konec regularnega dela je bil izredno napet. Ko je do kraja manjkalo 24 sekund, je bil izid še vedno 81:81, tedaj pa je občinstvo, ko sta sodnika dosodila žogo Granarolu, začelo metati na igrišče razne predmete. Tek- mo so nekaj časa prekinili, italijanski igralci pa so se na predlog samih sodnikov zaradi varnosti umaknili 3 terena. Granarolo je imel torej zadnjo žogo, ko sta sodnika žvižgala Brunamonti ju zelo dvomljiv prekršek nad Corbalanom. Manjkale so le še 4 sekunde, ki jih Real Madrid ni izkoristil. Treba je bilo odigrati podaljšek, v katerem pa so Italijanom o-čitno pošle moči in domači so tesno slavili in s tem verjetno zapečatili usodo Granarola v pokalu prvakov. CSKA — Makabi 79:67 (41:35) Makabi — CSKA 87:81 (50:31) LESTVICA: Bancoroma in Makabi 6; Cibona, CSKA, Real Madrid 4; Granarolo 2. PRIHODNJE KOLO: Bancoroma ' Real Madrid, Makabi - Granarolo. Cibona - CSKA. Tiskovna konferenca v Rimu Acosta: »tie-break« tudi v odbojki RIM — Dinamični predsednik mednarodne odbojkarske zveze, Mehikanec Ruben Acosta, ki je zamenjal že priletnega Francoza Paula Libauda, si močno prizadeva, da bi tudi odbojka postala bolj spektakularna in privlačna. Na včerajšnji tiskovni konferenci v Rimu je Acosta med drugim dejal, da bo glavna novost glede odbojke na olimpijskih igrah v Seulu »tie break«. Le-tega bodo uvedli v petem setu, da bi časovno omejili trajanje tekem. Set bo sicer trajal do 15 točk, vendar se bodo štele kot točke vse zaključene akcije in ne samo po lastnem servisu. Tudi trenerji bodo lahko bolj temperamentni na klopi. Dajali bodo lahko nasvete svojim igralcem in tudi navijah. »Odbojka je s 120 milijoni člani v velikem razmahu in odbojkarski spektakel v Seulu bo izreden in po mojem mnenju v Seulu bojkota ne bo,« je sklenil svoj poseg Acosta. kratke vesti - kratke vesti Premoč Švicark MONTE PORA (Bergamo) — Na včerajšnjem tekmovanju v veleslalomu. za evropski pokal v okviru štiridnevnega tekmovanja »Monte Pora« so največ uspeha imele Švicarke, ki so osvojile vsa prva tri mesta. Zmagala je namreč Regula Bet-schart, druga je bila Marielle Studel, tretja pa Heidi Zeller. Najboljša od Italijank je bila Paola Toniolli (peta). Šesto mesto pa je osvojila Paolella Magoni. Velika škoda na športnih objektih v Milanu MILAN — Potem ko je predvčerajšnjim zaradi preobihce snega popustila streha na kolesarskem dirkališču Vigorelli ter sé zrušila na komaj obnovljeno progo, so včeraj morali zapreti tudi milansko športno palačo: prav tako zaradi snega in vode se je streha deformirala in na nekaterih mestih popustila tudi za meter, kar pa naj bi bilo še vedno v dopust- nih mejah in naj ne bi obstajala takojšnja nevarnost, da se struktura podre. Vsekakor so jo iz previdnosti zaprli ter začeli odstranjevati sneg in popravljati številne razpoke. Pariz - Dakar: prekinili včerajšnjo etapo TICHIT (Mavretanija) — V sedmih letih, odkar prirejajo rally Pariz -Dakar, so včeraj prvič prekinili neko etapo. Tekmovalci so sicer v jutranjih urah regularno startali iz Neme, vendar so jih organizatorji zaradi peščene nevihte, ki je zelo zmanjšala vidljivost na itak slabo zaznamovani progi, po 137 km ustavih. Pepper boljši od Puljanke BENETKE — Na košarkarskem turnirju Alpe - Adria, na katerem nastopata tudi Smelt Olimpija in videmski Avstralian, je Pepper iz Mester brez težav s 124:96 premagal Puljanko. Namizni tenis: 1. ženska italijanska liga Cagliari-Kras 23. januarja Povratno četrtfinalno tekmo v prvi ženski itahjanski namiznoteniški ligi med Cagliarijem in Krasom, ki so jo prejšnji teden zaradi slabega vremena preložih, bodo igrali v sredo, 23. januarja ob 16. uri v Cagliariju. Kot je znano, so naše predstavnice v prvem srečanju doma brez vsakršnih težav premagale Sardinke s 5:0. Danes v Sovodnjah smučarski tek Obilica snega je kot nalašč za tiste, ki bi se radi pobliže spoznah s smučarskim tekom. SPD Gorica, smučarski odsek, vabi zato danes, ob 15.30 v Sovodnje, kjer bo na razpolago vaditelj. Zbor v Ul. Zanetti. Segafredo sponsor McLarna GORICA — Podjetje Segafredo, ki sponsorizira goriško košarkarsko eki- po, ki nastopa v itahjanski A-2 ligi-je sklenilo sporazum tudi z McLar-nom, lanskim zmagovalcem v fornM4; li ena, za katerega nastopata Nik1 Lauda in Alain Prost. Pogodba je triletna, stroški pa znašajo okrog nnih' jardo lir in pol vsako leto. totip 1. — prvi 1 X drugi X 1 2. — prvi 1 X 2 drugi 2 1 X 3. — prvi X 1 drugi 1 2 4. — prvi X 1 2 drugi 1 X 2 5. — prvi X 2 drugi 1 X 6. — prvi 2 X drugi X 1 danes igra za vas Jožko Širca totocalcio Ascoli - Torino 1 Cremonese - Sampđoria 1 X Fiorentina - Lazio 1 Inter - Atalanta 1 Juventus - Como 1X2 Napoli - Verona 1 2 Roma - Avellino 1 Udinese - Milan 1 X 2 Bari - Catania. 1 Cagliari - Lecce X 2 Genoa - Pescara 1 Ancona - Pistoiese X 2 Imperia - Prato 1 Jožko Širca (letnik 1955) se je začel ukvarjati z odbojko pred šestimi leti. Pri Sokolu je bil namreč kot odbornik in spremljevalec, obenem pa je tudi skrbel za mladinski kader. Sedaj je pri Meblu tehnični vodja in nenadomestljivi organizator, saj je naši združeni odbojkarski ekipi v neprecenljivo pomoč. Prejšnji teden je Patricija Magnani od 12 možnih pravilno napovedala osem rezultatov. Nogometaši še vedno na »počitnicah« Naši amaterski nogometaši so ^ vedno na nepričakovanih in verjet11, tudi ' nezaželenih počitnicah. NajP1” zaradi božičnih in novoletnih počit-’11 ’ zatem hudega mraza in nazadnje obu nega sneženja, so ustavljeni že skb rajda mesec dni. Nekateri so si tem skušali pomagati vsaj s Prlie. teljskimi tekmami, potem ko je 0 želna in pokrajinska nogometna z v za odložila uradna srečanja, veno31 so jih le malo izpeljali. Tudi ta teden bodo igrišča vala v svoji neobičajni belini. smo že včeraj poročali, so na^nrte sklenili, da v soboto in nedeljo bo nogometa. Ker tudi možnosti trening ni, je pričakovati Prece^Cr padec forme igralcev, tako da ob novnih nastopih lahko pričakujem0 t di kakšno presenečenje' Na naši sliki vidimo trebenski Pfj vokotnik, ki je uporaben za vse k drugega kot za nogomet. KOŠARKA: V NEDELJO V DOLINI Zaostala tekma *a Borove člane . Kot znano se bo povratni del ko-Sarkarskega promocijskega prvenstva na Tržaškem pričel šele v soboto, 26. Januarja, tako da bodo ta konec te-Qna igrišča prazna. Izjema je le do-unska telovadnica, v kateri bodo v nedeljo ob 11.00 igrali zaostalo tekmo zadnjega kola prvega dela med Bonom Radensko in Libertasom. Tekma J® za Vatovčeve varovance zelo po-Tembna in od njenega izida bo v [narsičem odvisna motivacija, s ka-"f1"0 se bodo borovci lotili drugega ^ela prvenstva. V primeru zmage bi i^nnneč »plavi« sklenili prvi del na mestu le z dvema točkama ?!anj od vodilne Barcolane, poraz pa ,1 precej zmanjšal možnosti naših gralcev, ki imajo letos lepo priložit, da naskakujejo D ligo. Pri tem ,etJa omeniti, da sodi Libertas po akovosti v zgornjo polovico lestvice. , ‘”aj omenimo še, da so v prejšnjih Cns .igrali tudi zaostalo tekmo med US in Intermuggio. Miljčani so pre-pnetili in s 66:76 izbojevali svojo pr-0 letošnjo zmago. Promocijsko prvenstvo na Goriškem Težka naloga za Dom Prejšnji teden se je zaključil prvi del promocijskega prvenstva na Goriškem, letos pa je košarkarska federacija ukinila premor med prvim in drugim delom prvenstva, tako da bo že jutri zopet živo na igriščih. Domovci bodo že v prvem kolu pred zelo težko nalogo, saj bodo na domačih tleh gostili Pom iz Tržiča, ki trenutno zaseda skupno z Italo iz Gradišča in Gradežem prvo mesto na lestvici. V prvem srečanju so belo -rdeči visoko klonili v Tržiču, treba pa je reči, da je bilo to najslabše srečanje, kar so jih do sedaj odigrali naši. Igralci Poma so v prejšnjem kolu nerodno izgubili proti Polisonti-ni, to pa verjetno pomeni, da ekipa ni v najboljši formi. Gojko viče vi varovanci hočejo z jutrišnjim srečanjem popraviti slabo tržiško predstavo, zmaga pa bi bila gotovo pravi podvig. V povratnem delu bodo belo - rdeči odigrali pet srečanj na domačih tleh, štiri pa na tujem. Vse močnej- MLADINSKI NOGOMET - tedenski komentar Ze mesec dni brez treningov Slabo vreme še naprej ovira potek gornetnih prvenstev. Na mladinski Merit 86 ^ave K' ®e stopnjujejo, j^tern ko mlajši cicibani, cicibani tnotZ^e^Ki Kak počivajo so nogo-fta -- -v Kategorijah najmlajših in PgT^čajnikov doživeli že tretji zapo-Zv Ti stop. Skoraj gotovo pa ukrep ';Ze ni začasen in ga bodo podaljša-br-f6 dlie’ saj so igrišča povsem ne-l^pTrerna za igro. Dejstvo, da ni teni trenerje posameznih društev avzaprav ne moti, saj bi bilo po-Rra?0rrLa nesmiselno, da bi jih odi-i ..na zasneženih ali poledenelih dai1'*1 - Mnogo bolj skrbi dejstvo, zen°? tekmah ni niti treningov. Ra-t„. tistih (redkih), ki razpolagajo s čen'Vadteco in si lahko vsaj v dolo-m£teeri pomagajo, večji del nogo-jj^asev že več kot mesec dni ne tre-tu je vsekakor zaskrbljujoče, že na polovici prvenstva in ®cija nogometašev je ta čas bolj pr teanj standardizirana. Po dolgem host'11 pa nastopijo še druge nevar-kattii K0*" na primer poškodbe, med lev t"Irrn j« najznačilnejša pretegni-s^teisic. Vsaka tekma lahko v tem ,u Pripravi mnogo bridkih pre-uecenj. Ve^j^onski premor povzroča teža-Pov Tni vodstvu nogometne zveze. Med 111 *:>0^0 naorali namreč obnoviti vW- ar daljših prvenstev, ki se za-gram'10!- nkičajno tja do aprila. Proti, do treba podaljšati ali zgostite. k h-11 pa vetja’ da bi bilo bolj-Mite° m se že sedaj izrekli za pre-bruarV niladinskih prvenstev do fe-da S(>Ja' Le takrat lahko pričakujemo, jev, v. n°do kola vrstila brez zasto-tudi 1 avsezadnje je bila ista pesem nilafj;;Lni- Zaradi obilnih padavin so nov nogometaši počivali več ted-Kako10 tstem času. škodj že, pretiran pesimizem menor’11 npnjmo, da se težave z vre-v nov, ne bodo zavlekle. Naše ekipe Pa jih nt letu še niso igrale, čakajo s°deč nudvomno težke naloge, vsaj lih. Oti fidili v zadnjih lanskih ko-vanju naraščajnikov tudi v nadalje-tnenliiv tenknjemo nastope s spre-Prveea n, srečo, ki so bili značilnost dela, čeprav velja pripomniti, da bo odslej Zarja menda nastopila spet v popolni postavi. Poškodbe in kazni so le spomin in Bazovci nestrpno pričakujejo začetek tekmovanj. V prvenstvu najmlajših je združena ekipa Krasa na tretjem mestu. Objektivno lahko upamo, da bodo »rdeče - beli« v drugem delu celo nadoknadili zaostanek, saj je po splošnem mnenju ekipa dobra. (M. Tul) Občni zbor trenerjev FIPAV V nedeljo 3. februarja bo na sedežu Dopolavoro Ferroviario v Vidmu (Ul. Cemaia 2) deželni občni zbor odbojkarskih trenerjev, na katerem bodo izvolili predsednika in odbornika tega organa za štiriletje 1985/88. Pravico do glasovanja imajo trenerji prve stopnje s petnajstmesečno prakso in trenerji druge stopnje, pooblastila pa niso dovoljena. Občni zbor bo ob 15. v prvem in ob 15.30 v drugem sklicanju. Dosedanji predsednik je dr. Filipelli, člana odbora pa sta prof. Bemes in Pellizzer. še ekipe bodo gostili, to pa je gotovo lepa prednost. Ostah datumi srečanj pa so sledeči: Isontina - Dom (27.1.), Dom - Polisontina (2.2.), Dom - Corridoni (9.2.), Edera - Dom (17.2.), Dom - Rala (23.2.), Ardita -Dom (2.3.), Dom - Grado (9.3.), Sapa - Dom (16.3.). (M. Čubej) MLADINSKA KOŠARKA V košarkarskem prvenstvo mladincev bo spet na sporedu derbi. V Rep-nu bosta svoje moči merila Polet in Kontovel Electronic Shop B, ki je tudi favorit za zmago, še posebno sedaj, ko se po zmagi nad Scogliet-tom lahko spet poteguje za vrh. Bor bo gostoval pri Ferroviariu, Kontovel A pa se bo doma pomeril z« Libertasom. Izbrani kadeti Jadrana Ferco se bodo na tujem spopadli s Scogliet-tom, ki je edino moštvo, s katerim so se morali v prvem delu prvenstva nekoliko več preznojiti. To bo verjetno najbolj neugodna tekma Jadranov-cev v povratnem delu prvenstva, tudi zaradi dejstva, ker bodo tekmo odigrali na odkritem in spolzkem igrišču Scoglietta. V obstoječih vremenskih razmerah pa je sicer zelo verjetno, da bodo prisiljeni tekmo preložiti. Prejšnji teden pa je začelo prvenstvo propaganda, v katerem bi moralo Borovo moštvo kljub uvodnemu porazu odigrati vidnejšo vlogo. V prvenstvu naraščajnikov bo Bor gostil močnega Don Bosca, Kontovel pa bo igral v gosteh proti zelo dobremu moštvu SGT, tako da so tudi tokrat izgledi za zmago naših moštev precej skromni. Polet bo počival. Po daljši prekinitvi se bodo na igrišča vrnili tudi dečki in že v prvem kolu bo na sporedu derbi med našima edinima predstavnikoma v tej konkurenci Borom in Sokolom. SPORED MLADINCI: jutri ob 15.30 v Mira-marskem drevoredu: Ferroviario -Bor; v nedeljo ob 11.00 na Proseku: Kontovel A - Libertas; v nedeljo ob 11.00 v Repnu Polet - Kontovel B. KADETI: v nedeljo ob 9.00 v Ul. dello Scoglio: Scoglietto - Jadran Farco. NARAŠČAJNIKI: v nedeljo ob 8.30 v Ul. Ginnastica: SGT - Kontovel, v nedeljo ob 10.00 na stadionu 1. maj: Bor - Don Bosco. DEČKI: jutri ob 15.30 na stadionu 1. maj: Bor - Sokol. (Cancia) obvestila ZDRUŽENA EKIPA FRIULEXPORT prireja ob jutrišnjem prvenstvenem gostovanju avtobusni izlet v Rezijo. Odhod s Trga Oberdan ob 13.45. Prijave v tajništvu stadiona »1. maj« od 17. do 19. ure, telefon 51377. ZDRUŽENA EKIPA MEBLO organizira v soboto, 19. t. m., avtobusni izlet v Nerveso ob priliki prvenstvene tekme. Odhod z nabrežinskega trga ob 15.00. Prijave po telefonu na št. 299-509, 200-348 in 200-806. SK DEVIN sporoča, da se v nedeljo, 20. t. m., nadaljuje tečaj na Trbižu. Avtobus bo vozil z istim umikom kot v nedeljo, 6 januarja. S P D T obvešča vse tiste, ki jih zanima treking okoli Anapura v Himalaji, naj se telefonsko obrnejo na dr. Ivana Simu-niča v jutranjih urah (tel. št. 227-372). ŠPORTNI KROŽEK KRAS vabi člane in prijatelje v petek, 25. t. m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju na 21. redni občni zbor, ki bo v prostorih osnovne šole »1. maj 1945« v Zgoniku z naslednjim dnevnim redom: 1. otvoritev; 2. izvolitev delovnega predsedstva in volilne komisije; 3. poročila; 4. razprava in pozdravi; 5. razrešnica staremu odboru; 6. volitve; 7. razno. JADRALNI KLUB ČUPA obvešča, da bo 13. redni občni zbor danes, 18. t. m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani. Ul. sv. Frančiška 20. Dnevni red: otvoritve, poročila odbornikov. razrešnica odboru, pozdravi gostov, razprava, volitve novega odbora, razno. V odbojkarskem prvenstvu deklic Friulexport znova prvak c: iz planinskega sveta ZJ S^i tečaj SPDT Manu Z0! t-m-> se bo m Zon~ Cai, ace‘ vsakoletni smučarski tersko .orOonizira Slovensko pla-?adeh tir U-^Vo- Tečaj bi se moral že vremlSnÌ°. ne(telj0. zaradi neugod-'ožili. vazmer pa so ga pre- ^vo-t, upajoč na. zboljšanje °p 6.3(ja-’ bodo tečajniki odpotovali ^e' Oro^Pre