Predlog SSk o manjšinskem predstavništvu Trijezična knjiga o Jošku Gravnerju Na Vrhu 44. srečanje planincev JCPrimorski * ^^ dnevnik št. 137 (21.374) leto LXXI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu TOREK, 16. JUNIJA 2015 na iPadu, ko je časopis še v tisku □ Available on the App Store POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 771124 666007 506 16 Alarmni zvonec je spet zazvonil Dušan Udovič Izid nedeljskih balotaž na občinskih volitvah pravzpaprav niti ni presenetljiv, saj v dobri meri potrjuje tendence, ki jih je bilo jasno zaznati že pred dvema tednoma na deželnih volitvah. Tokrat tudi premier Renzi govori o porazu Demokratske stranke, v katerem med vsemi izstopata slaba rezultata za levo sredino v Benetkah, kjer je upravo po več kot 22 letih prevzela desna sredina, in v Arez-zu, postojanki ministrice Boschi-jeve sredi tradicionalno »rdeče« Toskane. A Demokratska stranka je tudi drugod izgubila več občin, kjer so slavili pristaši Grillovega gibanja ali desna sredina. Slednja se je uveljavila povsod, kjer je, kljub razlikam in delitvam, bila sposobna nastopiti skupaj. Voditelji DS so bili včeraj upravičeno poklapani, malo je bilo javnih izjav in komentarjev. Na udeležbo in rezultat teh volitev je nedvomno vplivala serija okoliščin, ki Demokratski stranki niso bile naklonjene. Gotovo je svoje prispevala podkupninska afera v prestolnici, ki dobiva dan za dnem alarmantnejše razsežnosti. Zraven je treba dodati klimo, ki jo v državi ustvarja vse bolj neznosen pritisk prebežnikov, pri čemer je vlada emergenco prisiljena reševati sama, potem ko ji Evropa dobesedno obrača hrbet. Desnica pa pri tem brezobzirno igra na karto strahu pred navalom priseljencev, ki ga je vse težje držati pod nadzorom. Volitve so bile tudi v času parlamentarne razprave o pomembnih reformah, med katerimi še zlasti šolska reforma vzbuja veliko pomislekov nad vladnimi predlogi. Vsak izmed teh dejavnikov je nekaj prispeval k porazu Demokratske stranke, vendar ne odločilno. Večjo vlogo so odigrali interni strankarski pretresi in napake, ki so sledile. Za poraz si v prvi vrsti vedno kriv sam. Pri številnih volivcih leve sredine gotovo ni stimulativno delovalo dejstvo, da je Demokratska stranka notranje razklana in se težko poenoti pri vprašanjih in predlogih reform, ki so za prihodnost države bistvene. Tu je še mehanizem primarnih volitev, za katere se vse bolj izkazuje, da ob pomanjkanju jasnih in dogovorjenih pravil igre bolj škodijo kot koristijo. Če so bile deželne volitve za Renzijevo stranko alarmni zvonec, je nedeljski pekoč poraz v ba-lotažah potrditev, da se mora Demokratska stranka resno vprašati, kako poenotiti in utrditi lastne vrste. To je njen največji problem, ki bo v prihodnje odločal o njenih uspehih ali porazih. italija - Drugi krog županskih volitev Volilni poraz v Benetkah zelo boleče odmeva v DS Desna sredina upravičeno zadovoljna z volilnimi izidi trst - Na Cesti za Opčine ustavili 22 priseljencev Prihodi in odhodi Kontovel zapustilo sedem migrantov, še pet pa jih bo odšlo čez nekaj dni Del priseljencev, ki so jih včeraj ustavili na Cesti za Opčine fotodamj@n - -, J .J........- TRST - Na Cesti za Opčine so karabinjerji včeraj ustavili 22 priseljencev in Afganistana in Pakistana, konec preteklega tedna pa so policisti pri Fernetičih odkrili še štiri migrante iz Pakistana, kar potrjuje dejstvo, da ostaja tržaška pokrajina pomembno območje prihod prebežnikov v Italijo po kopnem. Medtem pa je Kontovel zapustilo sedem azilantov iz Nigerije. Prepeljali so jih na Sicilijo. V prihodnjih dneh bodo preselili še preostalih pet priseljencev, ki so nameščeni na Kontovelu. Na Tržaškem se nahaja 643 migrantov, od katerih pa jih je 90 brez prenočišča. Tem nudijo le tople obroke hrane. Na 4. strani štandrež - Nočejo sežiganja biomase Proti termoelektrarni tudi po sodni poti + A 5 iKJvi.vtü 1.1 iiüwrjíALJ DOBAVA IN MONTAŽA Leseni podi Blindirana vhodna vrata Notranja vrata Okna in okvirji áant'Anna Imp!"«*! TVoíporii Tunffcri f Pogrebno podjetje ...v Trstu od leta I9Û8 vrata pvc okna in okvirji GIOMA S.r.l., Ulica Remis 50 - 33050 S. Vito al Torre Tel./Faks 0432 997154 info@giomapavimenti.it - www.giomapavimenti.it (UD) -J Več kot stoletje nudimo pogrebne storitve in prevoze na tržaškem območju, v Italiji kot tudi v inozemstvu. Devin-Nabrežina 166 - Trst skorajšnje odprtje nasproti pokopališča v Nabrežini Ul. Torrebianca 34 Ul. dell'lstria 129 Ul. degli Alpini 2 - Opčine tel. 040 213356 Usluge na domu RIM - Volilni poraz v Benetkah zelo boleče odmeva v Demokratski stranki, ki se sprašuje o razlogih splošnega neuspeha v drugem krogu županskih volitev. Medtem ko sodelavci Mattea Renzija za neuspeh krivijo neurejene razmere v stranki, marsikdo postavlja pod vprašaj sistem primarnih volitev. DS je izgubila ne le v Venetu, temveč tudi v toskanskem Arezzu, slavila pa je v Mantovi in Leccu v Lombardiji, kjer Severna liga očitno ni tako močna, kot v sosednjem Venetu. Na Siciliji so marsikje zmagali župani iz vrst Gibanje 5 zvezd, kar velja tudi za Sardinijo. V desni sredini se upravičeno veselijo volilnih izidov, njeni najbolj razsodni predstavniki pa opozarjajo, da vladna opozicija lahko premaga Ren-zija le z enotnim nastopom Lige in For-za Italia. Na 2. strani Korošec Rudi Vouk kritično o Sloveniji Na 3. strani Vprašanje azilantov v tržaški pokrajini Na 4. strani Trst: pocestni nočni »lov« na mamila Na 5. strani Začenja se Festival kitar Kras Na 10. strani Gorica ni Ventimiglia Na 14. strani e. TIM MATAVZ in VALTER BIRSA z GOSTI vabijo na BILJE, NEDELJA, 21. e. 2015, OB 17.00 URI DOBRODELNI NOGOMETNI SPEKTAKEL M ff^ » jppe^ t S GENERALNI SPONZOR esiihit europa 0 podi 2 Torek, 16. junija 2015 ITALIJA Desna sredina prevladala v drugem krogu županskih volitev Volilni poraz v Benetkah pretresa Demokratsko stranko RIM - Volilni poraz v Benetkah zelo »peče« Demokratsko stranko, ki se samokritično sprašuje o svoji politiki in tudi o izbiri županskih kandidatov. Senator Felice Casson očitno ni bil pravi kandidat v bitki z Luigijem Brugnarom, ki je znal pritegniti ne le volivce desne sredine, temveč tudi ljudi drugih prepričanj. Nizka volilna udeležba (na volišča v Benetkah je šlo manj kot polovica upravičencev), ki je navadno škodovala desni sredini, je tokrat prizadela predvsem Cassona, ki si je župansko kandidaturo priboril na primarnih volitvah v levi sredini. Na volilni izid v tradicionalno »rdečih« Benetkah je nedvomno vplival tudi splošni volilni trend v Venetu, kjer je Severna liga na deželnih volitvah doživela zmagoslavje. Razočaranje v Toskani, olajšanje v Lombardiji Demokratska stranka je izgubila županske volitve tudi v Arezzu, rojstnem mestu ministrice Marie Elene Boschi. V preteklosti je bil Arezzo sicer »demokristjanski otok v rdeči Toskani«, zadnja leta pa so bili župani vsi po vrsti iz vrst DS. Demokrati se lahko tolažijo z zmagama v Lombardiji in sicer v Lec-cu in v Mantovi. Slednja je bila doslej v rokah desne sredine, ki je slavila tudi v Materi in v Rovigu, medtem ko je bil v Macerati znova izvoljen župan iz vrst levosredinskega zavezništva.Vlad-na koalicija je zmagala v skoraj vseh večjih občinah Apulije. Gibanje 5 zvezd slavilo na Sardiniji in Siciliji Gibanje 5 zvezd je doživelo uspeh na občinskih volitvah na Siciliji in na Sardiniji, kjer je sklenilo zavezništvo s Sardinsko akcijsko stranko. Na Siciliji so pristaši Beppeja Grilla presenetljivo zmagali v Geli in v Augusti, v Enni pa je novi župan Maurizio Dipietro. Pred nekaj meseci so ga izključili iz DS, kan- L ZLATO (999,99 %%>) za kg 33.777,94 +173,53 SOD NAFTE (159 litrov) 63,87$ -1,94 ■ EVRO 1,1218 $ -0,00 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 15. junija 2015 valute evro (povprečni tečaj) 15. 6. 12. 6. ameriški dolar japonski jen bolgarski lev češka krona danska krona britanski fun madžarski forint poljski zlot romunski lev švedska krona švicarski frank norveška krona hrvaška kuna ruski rubel turška lira avstralski dolar braziljski real kanadski dolar kitajski juan indijska rupija mehiški peso južnoafriški rand 1,1218 138,54 1,9558 27,279 7,4598 0,72640 313,30 4,1573 4,4880 9,1780 1,0512 8,7120 7,5755 61,5060 3,0738 1,4466 3,5134 1,3845 6,9653 71,9831 17,3273 13,9372 1,1220 138,78 1,9558 27,300 7,4613 0,72450 312,13 4,1497 4,4738 9,2040 1,0469 8,6950 7,5650 61,8100 3,0480 1,4560 3,4720 1,3804 6,9655 71,8973 17,3125 13,9279 didiral je kot predstavnik občanskih list in desne sredine. Predsednik Dežele Sicilije Rosario Crocetta je priznal poraz leve sredine in napovedal kritični razmislek o izbiri kandidatov. Ali se bo desna sredina tokrat res zedinila? Medtem ko se v Demokratski stranki sprašujejo o nespodbudnem volilnem rezultatu in kaj narediti z rimskim korupcijskim škandalom, so v desnici sredini upravičeno zadovoljni. Ne le zaradi Benetk, temveč zaradi splošnega trenda, ki - tako pravijo - ni več na strani Mattea Renzija in njegove vlade. Volivne številke dokazujejo, da je desna sredina »konkurenčna« Renziju in levi sredini takrat, ko nastopi enotna. To je prišlo do izraza v mestu ob la- guni, a tudi drugod. Silvio Berlusconi upa in računa, da bo spet postal lider opozicije, vodja Severne lige Matteo Salvini pa mu tega ne bo dovolil. V For-za Italija vsekakor se dobro zavedajo, da ima Salvini veter v jadrih, a tudi vedo, da bi lider ligašev na parlamentarnih volitvah zelo težko premagal Renzija. V DS je volilni neuspeh sprožil neke vrste premirje med notranjimi frakcijami in strujami. Renzijevi pristaši sicer za neuspeh krivijo notranjo levico, ki naj bi s svojimi stališči preprečila stranki, da bi pritegnila sredinsko in zmerno usmerjene volivce. Marsikdo spet postavlja pod vprašaj mehanizem primarnih volitev, ki ga je treba korenito spremeniti. Renziju tudi očitajo, da je pretrgal vse vezi z levico, še zlasti s SEL, ki je bila na parlamentarnih volitvah 2013 zaveznica DS, sedaj pa je v opoziciji. Novi župan Benetk Luigi Brugnaro seje upravičeno veselil zmage ansa migranti - Pri Ventimigli že 650 migrantov čaka na prečkanje meje Renzi kritičen do Francije Mnogi migranti, ki čakajo na vstop v Francijo, že več dni bivakirajo kar na morski obali v bližini mejnega prehoda pri Ventimigli ansa RIM - Premier Matteo Renzi je včeraj zatrdil, da bo Italija sprejela enostranske ukrepe za spopad z migrantsko krizo, če ne bo dobila pomoči od kolegov iz EU. Pri tem je kritiziral Francijo, ki je na meji z Italijo zavrnila številne migrante. »Ne sme biti nacionalne sebičnosti in zatiskanja oči. Če Evropa želi biti Evropa, se mora s tem problemom soočiti kolektivno,« je dodal. »Če se to ne bo zgodilo, bomo enostavno ukrepali sami,« je zatrdil premier, ki pa ni želel razkriti podrobnosti ti. »načrta B« za migrantsko krizo, o katerem je prvič govoril v nedeljo. V kritiki na račun Francije je Renzi dejal, da »pristop napenjanja mišic, ki so ga ubrali nekateri ministri iz nekaterih prijaznih držav«, ni v skladu s potrebo po večji solidarnosti znotraj EU oz. med članicami unije. Na italijansko-francoski meji pri Ventimigli čaka že okoli 650 mi-grantov. Nekateri noči prebijajo kar na plaži, nekateri so se zatekli na železniško postajo. Za njih skrbi Rdeči križ, ki opozarja, da so številni migranti zaradi poletne vročine popolnoma izčrpani. Tudi včeraj so priredili proteste proti evropski begunski politiki. Francoski notranji minister Bernard Cazeneuve je sicer branil ravnanje z migranti na meji. »Za njih mora poskrbeti Italija. Od začetka leta smo našteli 8000 prečkanj meje, okoli 6000 ljudi smo poslali nazaj v Italijo,« je povedal minister. Mejni nadzor je prav tako okrepila Avstrija. istat - Niti priliv tujcev ne kompenzira več razlike med rojenimi in umrlimi Rojstev je vse manj RIM - V Italiji je bil naravni demografski saldo (razlika med številom rojenih in umrlih) lani negativen za skoraj 100.000 ljudi. Zadnjič je bila negativna razlika tako velika v letih 1917-1918. Toda takrat je divjala prva svetovna vojna in italijanski fantje so množično umirali na fronti. Zdaj pa so razlogi drugačni, od spremembe življenjskega sloga, ki je privedla do manjše rodnosti, pa do gospodarske krize: mladi brez dela si ne morejo urediti doma, družine in odlašajo tudi s spočenjanjem otrok. Iz demografskega poročila statističnega zavoda Istat za leto 1014, izhaja da lani niti priliv tujcev ni nadomestil izgube prebivalstva. Lani se je priselilo 92.352 tujcev, kar je manj od negativne razlike med rojenimi in umrlimi, ki je znašala -95.768 ljudi. V lanskem letu se je namreč v Italiji rodilo 502.596 otrok, umrlo pa je 598.364 ljudi. Rojstev je bilo za 12.000 manj kot v letu 1013. Negativna razlika bi bila še večja, če bi upoštevali samo italijanske državljane, saj je bil med temi saldo rojeni/umrli -165.043, a ga je delno V Italiji je vse več dedov in vse manj vnukov... arhiv kompenziralo rojstvo 69.275 otrok med rezidenti s tujim državljanstvom. Ob koncu lanskega leta je Italija štela 60.795.612 prebivalcev. Kljub negativnim demografskim trendom je to za spoznanje (1294 ljudi) več kot leto prej, to pa zaradi revizije seznamov rezidentov, ki so jih matični uradi občin izvedli po zadnjem ljudskem štetju vse do junija 2014. V sezname so vključili nekaj tisoč ljudi, ki so živeli v Italiji a niso bili zabeleženi v uradni statistiki. Tujih državljanov je na Apeninskem polotoku 5.014.437 oz. 8,2% vseh rezi- dentov. Več kot polovica je evropskih državljanov (22,6% je Romunov, 9,8% Albancev). Istat izpostavlja zaskrbljujoč podatek, da se je v primerjavi s prejšnjimi leti povečalo izseljevanje in zmanjšalo priseljevanje. Iz države se je lani izselilo 136 tisoč ljudi, od tega 90 tisoč italijanskih državljanov. Število priseljencev rahlo narašča, vendar manj kot v prejšnjih letih, na italijanskem severovzhodu pa so prvič zabeležili obraten trend: število tujcev se lani zmanjšalo za 0,1%. V nasprotju z veliko medijsko in politično odmevnostjo, ki ga ima priseljevanje, je po podatkih Istata resnica obratna: v Italiji se zmanjšuje priliv tujcev, vse več pa jih tudi zapušča državo, saj so bili med prvimi zaradi krize izključeni iz trga dela. Ker je vse več starejših nad 65. letom (21,7%) in vse manj mladih pod 15. letom (13,8%), število starostnikov nad 80. letom pa raste za desetinsko odstotka vsako leto in znaša že 6,5% prebivalstva, bi Italija krvavo potrebovala večji in ne manjši priliv mladih iz tujine, zato da ohrani vsaj približno demografsko ravnotežje. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Torek, 16. junija 2015 3 slovenska manjšina - Stališče Igorja Gabrovca o predstavništvu »Če se sami ne bomo odločili, bodo drugi odločali namesto nas« Slovenska komponenta DS je predlagala »začasno zastopstvo« SKGZ in SSO TRST - Slovenska manjšina je že nekaj časa brez reprezentativnega predstavništva. To je prišlo jasno do izraza tudi na nedavnem srečanju z italijanskim predsednikom Sergiom Mattarello, ki je osebno povabil v Rim slovenske osebnosti in s tem dejansko odločal o sestavi manjšinske delegacije. Slovenska komponenta Demokratske stranke predlaga, kot smo poročali, da bi v pričakovanju morebitnih volitev manjšino navzven zastopali krovni organizaciji SSO in SKGZ. Slednja je mnenja, da morajo osrednje manjšinske komponente najti primerno rešitev »ob upoštevanju stvarnega stanja v narodni skupnosti.« Včeraj se je v zvezi s tem oglasil deželni tajnik Slovenske skupnosti Igor Ga-brovec, ki ugotavlja, da se že več let se znotraj slovenske narodne skupnosti v Italiji razvija debata glede potrebe po določitvi nove oblike zastopstva, ki naj uživa potrebno podporo in predvsem tako notranjo kot zunanjo legitimacijo. »O tem je tekla beseda že na programski konferenci, ki sta jo krovni organizaciji priredili v letih 2002-2003. Nadalje se je vprašanje evidentiranja oz. določitve "strateškega vodstva" pojavilo tudi v zaključkih ankete SDGZ leta 2005. Minilo je dobro desetletje. Debata o najboljši obliki predstavništva Slovencev v Italiji se je nato razvijala ob raznih priložnostih, na javnih debatah in še posebej na straneh raznih medijev. Kronološko zadnja je bila pobuda Slovenskega raziskovalnega inštituta.« Nedavni sprejem skupine Slovencev v Rimu je ponovno oživel razpravo, mestoma tudi s polemičnimi toni, pravi Gabrovec. Pri tem izpostavlja osnovno dejstvo, »da se je predsedstvo republike očitno samo oz. samostojno odločilo, koga in kako naj vabi, in to delno po institucionalnem in delno po različnem ključu. Sporočilo pa je, mimo čustvenih ocen, dokaj jasno: če se sami ne bomo odločili, potem bodo drugi (v tem primeru Kvirinal) odločali namesto nas.« Družbeno-politično društvo Edinost je v minulih zakonodajnih dobah že vložilo peticijo deželnemu svetu, s katero je dejansko v obliki zakonskega osnutka predlagalo "demokratično izvoljeno predstavništvo slovenske narodne skup- Posnetek s srečanja med Mattarello in povabljeni gosti iz vrst slovenske manjšine najbrž najhitrejša, saj ima že oprijemljivo zakonsko oporo. Ni pa edina,« ugotavlja voditelj SSk. statistika - Tudi tujcev je manj Fjk je lani izgubila 2241 prebivalcev TRST - Število prebivalcev v Furla-niji Julijski krajini se je v lanskem letu zmanjšalo za 2241 ljudi. Ob koncu leta 2013 je v deželi bilo 1.229.363 rezidentov, ob koncu lanskega leta pa 1.227.122. Ta podatek izhaja iz včeraj objavljenega demografskega obračuna za leto 2014 v Italiji, ki ga je objavil statistični zavod Istat. Na sosednji strani podrobneje obravnavamo glavne trende v državnem merilu, ki so v deželnem merilu v Fjk v nekaterih primerih še izrazitejši. Negativni demografski saldo je lansko leto v naši deželi znašal -4.587 prebivalcev, kar je razlike med 9.177 rojenimi in 13.764 umrlimi. Zmanjšanje prebivalstva je delno kompenziral migracijski saldo, tako kar zadeva selitve iz drugih dežel Italije (+1.574 prebivalcev), kakor tudi razliko med priseljenimi in izseljenimi V minuli zakonodajni dobi je s takratnim kolegom Igorjem Kocijančičem ponudil v razpravo predlog demokratičnega izvoljenega zastopstva, ki naj bi ga po načelu "en človek en glas" prispevali izoblikovati vsi pripadniki slovenske narodne skupnosti v Italiji, ki bi se odločili, da hočejo biti obravnavani kot taki. Predlog je predvideval izvolitev predstavništva slovenske jezikovne in narodne manjšine, ki ga sestavljajo Svet slovenske manjšine (33-članski, ki ga izvolijo pripadniki, ki se opredelijo za Slovence - tu ne gre slepomišiti! - in vpišejo v poseben volilni seznam ter s tem pridobijo aktivno in pasivno volilno pravico), predsedstvo sveta slovenske manjšine in trije njegovi pokrajinski odseki. »Predlogov je več in vsi imajo enako dostojanstvo. Nekje pa moramo začeti in za začetek predlagam, da izberemo vsaj smer in sredstvo. Slednje vidim v instrumentu deželnega zakona, ki edini lahko zajamči javno-pravno legitimacijo neke nove oblike zastopstva,« predlaga Gabrovec. italija solidarnost V Jamljah večer za Palestino JAMLJE - Združenje Salaam Otroci Oljke se bo prvič predstavilo na Goriškem. V ta namen prireja solidarnostni večer Slovenci za Palestino. Potekal bo pojutrišnjem, v četrtek, 18. junija, od 19. ure dalje v Restavraciji-hotelu Pahor v Jamljah. Posebni gost bo gledališki igralec in kantavtor Iztok Mlakar. Cena koncerta in večerje, ki jo bodo spremljala vina slovenskih proizvajalcev-dona-torjev, znaša 55 evrov. Izkupiček bodo izročili novinarju Majedu Abusalamaju, sicer predstavniku organizacije Beats for Gaza, ki zagotavlja pomoč otrokom in mladini na območju Gaze, predvsem sirotam in brezdomcem. Predvidena je udeležba največ 55 gostov; rezervacije sprejemajo do zasedenosti mest na tel. 348-0039188 (Odinea Zu-pin) ali na naslov presidente.sala-amts@gmail.com. Po potrebi Pa-horjevi omogočajo tudi nočitev. Neprofitno združenje Salaam Otroci Oljke deluje na ozemlju Palestine in Gaze od leta 1991. Pomoč zbirajo s prostovoljnim delom in s podporo donatorjev. Begunci in prosilci za azil V Rimu kvestorji iz mejnih območij iz oziroma v tuje države, ki je znašala +1.217 prebivalcev. Kljub migracijskim tokovom, ki so delno nadoknadili manjše število rojstev, je v skupnem seštevku statistična stopnja rasti prebivalstva negativna za -1,8 promila. Spričo velikega družbenega alarma zaradi tujih priseljencev je morda presenetljiv podatek, da se je število tujih rezi-dentov v Fjk lani zmanjšalo za 358 ljudi, od 107.917 leta 2013 na lanskih 107.559. Furlanija Julijska krajina je po starostnem spektru prebivalstva med najstarejšimi v državi. Povprečja starost znaša 46,6 let v primerjavi s 44,4 leti v državnem povprečju. Mladih pod 14. letom je 12,6% (13,8% v Italiji), odraslih med 15-64 leti je 62,3% (64,5%), starejših od 65 let je 25,1% (21,7%) starejših od 80 let pa 7,5% (6,5%). RIM - Vodja italijanske policije Alessandro Pansa je sklical sestanek s kvestorji Bocna, Vidma, Gorice, Milana in Imperie, s katerimi je obravnaval pereče probleme beguncev in prosilcev za azil. Glavno pozornost so namenili sprejemanju teh ljudi in tudi varnostnim problemov, ki se odpirajo z vsakodnevnimi prihodi tako velikega števila tujcev. Videmski kvestor Claudio Cracovia (o položaju v Gorici in na meji s Slovenijo poročamo na goriški strani) je dejal, da se situacija v Fur-laniji-Julijski krajini bistveno razlikuje od položaja na meji s Francijo, ki je že zadobil dramatične razsežnosti. V Furlaniji se pribežniki v glavnem ustavijo ob meji ali v njenem zaledju v pričakovanju, da pristojne oblasti ocenijo njihove prošnje za azil ali politično zatočišče. Italija vsekakor ni njihov cilj, saj velika večina jih hoče odpotovati v Nemčijo ter v sosednje države ali pa v Skandinavijo. Bocenski kvestor Nuccio Car-luccio je predstavil situacijo na Južnem Tirolskem (meja z Avstrijo). Dejal je, da je tamkajšnji položaj dejansko pod nadzorom. Pansa je vsekakor pozval svoje goste, naj z dosedanjo angažiranostjo in profesionalnostjo spremljajo epohalni problem migrantov. S tem zvezi je tudi obljubil okrepitve policistov na meji s Slovenijo, Avstrijo in Francijo. slovenci v avstriji - Odvetnik Vouk pravi, da je vedno čas za notifikacijo avstrijske državne pogodbe »Čemu sploh imamo ministra za zamejske Slovence in zakaj avstrijska Koroška ni Južna Tirolska?« LJUBLJANA - Ob nedavni 60. obletnici avstrijske državne pogodbe (ADP) je 122 podpisnikov vložilo v slovenski parlament pobudo, naj Slovenija kot naslednica Jugoslavije notificira ta mednarodni dokument. Rudi Vouk, doma iz Do-brle vasi na slovenskem avtohtonem naselitvenem ozemlju na avstrijskem Koroškem, ki se kot odvetnik ukvarja zlasti s pravnimi zadevami med Avstrijo in Slovenijo, meni, da je trenutek primeren za notifikacijo, a kot vsak drug trenutek. Vouk, ki je s svojimi pobudami izterjal na desetine za slovensko manjšino ugodnih odločitev avstrijskega ustavnega sodišča, o tem in drugih zanimivih temah razmišlja v intervjuju za Sobotno prilogo Dela (avtorica Saša Vidmajer). »Čas, ki je dejansko bil primeren za notifi-kacijo, je zamujen, to je bilo takoj po samostojnosti, ko je Slovenija sporočila drugim državam, v katere mednarodne pogodbe bo vstopila. Morda je upravičeno upala na pomoč Avstrije pri mednarodnem priznavanju in je ni hotela s kako potezo razjeziti. Tudi naslednji zelo ugoden trenutek ob vstopu v Evropsko unijo je zamudila. Koroški odvetnik Rudi Vouk Trenutek, ko smo koroški Slovenci od Slovenije celo zahtevali, da sporoči, da je naslednica ADP, je bilo sprejemanje ustavnega zakona o dvojezičnih tablah in uradnem jeziku,« pravi Vouk. Avstrijski ustavni zakoni so vsebinsko spre- minjali 7. člen (zaščita slovenske in hrvaške manjšine) in tedaj bi bilo potrebno po odvetnikovi oceni, da Slovenija pove, da zanjo člen velja v tej obliki, kot je, in da ne bo pustila vsebinske revizije. Tudi to je bilo po njegovem zamujeno. Od tedaj najprej je pravzaprav čisto vseeno, kateri trenutek si nekdo izbere, je prepričan Vouk. Ali Avstrija po vseh teh letih sploh še resno jemlje naše razprave in verjame, da bi Slovenija dejansko priglasila nasledstvo, je novinarka vprašala intervjuvanca. »Verjetno jih ne jemlje več preveč resno in gre predvsem za notranje slovenske debate. Če bi se zgodilo, da bi Slovenija dejansko priglasila nasledstvo, bi se Avstrija verjetno odzvala s kakšno protestno noto. A to bi tudi bilo vse. Ko je Češka notificirala nasledstvo, se ni zgodilo nič groznega, širša javnost za to ni niti izvedela.« In kakšne so bile posledice češkega akta pred desetimi leti, je vplival na dvostranske odnose? »Pravzaprav ni bilo nobenih posledic. Pri čemer je češki primer seveda precej drugačen, češka manjšina v 7. členu ni omenjena. Češki korak bi se dalo razumeti kot akceptiranje meja, ki so del ADP. Kar bi bil logičen argument tudi za Avstrijo in Koroško, da z notifikacijo še enkrat potrdita vprašanje meja, četudi bi bilo smešno trditi, da so vprašljive,« odgovarja Vouk. Odvetnik ne vidi veliko razlogov, da ima Slovenija ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu. Stvar bi bila po njegovem čisto drugačna, če bi bile manjšinske zadeve pri predsedniku slovenske vlade ali zunanjem ministru. »Slovenija se je elegantno znebila sitnega vprašanja, nekateri predstavniki manjšine pa še ploskajo temu, češ, imamo svojega ministra. In vendarle smo izgubili politično težo.« Po Voukovem mnenju bi bilo zanimivo primerjati razvoj južne Tirolske (Italija) in južne Koroške (Avstrija). »Po koncu prve vojne in razpadu monarhije so bile razmere zelo podobne: po številčnosti tako Slovencev tu kot Nemcev tam, po dejstvu, da smo čez noč postali manjšina, oboji preživeli fašizem in poskuse nasilnega raznarodovanja. In primerjajte rezultate danes. So kot dan in noč. Nekaj je bilo tam prav in tudi narobe.« 16 Četrtek, 11. junija 2015 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu Emalovo vprašanje je bilo domala ra-zorožujoče: »V kateri državi smo?« Fant je bil naslonjen na obcestno pregrado, ki so jo bili že pred časom namestili na Cesti za Opčine, malo pred križiščem za Ferluge, da bi zavarovali del cestišča pred grozečim usadom. Ob njem je sedelo ali stalo še deset moških. Malo po deveti uri so jih tja, v prostor za pregrado, namestili karabinjerji, potem ko so jih opazili, kako pešačijo ob robu ceste navzdol proti mestu. Možem postave je postalo takoj jasno, da gre za priseljence. Konec preteklega tedna so policisti v bližini Fernetičev ustavili štiri Pa-kistance, starih od 26 do 31 let, ki jih je bil neznani voznik kombija prepeljal iz Slovenije v Italijo in jih malo po nekdanjem mejnem prehodu zapustil na cesti. Včerajšnji prihod prebežnikov po kopenski meji je bil bolj množičen. Skupno jih je bilo 22. Prvih enajst so jih bili s karabinjerskim kombijem že prepeljali na legitimiranje na kvesturo, preostali so čakali, da se kombi vrne. Večina jih je prihajala iz Afganistana, nekaj jih je bilo tudi iz Pakistana. Vsaj tako so povedali. Emal je Afganistanec, prihaja iz kraja Sarovekaval (če zapis odgovarja izgovorjenemu imenu). Iz domovine je odpotoval pred kakimi 40 dnevi, potoval je z avtomobili. Ne s tovornjaki, je izrecno poudaril. Plačal je 8 tisoč evrov, njegov cilj pa je Francija. Na vprašanje, ali se je s sopotniki obrnil na kako organizacijo, ni bilo odgovora. Tudi ni vedel povedati, kako je prispel v Italijo. Sploh ni vedel, da je v Italiji. Vsaj tako je dal razumeti. Potem je prišel kombi, karabinjerji s plastičnimi rokavicami in maskami na ustih - zaradi nevarnosti okužbe z garjami - so jih povabili, naj vstopijo, in kombi jih je odpeljal v mesto. V zadnjih dneh beležijo tudi na Tržaškem porast prihodov priseljencev po kopnem. Pred več meseci so prestopali nekdanjo mejo peš, v bližini Trebč, se preko mostu čez hitro cesto namenili na območje nekdanje Trbiške ceste, se tam pre-oblekli, pustili v grmih svoja oblačila in nadaljevali pot, zaznamovano s plastenkami na vejah obcestnih dreves, proti mestu. Potem se je ta val prihodov polegel. Zadnji prihodi kažejo, da se je migrantsko morje tudi na Tržaškem spet razburkalo. M.K. Pribežniki so na Cesti za Opčine čakali na prevoz na kvesturo fotodamj@n kontovel - Vas zapustilo prvih sedem priseljencev Azilanti odhajajo Preselili so jih nazaj na Sicilijo - V prihodnjih dneh bo odšlo še zadnjih pet migrantov Na Kontovelu čez nekaj dni ne bo več priseljencev. Poslopje na Mejdulah, v katerem so bili nameščeni po prvem prihodu sredi aprila, so začeli včeraj zapuščati. Na Kontovelu je bilo nameščenih skupno 12 prebežnikov. Večina jih je prihajala iz Nigerije, na Kontovel pa so jih prepeljali z avtobusom s Sicilije, kjer so se bili izkrcali po zasilni plovbi iz Libije proti Italiji. Včeraj je bivališče na Kontovelu zapustilo prvih sedem Nigerijcev. Italijanska birokratska usoda se je z njimi tako poigrala, da so jih z avtobusom prepeljali nazaj na Sicilijo. Nekaj so jih sprejeli v kraju Vittoria v pokrajini Ragusa, druge pa v kraju Vizzini v pokrajini Catania, kjer bodo sledili programom, ki jih je italijanska vlada pripravila za azilan-te. V naslednjih dneh bodo preselili še preostalih pet migrantov, tako na Kon-tovelu ne bodo več imeli priseljencev. Pač pa bodo ostali migranti na Proseku, nameščeni v poslopju blizu Poslopje na Kontovelu, v katerem je prebivala skupina priseljencev fotodamj@n tamkajšnjega Kulturnega doma. Tam začasno prebiva 25 prebežnikov. Poslopje je last Edija Lalovicha, ki ga je dal na razpolago za sprejem migran-tov. Lastnik pa nima podpisane pogodbe s tržaško občino za popolno oskrbo gostov. Po lastni izbiri je priseljencem nudil le prenočišče, za obro- ke hrane so morale skrbeti druge organizacije. Čez nekaj dni bo oskrbo teh pre-bežnikov prevzel Italijanski solidarnostni konzorcij s svojo preizkušeno organizacijsko strukturo, tako bodo v poslopju delovali tudi njegovi operaterji. M.K. deželni svet Mednarodni dan afriškega otroka pri nas Ob današnjem 25. svetovnem dnevu afriškega otroka je deželni svet pripravil dve prireditvi, s katerima želijo politiki izraziti solidarnost z otroki. Na obeh dogodkih bodo v fokus postavili sporne poroke mladoletnih deklic. V Knjižnici Livio Paladin deželnega sveta bodo danes ob 15. uri odprli razstavo o pravicah otrok Smo deklice - nismo neveste, na kateri bodo v besedi in sliki prikazali zelo razširjen pojav »otroških« porok. Razstava bo na ogled do 27. junija. Ob 16. uri pa se bo dogajanje preselilo v sosednjo dvorano Tessitori (Trg Oberdan 5), kjer bo potekal posvet o kampanji proti prezgodnjim porokam. Med predavateljicami bodo deželna varuhinja človekovih pravic Fabia Mellina Bares, predsednica deželne komisije za enake možnosti Annamaria Poggioli, predsednica tržaškega odbora Unicef Donatella Salvi, ginekologinja Daniela Gerin, združenje afriških žensk pa bo zastopala Priscilla Afukuuh. K današnjemu svetovnemu dnevu afriškega otroka je pristopila tudi Občina Trst, ki sodeluje pri organizaciji posveta. delavnica Združenje Arci Civilna služba bo danes v okviru pobude Trieste on Sight začelo izvajati multimedijsko delavnico, katere namen je analiza tem, ki so povezane z življenjem vojakov in civilistov v vojni. Govorilo se bo o izgubah, bolečini, strahu, upiranju, zavračanju in drugih pojmih, ki so neposredno povezani z vojnim stanjem. Mladi bodo vse te teme lahko spoznali preko fotografij, filmov in dokumentarcev, materialnih virov ... Delavnica, ki bo danes, 19., 23., 26. in 30. junija potekala v rekreacijskem centru Toti pri Sv. Justu (med 9.30 in 13. uro), je namenjena mladim med 16. in 20. letom starosti. Isti projekt bo med 3. in 5. julijem potekal tudi na Božjem polju, kjer bodo vsi trije dnevi namenjeni glasbi, gledališču, umetnosti ... Civilno službo v okviru združenja Arci bo v naši regiji od 1. julija opravljalo 32 mladih med 18. in 28. letom starosti, ki bodo sodelovali pri šestih projektih. Nekatere projekte bodo vodile tudi slovenske organizacije. srečanje - Na cesti za Opčine Kje je železniška postaja? Zamir je prispel iz Kabula, tri mesece potoval, plačal 5 tisoč dolarjev, namenjen je v Rim Ko je povedal ime, je bilo kot nekakšno znamenje usode. Fant, ki je včeraj malo pred 10. uro sam hodil po Cesti za Opčine navzdol proti mestu, je prihajal iz Kabula, kraja, kjer še vedno vihra vojna. Kako ti je ime? Zamir. Kdo ve, ali v njegovem jeziku izraža ime enako željo, kot v slovenskem. Včerajšnja Zamirjeva želja je bila ena sama. Kje je železniška postaja? Afganistan je bil zapustil pred tremi meseci, je povedal v angleščini. Potoval je z avtomobili, s kombiji, s tovornjaki. Plačal je kakih 5 tisoč dolarjev, je povedal. A kje je železniška postaja? je vztrajal. Namenjen je bil v Milan, je razkril, od tam pa v Rim. Čudno: zakaj v Rim, ne pa na evropski sever, kot domala vsi tisti, ki prihajajo po morju in po kopnem kot on v Italijo? V Rimu živi moj stric. K njemu grem. Mu gre verjeti, ali ne? Beli prameni v črnih laseh vsiljujejo tudi dvom v izraženo starost: osemnajst let. A kje je železniška postaja? Ko je izvedel za odgovor, se je obrnil, zakorakal navzgor in potem, pri Obelisku, navzdol ... M.K. pokrajina trst - Statistika Od 643 migrantov 90 brez namestitve Na Tržaškem je bilo včeraj nameščenih 643 migrantov, katerim pa bo treba prišteti 22 priseljencev, ki so jih bili karabinjerji ustavili na Cesti za Opčine. Tržaško prefekturo so sicer takoj obvestili o novem, kopenskem prihodu prebežnikov, šele ko bo izročen uradni zapisnik o njihovem prihodu, pa bodo vključeni v »uradno statistiko« o številu migrantov v pokrajini. Migrantov je več kot razpoložljivih prostorov za njihovo namestitev. Kar 90 je namreč takih, ki jim krajevne oblasti lahko zagotovijo le prehrano, ne pa bivališče, za kar si morajo pač pomagati sami, kot znajo in zmorejo. Zadnje tedne beležijo na Tržaškem vse večje število migrantov, ki se odločijo za nenapovedan odhod. Tako so pred dnevi zapustili svojo namestitev v strukturi Casa del fanciullo trije afriški priseljenci, iz Gane, Malija in Senegala, ki so prispeli v tržaško pokrajino že julija lani v okviru operacije Mare nostrum. Vse kaže, da so se odločili za odhod, ker imajo malo možnosti, da bi pristojna komisija odobrila njihovo prošnjo za azil, kajti ne prihajajo iz krajev, v katerih divja vojna. Iz deželnih podatkov o prisotnosti migrantov se je ta teden prvič zgodilo, da je na Vi-demskem nameščenih več priseljencev kot na Tržaškem. V videmski pokrajini jih imajo skupno 672. Od teh jih živi 140 v šotorišču, 150 pa jih je brez prenočišča. M.K. / TRST Četrtek, 18. junija 2015 14 16 policija - Preventivna akcija sil javnega reda za varnejši promet Pocestni lov na mamila Italija je pred leti napovedala vojno vinjenim voznikom, poostritev predpisov in nadzora je znatno vplivala na zmanjšanje števila prometnih nesreč. Varnostni organi pa stopajo zdaj še korak dlje, saj naj bi začeli sistematično preverjati, ali so vozniki zaužili prepovedane droge. Fundacija italijanskih zavarovalnic ANI A je vložila 102.000 evrov in policiji podarila prvih 19 mobilnih naprav za ugotavljanje prisotnosti drog v slini voznikov. Preverjanje se je pred kratkim poskusno začelo v 19 mestih, med katerimi je tudi Trst (sodeluje tudi družba Autovie venete), poskusna faza bo trajala do konca poletja. Kako to poteka, smo na povabilo tržaške kvesture poizvedovali v soboto ponoči pred glavno tržaško železniško postajo oz. Silosem, kjer so prometni policisti ustavljali vozila. Z njimi so bili policisti s kvesture ter vodnika izurjenih psov finančne straže, sočasno so bili lokalni policisti na drugi strani trga, pri Ul. Ghega; karabinjerji pa so vozila ustavljali v Barkovljah. Sobotnim nočnim voznikom je v mestu torej trda predla, če so kaj več popili, pokadili in še kaj drugega zaužili. Na množično prisotnost sil javnega reda so takoj opozorili uporabniki temu namenjenih spletnih skupin na Faceboo-ku in Whatsappu. Koordinirano preventivno akcijo pred postajo je vodila namestnica kve-storja Delfina Di Stefano, ki je 11 let v službi pri prometni policiji, v Trst pa je prispela pred nedavnim. »Na državni ravni je padla odločitev, da se po preprečevanju vožnje pod vplivom alkohola ukvarjamo še z vozniki pod vplivom drog. Na tem področju nas zakonski predpisi omejujejo in aparatov doslej nismo imeli. Normativa dopušča uporabo aparatov, ki v voznikovi slini zaznajo prisotnost večjih kategorij drog,« je povedala. Ob cesti, kjer so policisti ustavljali vozila, je stal avtodom prometne policije, v kateri so izvajali test o drogah. Tja pa ne pošljejo vsakogar: test opravijo v glavnem vozniki, ki »padejo« na alkotestu. Pri vinjenih voznikih torej preverijo, ali so zaužili tudi droge. Poleg tega pa lahko policijski zdravnik odredi test o drogah, če opazi, da je voznikovo obnašanje sumljivo. Test smo opravili tudi sami. Tampon smo si namestili pod jezik in ga povaljali, dokler se ni napil sline. Ko se pod tamponom prikaže modra barva, je sline dovolj. Policistu smo izročili tampon in on ga je vtaknil v napravo Alere DDS2, ki je po velikosti in obliki primerljiva POS terminalu. V tem primeru je aparat iskal pet snovi: kokain, THC (psihoaktivna snov konoplje in hašiša), opiate (v to skupino drog spada heroin), amfetamine (glavna sestavina ekstazija in speeda) in metam-fetamine (poživila iz spremenjenih amfetaminov). Izid je znan v petih minutah, zdravnik medtem zbere podatke za anamnezo. K sreči je bil naš test za vseh pet snovi negativen, če je pa pozitiven, se preverjanje nadaljuje s kliničnim pregledom in odvzemom dveh vzorcev: slednja pošljejo v toksikološki center policije v Rimu in šele v laboratoriju bodo lahko uradno potrdili, ali je voznik vozil pod vplivom drog. V vmesnem času policija za 10 dni preventivno zaseže vozilo in vozniško dovoljenje, po prejetem potrdilu pa steče postopek, podoben tistemu zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Sodna zdravnica Antonella Serio, ki se vsako leto izpopolnjuje na tečajih ameriške policije FBI, je povedala, da je količina droge v krvi enaka tisti v slini, omenjena naprava pa zaznava nekatere snovi tudi teden dni po zaužitju ali več (kar pa morda postavlja pod vprašaj pojem vožnje pod vplivom drog, saj tega vpliva po več dneh ni več). Od leve (v smeri urinih kazalcev): Policijska kontrola na trgu pred železniško postajo; ovčar Acab je zavohal mamilo; košček odkritega hašiša; tampon za odrivanje droge v slini; test je bil negativen fotodamj@n V soboto ponoči se je med množično in medijsko obarvano prometno akcijo (pred Silosem je bilo dvajset ljudi v uniformi) v past prvi ujel ... pešec. Mimoidočega fanta je zavohal nemški ovčar finančne straže Acab: v mlade-ničevi torbici so tako našli čisto majhen košček hašiša: 0,4 grama. Nekega sku- terista so policisti spraševali, kje je potrdilo o obveznem zavarovanju. Trdil je, da ga je pustil doma, zato so ga tja tudi odepljali. Lokalni policisti so onstran trga medtem ustavili mladega motorista in ga pospremili do prometne policije, kjer je test pokazal, da je zaužil tri različne droge. Pozneje je opravil še drugi test, v pričakovanju preventivnega zasega motornega kolesa. Pa se je vrnil še prvi skuterist, ki doma očitno ni našel potrdila o zavarovanju. Tudi njemu so skuter zasegli, pajek ga je odpeljal. V zadnjih letih se je število nezavarovanih vozil močno povečalo. Aljoša Fonda vreme - Gasilci in lokalni policisti so imeli polne roke dela Nedeljsko neurje zalilo ceste in objekte ter rušilo drevje Močno deževje, ki je v nedeljo okrog 18. ure zajelo Trst, je povzročilo kar nekaj težav. Meteorna voda je naplavila številne mestne ulice, vozniki avtomobilov so obtičali na različnih mestnih odsekih, dobro pa so se premočili tudi pešci. Zaradi zamašenih odtokov je krajevna policija morala zapreti Ul. del Monte. Po zadnjih podatkih mestnih redarjev je ta ulica še vedno zaprta, za promet pa naj bi jo odprli šele, ko bodo očistili vse zamašene odtočne kanale in popravili uničen tlak. Veliko dela so imeli tudi gasilci. Ti so na pomoč prihiteli v kar tridesetih primerih, ukvarjali pa so se predvsem s polomljenimi vejami, zalitimi objekti in črpanjem vode. V Ul. Baiamonti se je porušilo drevo, ki je k sreči poškodovalo le pločevino. Meteorna in kanalizacijska voda pa sta zalili številne prostore. Močno deževje in neurje sta relativno hitro zapustila naše kraje. Noč z nedelje na ponedeljek je minila mirno, brez nalivov in vetra. Že včeraj se je v naše kraje vrnilo toplo in sončno vreme. (sč) Meteorne vode so v nekaj minutah naplavile mestne ulice. Porušeno drevo je poškodovalo avtomobil v Ul. Baiamonti, v Ul. del Monte pa je zamašen odtok poškodoval tlak Moškega z Repentabra ovadili zaradi kraje Policija je zaradi kraje ovadila 25-letnega R.S. z Repentabra (polnega imena niso sporočili) in 33-letnega C.F. iz Emilije-Romagne, ki je bil že znan silam javnega reda zaradi nekaterih prekrškov in kaznivih dejanj iz preteklosti. Policisti so dvojici prišli na sled, potem ko jih je neki občan poklical, rekoč, da sta mu moška ukradla nekaj osebnih predmetov, dokumente in hišne ključe. Policijska izvidnica je na podlagi njegovega pričevanja obiskala bar v Ul. Carducci, kjer je izsledila moška, po pregledu prostorov pa je v košu za smeti v stranišču lokala našla del ukradenih stvari. Pri C.F. so našli tudi zdravstveno izkaznico, davčno kodo in izkaznico za koriščenje popustov v neki trgovini, za katere so ugotovili, da so last drugih oseb, medtem ko je R.S. v žepu hlač imel nož in kovinsko vponko. C.F. so ovadili tudi zaradi zbi- ranja ukradenega blaga, R.S. za neupravičeno posest noža, policija pa ni našla vsega ukradenega blaga. Pijani Britanec Policija je v soboto zvečer zaradi upiranja, žaljenja in vloma v stanovanje ovadila 44-letnega britanskega državljana. Moškega so namreč na podlagi telefonskega klica nekega občana zasačili v Ul. Torrebianca, kjer je ranjen ležal na tleh, potem ko je razbil rolo ob vhodu v neko skladišče in se pri poskusu vloma ranil po obrazu in glavi. Britanec je bil pod očitnim vplivom alkohola, zavrnil je pomoč zdravstvenega osebja, med pregledom pa je začel žaliti in se upirati policistom, ki so moškemu na koncu tudi izrekli kazen zaradi pijanosti. overnight Razdelili 50 kart z boni za taksije V soboto zvečer se je začel projekt Overnight, ki že deset let skrbi, da se mladi na zabavo odpravljajo z glavo. Gre za ozaveščevalni projekt, v okviru katerega želijo Zdravstveno podjetje, Pokrajina in Občina Trst ter socialne zadruge seznanjati mladino z negativnimi učinki zlorabe alkohola in nedovoljenih drog. Akcija bo letos potekala vsako soboto ( morda tudi ob sredah) do 5. septembra. Ekipa Overnight se je v soboto s svojim avtodomom ustavila na Velikem trgu (pod oboki). Med 22. uro in polnočjo je zabeležila odličen odziv mladih med 17. in 25. letom starosti, ki so želeli prevzeti bone za taksije. Pokrajina Trst je namreč tudi letos projektu namenila dva tisoč bonov za taksije v skupni vrednosti deset tisoč evrov. V soboto zvečer so člani ekipe Overnight podelili 50 izkaznic s tremi boni za taksije, med povpraševalci pa so prevladovali mladi med 17. in 20. letom starosti. Namen tega ukrepa je spodbujati mlade, naj vinjeni ne sedejo za volan. Overnight ekipa (dva vzgojitelja, ena medicinska sestra Zdravstvenega podjetja in eden ali dva mlada vzgojitelja od 17 do 19 let), je bila dejavna tudi na terenu. Naredila je nočni obhod po okoliških barih in preverjala, če kdo potrebuje pomoč. Upraviteljem barov je ekipa dala reklamno gradivo projekta Overnight ter urgentne številke. Med mladimi je opravila kviz, na katerem so odgovarjali na vprašanja, povezana z alkoholom, drogo in varno spolnostjo. (sč) Varstvo Jadranskega morja Pred prihodom Zelenega škunerja združenja Legambiente v Trst 22. in 23. junija bo tržaški odsek dotičnega okoljevarstvenega združenja danes ob 18. uri v kavarni San Marco pripravil javno srečanje na temo varstva in zaščite Jadranskega morja. Predavali bodo raziskovalci inštituta OGS Marina Cabrini, Angelo Camerlenghi in Isabella Tomini. Knjiga Franca Belcija V prostorih Impact Huba v Ul. Cavana 14 bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo sindikalista CGIL Franca Belcija Tra padri e figli (Med očeti in sinovi). Srečanje bo uokvirjeno v dogodek Dialog-hi Europei, na njem pa bodo poleg avtorja spregovorili tudi predsednica Dežele FJK Debora Serracchiani, tržaški župan Roberto Cosolini, pisatelj Pino Roveredo, vprašanja pa bosta postavljala odgovorni urednik dnevnika Il Piccolo Paolo Possamai in predsednik krožka Dialoghi Europei Giorgio Rossetti. Aperitiv z znanstvenicami Zapostavljenost žensk v znanstvenih krogih je tema srečanj, ki so se v Mestni knjižnici Stelio Mattioni v Ul. Pe-tracco 10 začela sinoči. Formula ponedeljkovih srečanj z naslovom Ape-ritiv z znanstvenicami je zasnovana tako, da bosta na istem prizorišču vsaka dva tedna predavali po dve znanstvenici, srečanja pa bo popestrila tudi razstava o zaslužnih ženskah, ki so v znanosti pustile viden pečat. Prihodnje srečanje bo na programu 29. junija, začelo pa se bo ob 19. uri. Razpis delovnega mesta Do 26. junija 2015 bo miljska Občina zbirala prijave na razpis za delovno mesto upravnega inštruktorja. Delovno pogodbo bodo s primernim kandidatom sklenili za določen čas, prosilci pa morajo izpolnjevati določene pogoje, med katerimi je končana višja šola ali univerzitetna izobrazba. 6 Torek, 16. junija 2015 VREME, ZANIMIVOSTI / višje šole Jutri začetek mature Potem ko se je v soboto začel na nižjih, se bo jutri državni izpit začel tudi na slovenskih višjih srednjih šolah v Trstu. Prva bo na sporedu pisna naloga iz slovenščine, medtem ko bodo kandidati v četrtek pisali drugo nalogo iz predmeta, ki je značilen za vsako posamezno učno smer. V okviru državnega izpita bodo morali letošnji maturanti pisati še tretjo, večpredmetno nalogo, potem pa bo prišel na vrsto ustni del. Državni izpit opravlja letos na slovenskih višjih šolah v Trstu 95 maturantov: največ - 46 - jih je na Liceju Franceta Prešerna, medtem ko bo na Izobraževalnem zavodu Jožefa Stefana izpit opravljalo 18 dijakov, na Tehniškem zavodu Žige Zoisa 16, na Humanističnem in družbeno-ekonomskem liceju Antona Martina Slomška pa 15 dijakov. pokrajina - Pokrajinska skupščina Nesklepčna seja razburila Vidalija Tržaški občinski svet bi moral včeraj odobriti sklep o »prenosu funkcij sedanjega pokrajinskega urada za zaposlovanje na deželo«. A ga ni, zaradi nesklepčnosti. Ukrep je sodil v okvir postopnega prenosa funkcij s pokrajine na deželo pred dokončno ukinitvijo pokrajin, ki jo predvideva deželni zakon. Med funkcijami pokrajine sodi tudi delovanje urada za poslovanje. Gre za pomembno zadolžitev, saj zadeva ta čas zelo akutno vprašanje, kot je zaposlovanje. Pokrajinska skupščina bi morala odobriti sklep o prenosu funkcije na deželo do včeraj opolnoči. Pokrajinski uradi so pretekli petek pripravili besedilo sklepa, ki ga je pokrajinski odbor še isti dan odobril, da bi ga dal pravočasno v presojo pokrajinski skupščini. Razprava o sklepu je stekla, ko pa bi morali glasovati o ukrepu, so svetniki desnosredinske opozicije zapustili dvorano, pridružil pa se jim je tudi nekdanji svetnik Italije vrednot in sedanji svetnik mešane skupine Fabio Longo. Zaradi Maurizio Vidali fotodamj@n predhodno najavljene in upravičene odsotnosti dveh svetnikov levosredinske večine, je bila seja nesklepčna, zato predsedniku skupščine Mauriziu Vidaliju ni preostalo drugega, kot prekinitev seje. Vidalija je tak razplet dobesedno razkačil, ker so voditelji skupin vedeli za upravičeno odsotnost dveh predstavnikov večine, a niso takrat nasprotovali sklicu seje. Predsednik pa je zadevo sinoči rešil na vrat na nos: za danes ob 19. uri je napovedal drugi sklic seje, ki bo sklepčna že ob prisotnosti tretjine svetnikov. M.K. delavske zadruge - Priprave na menjavo lastništva 31 trgovin Razprodaja in naval V zvezi z registracijo dogovora o prodaji si je tržaško sodišče vzelo še nekaj časa za razmislek Tržaško sodišče si je včeraj vzelo še nekaj časa za razmislek glede registracije dogovora o prodaji trgovin Delavskih zadrug kupcem, ki jih je našel sodni upravitelj Maurizio Consoli. Registracija je predpogoj za sklenitev kupoprodajnih pogodb, od katerih bi nekatere v primeru bližnje potrditve utegnili podpisati že v tem tednu. Kakorkoli že, vse kaže, da so že stekle priprave na bližnjo menjavo lastništva 31 trgovin, ki so doslej delovale v okviru Delavskih zadrug, do katere bi moralo priti v začetku julija. Predvideva se, da bodo trgovine ostale zaprte nekaj dni za reorganizacijo, v teh dneh pa doživljajo pravi naval kupcev, ki želijo izkoristiti izredno razprodajo blaga s cenami, ki so znižane tudi za 40 odstotkov. Kot znano, so si po izteku postopka za ugotovitev najboljših ponudb največje število trgovin zagotovile zveza zadrug Coop Consumatori Nord Est ter verigi Despar in Conad, ostale bodo prevzeli manjši podjetniki. Število zaposlenih bi mora- Police trgovin Delavskih zadrug se v teh dneh hitro praznijo arhiv li v bistvu ohraniti, čeprav se govori o približno 50 odvečnih delavcih, glede katerih pa si sodni upravitelj prizadeva, da bi to število zmanjšali. V kratkem bi moral steči tudi postopek za ugotovitev ponudb za nakup okoli sto nepremičnin, ki so bile v lasti Delavskih zadrug, medtem ko bi morali člani zadrug do 15. julija prejeti prvi predujem izplačila vloženih prihrankov, v teku poletja pa še dodaten predujem. jubilej - Nekdanji »trgovci« so se srečali ob 30-letnici mature Sladka obletnica Prijetna družabnost maturantov 5. A razreda zavoda Žige Zoisa iz leta 1985 Pred dnevi so nekdanji »trgovci«, maturantje 5. A razreda zavoda Žige Zoisa iz leta 1985, v gostilni v Trnovci v veseli družbi »proslavili« 30-letnico mature in se ob jubileju tudi posladkali s torto. davki Danes predujem davka Tasi Danes zapade rok za plačilo predujma davka na nedeljive storitve Tasi. Davčni zavezanci morajo poravnati 50 odstotkov dajatve. V primeru, da jim občinska uprava ni posredovala ustreznega obrazca, lahko plačajo enako vsoto, kot so jo bili plačali ob lanskem predujmu. Dovolj bo, da prepišejo vsoto z lanskega obrazca F24, morebitno razliko pa bodo poravnali ob plačilu salda sredi decembra. Danes zapade rok tudi za plačilo prvega obroka davka na nepremičnine Imu, in sicer na druga stanovanja. Cosolini o davku na nepremičnine s proizvodno dejavnostjo Župan Roberto Cosolini je odločno demantiral napačne ocene državne in lokalne stanovske organizacije Confartigianato, po katerih naj bi v Trstu preveč obdavčevali nepremičnine s produktivno dejavnostjo. Na vodilne može organizacije Confartigianato je naslovil pismo, v katerem jih naproša, naj popravijo napačne podatke. Župan je zavrnil negativni primat Trsta z utemeljitvijo, da so številke neresnične. Pri nas naj bi lani obdavčitev industrijskih hal znašala 9,7 točke, 8,45 točke za trgovine in delavnice, v katerih se izvaja mala obrt. Confartigianato naj bi za vse te nepremičnine navedel višjo obdavčitev, zaradi česar župan zahteva, naj se podatki in ugled Trsta nemudoma popravijo. Pupkin Kabarett za Bloomov dan Danes se zaključuje štiridnevna prireditev Bloomov dan (Blo-omsday), s katero tržaška Občina, Univerza Trst in številna združenja že sedmo leto obeležujejo dan, v katerem se dogaja roman Ulikses. Pisal se je namreč 16. junij, ko se odvije vse dogajanje Uliksesa, dobrih 700 strani dolgega romana Jamesa Joycea. Prireditev Bloomov dan se bo drevi sklenila z glasbenim rea-dingom na Trgu sv. Silvestra (v primeru slabega vremena pa v avditoriju muzeja Revoltella), na katerem bo nastopil Pupkin Kabarett. Knjiga El Pedocin Na kopališču Lanterna ali Pe-docin, kot mu pravimo Tržačani, bodo drevi ob 19. uri predstavili knjigo, ki je v celoti posvečena edinemu kopališču v Evropi, kjer moške in ženske loči visok zid. Knjigo je napisala novinarka Micol Brusa-fero, izdala pa jo je založba Bora.La. Knjigo in avtorico bo predstavil novinar Furio Baldassi, posegel pa bo tudi župan Roberto Cosolini. SKD Vesna Kriški teden 2015 Poklon Liviu Bogatcu Drevi ob 21. uri, v Domu A. Sirka v Križu. Včeraj danes Danes, TOREK, 16. junija 2015 BENO Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.56 - Dolžina dneva 15.41 - Luna vzide ob 5.24 in zatone ob 20.36. Jutri, SREDA, 17. junija 2015 DOLFE VREME VČERAJ: temperatura zraka 27 stopinj C, zračni tlak 1019 mb ustaljen, vlaga 65-odstotna, veter 5 km na uro ju-gozahodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 24 stopinj C. □ Lekarne Od ponedeljka, 15. do nedelje, 21. junija 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Stock 9 - 040 414304, Milje - lungomare Ve-nezia 3 - 040 274998, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Garibaldi 6, Ul. Stock 9, Ul. Roma 16, Milje - lungomare Venezia 3, Na-brežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 16 - 040 364330. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. BORIS IN MARGARET MIHALIČ z družino, vabita v osmico na Katinari pri Nadliškovih. Tel. št.: 335-6067594. DEVAN je odprl osmico pri Edvinu v Prebenegu št. 84. Tel. 327-8343914. DRUŽINA TERČON, Mavhinje 42, je odprla osmico. Vsi toplo vabljeni. Tel. 040-299450. DRUŽINA ZAHAR je odprla osmico v Borštu 58. Tel. št.: 348-0925022. V MEDJI VASI št. 16 sta odprla osmico Nadja in Walter. Tel. št. 040-208451. V PRAPROTU ŠT. 15 ima odprto osmico Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni! Tel. št.: 349-3857943. / TRST Torek, 16. junija 2015 7 V sončnem nedeljskem jutru je prišel na svet Elija in osrečil mamico Dunjo in očka Micheleja. S srečno družino se veselimo in malemu Eliji želimo veliko brezskrbnih dni vsi domači V temni noči se je rodila Mija ter mamici Moreni in očku Christianu srce razsvetlila. Veliko sreče ji želimo in se s staršema veselimo vsi domači ¿j Čestitke Nestrpno smo čakale to novico... in končno štorklja je prinesla lepotico! Dobrodošla draga MIJA, z mamico Moreno in očkom Christianom se veseli cela »ciakole kompanija«. H Šolske vesti SLOV.I.K. - Na www.slovik.org je objavljen razpis za vpis na Multidisci-plinarni program za kakovostno kadrovsko rast v l. 2015/16, ki je namenjen študentom, absolventom in mladim do 27 let. Objavljene so vse informacije v zvezi s programom, vpisnim postopkom in pravili. Dodatna pojasnila na info@slovik.org. Prijave do 15. septembra. M Izleti SPDT organizira v nedeljo, 21. junija, avtobusni izlet v Avstrijo z vzponom na gori Mallnock in Klomnock. Predvideni sta tehnično nezahtevna 5-ur-na tura ali vzpon z žičnico in greben-ska nezahtevna tura. Odhod iz Trga Oberdan ob 6.00. Izlet je primeren za vse. Info in prijave do srede, 17. junija, tel. št. 040-413025 (Marinka). LETNIKI 1950 IN 1951 občine Dolina in Vzhodnega ter Zahodnega Krasa organiziramo v soboto, 27. junija, enodnevni izlet v neznano. Priporočamo, da vzamete s sabo telovadne copate. Info in vpis na tel. 3331157815 (Ladi), 347-4434810 (Livio), 339-7064120 (Milan). U Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.45, 21.00 »Jurassic World«. ARISTON - 17.00 »E' arrivata mia fi-glia«. CINEMA DEI FABBRI - 16.00, 18.00, 20.00 »Il fascino indiscreto dell'amo-re«; 21.45 »Fela Kuti - Il potere della musica«. FELLINI - 16.00, 17.45, 19.45, 21.30 »The Salvation«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.45, 21.00 »Le regole del caos«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.10, 19.50, 21.30 »Vulcano - Ixcanul«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 20.00 »Sei vie per Santiago«; 18.00, 21.30 »Youth - La giovinezza«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.00, 18.30, 21.00 »Jurski svet«; 17.30, 20.00 »Jurski svet 3D«; 17.45, 20.10 »Pobesneli Max«; 21.15 »Pobesneli Max 3D«; 15.30, 19.00 »Prava nota 2«; 17.25, 19.40 »Prelomnica Svetega Andreja«; 17.00 »Spuži na suhem 3D«; 15.45, 18.10, 20.30 »Vohunka«; 15.50 »Zvon-čica in legenda o Nikolizveri«. KOSOVELOV DOM SEŽANA - 20.30 »Prelomnica sv. Andreja«. LJUDSKI VRT - 21.15 »Le due vie del destino«. NAZIONALE - Dvorana 1:16.30,18.20, 22.15 »Affare fatto«; 19.50,22.00 »Jurassic World«; Dvorana 2: 17.00, 19.15, 21.30 »Jurassic World 3D«; 16.30,20.10 »Insidious 3«; Dvorana 3: 16.30,18.00,20.10,22.00 »Larisposta e nelle stelle«; Dvorana 4:16.30,18.45, 21.15 »Fury«; 22.15 »Wolf Creek 2«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 19.00, 21.10 »Scorpions - Forever and a day«; 19.05, 21.30 »Mad Max: Fury Road«; 16.30, 17.20, 19.10, 21.50 »Jurassic World«; 18.00,20.40 »Jurassic World 3D«; 16.25, 19.05,21.45 »Fury«; 17.00,19.15,21.30 »Wolf creek 2«; 19.50,22.00 »Insidious 3«; 16.40 »San Andreas«; 16.25 »To-morrowland - II mondo di domani«. TRŽIČ-KINEMAX- Dvorana 1:17.40, 20.00, 22.15 »Jurassic World«; Dvorana 2:18.00, 21.15 »Fury«; Dvorana 3: 18.15, 21.00 »Jurassic World 3D«; Dvorana 4: 17.30, 22.00 »La risposta e nelle stelle«; 19.50 »Le regole del caos«; Dvorana 5:17.30, 20.15, 22.10 »Io e Arlecchino«. □ Obvestila OBČINA DOLINA sklicuje danes, 16. junija, ob 19. uri v Srenjski hiši v Bor-štu informativno srečanje o načrtovanih prekvalifikacijskih posegih v Borštu in Zabrežcu. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bosta danes, 16. in v torek, 23. junija, pevski vaji ob 20.45. V nedeljo, 28. junija, ob 20. uri v Dolini koncert posvečen 70-letnici osvoboditve. FC PRIMORJE vabi vse svoje člane, vaš-čane in simpatizerje na redni občni zbor, ki bo v sredo, 17. junija, ob 20.30 na sedežu v Kulturnem domu na Proseku. NŠK sklicuje redni občni zbor, ki bo v sredo, 17. junija, ob 17.00 v prvem in ob 17.30 v drugem sklicu na Oddelku za mlade bralce v Narodnem domu v Trstu, Ul. F. Filzi 14. SKLAD MITJA ČUK organizira v torek, 23. junija, zvečer tradicionalno kre-sovanje na Opčinah (Pik'lc). Ob priliki nabiramo les za kres. Kdor želi ga lahko prinese na Pik'lc od srede, 17. junija dalje. ZSKD obvešča, da bo tržaški urad v sredo, 17. junija, zaprt. AŠD POLET vabi na 47. redni letni občni zbor, ki bo v četrtek, 18. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicanju na kotalkališču na Pikelcu, Repentabrska ul. na Opčinah. JUS TREBČE vabi člane na redni občni zbor, ki bo v četrtek, 18. junija, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Ljudskem domu v Trebčah. SKD KRASNO POLJE - Gročana, Pesek in Draga vabi na redni občni zbor, ki bo v četrtek, 18. junija, ob 19.00 v prvem in ob 21.00 v drugem sklicanju v prostorih Srenjske hiše v Gročani. KD ROVTE KOLONKOVEC, Ul. M. Sernio 27, sklicuje izredni občni zbor v petek, 19. junija, ob 18.00 v prvem in ob 18.30 v drugem sklicu. ZSKD sporoča članom in mladim med 16. in 17. letom, da lahko kandidirajo za deželno prostovoljno civilno službo. Na voljo so tri mesta. Predvideno je zakonsko določeno nadomestilo za prostovoljno delo v trajanju 360 ur. Rok prijave do 19. junija do 14. ure. Informacije na sedežu ZSKD v Ul. S. Francesco 20 (II. nad.) tel. 040-635626, trst@zskd.eu ali na ARCI Servizio civile, Ul. F. Severo 31, tel. 040-761683. KD FERRIZ OLIVARES in Umetniška šola UNINT prirejata »Trst en plein air -Pejsaž« tečaj slikanja z akvareli ob vikendih: 20. in 21. junija ter 27. in 28. junija. Urnik: 9.00-12.00 in 15.30-18.30. Info na tel. 040-9882109 ali 338-3476253. KD PRIMAVERA - POMLAD vabi na delavnico »Barve in čopiči za dobro počutje - poletni solsticij«, ki bo v soboto, 20. junija, od 15.00 do 19.00 v prostorih SKD Igo Gruden, Nabreži-na 89. Delavnico bo vodila psihologinja in psihoterapevtka dr. Lucia Lo-renzi. Info in prijave na tel. št. 3474437922 ali 334-7520208. SALEŠKA VAŠKA SKUPNOST vabi na krajši pohod v »hribe« v soboto, 20. junija. Zbirališče ob 18. uri pri »ko-munski štjrni«. VAŠKA SKUPNOST PRAPROT organizira 41. šagro v Praprotu v soboto, 20. in nedeljo, 21. junija: v soboto turnir v briškoli in ex-tempore ter ples s skupino Ne me jugat; v nedeljo turnir v skrlah za »18. Memorial Radovan Doljak«, tekma v košnji, nastop srbske folklorne skupine »Pontes -Mostovi« in ples s skupino Happy day. SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 22. junija, ob 18. uri v Štalco v Šempolaju na delavnico svetoivanskih venčkov. V torek, 23. junija, ob 21. uri prireja kres, ki bo »na Kalu« v Šempolaju. SKLAD MITJA ČUK prireja angleško -slovenski teden od 22. do 26. junija, namenjen otrokom od 6 do 10 let. Info na tel. 040-212289, urad@skladmc.org. ZSKD obvešča, da bo tržaški urad v poletnem času, od 22. junija do 28. avgusta vključno, odprt od 9. do 13. ure. ZSŠDI IN JK ČUPA organizirata tedenske jadralne tečaje na jadrnicah tipa Optimist namenjeni osnovnošolskim otrokom, ki znajo plavati od 9. do 17. ure. Poskrbljena jadrnica, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V: od 22. do 26. junija; od 29. junija do 3. julija; od 6. do 10. julija; od 13. do 17. julija; od 20. do 24. julija; od 27. do 31. julija. Vpis in info ob ponedeljkih, sredah in petkih 9.00-13.00, ob sobotah 16.00-18.00 v tajništvu na sedežu v Se-sljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yccupa.org, www.yccupa.org. SKD F. PREŠEREN vabi na svetoivan-ski kres na Jami v Boljuncu v torek, 23. junija. Kulturni program se bo pričel ob 20.30. Nastopali bodo MoPZ Fantje pod latnikom, sledi nagrajevanje otroškega ex-tempore v organizaciji dekliške Boljunec in prižig kresa. SKD ŠKAMPERLE IN ŠZ BOR vabita na Kresovanje na Stadionu 1. maja v torek, 23. junija: ob 21.00 plesni nastop učencev OŠ Zupančič in gojenk šole Daše Grgič, ob 21.30 prižig kresa ob harmoniki Dušana Kovača. V SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, bomo izdelovali venčke iz Sv. Ivana v torek, 23. junija, od 9. ure dalje. Kdor se srečanja udeleži naj prinese s sabo škarje primerne za cvetje in zelenje. SKP IN SIK vabita v petek, 26. in soboto, 27. junija, v Ljudski dom v Pod-lonjer na Rdeči praznik. POLETNI CENTER pri Skladu Mitja Čuk: od 6. do 10. julija teden zabave z Mašo in medvedkom ter od 13. do 17. julija teden prijateljstva z ovčko Shaun. Vpisi na Proseški ul. 131, Opčine. Tel. 040-212289, urad@skladmc.org. ZSŠDI IN JK ČUPA organizirata za srednješolce celotedenske tečaje jadranja na ¿Pogteßtw podjetje ABARDA od leta 1999 na Opčinah, v Boljuncu, v Nabrežini, v Miljah, v Trstu in na Istrski ulici nasproti pokopališča sv. Ane Tel. 040 21 58 318 NA OPČINAH ODPRTI TUDI POPOLDNE, OD 14. DO 16. URE RAZEN OB SOBOTAH Nudimo prevoz pokojnika 24 ur na 24 Informacije: 392 7372323 deski in na jadrnicah O'pen Bic od 13. do 18. ure: tečaj »Zabave na morju« od 6. do 10. julija in od 13. do 17. julija; tečaj na jadralnih deskah od 20. do 24. julija. Vpis in info ob ponedeljkih, sredah in petkih 9.00-13.00, ob sobotah 16.0018.00 v tajništvu na sedežu v Sesljan-skem zalivu, tel./fax 040-299858, in-fo@yccupa.org, www.yccupa.org. PLESNE DELAVNICE za mlade, v organizaciji ZSKD, bodo od 7. do 9. septembra v Prosvetnem domu na Opčinah. Prijave in info na tel. št. 040635626 ali info@zskd.eu. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da bo v kratkem začela redne izkope posmrtnih ostankov iz desetletnih grobov na polju B občinskega pokopališča v Sesljanu in polju D občinskega pokopališča v Devinu. Kdor želi shraniti oz. premestiti drugam posmrtne ostanke svojcev, naj se najkasneje do 30. novembra zglasi pri občinski Davčni službi in službi za storitve na ozemlju, v Nabrežini Kamnolomih 25, ki je na razpolago vsak dan od 10.00 do 12.00 ali na tel. št. 040-2017310. 0 Prireditve GLASBENA MATICA in Festival Kras 2015 vabita na prireditev z naslovom »Schoenberg za pet čutov«, ki bo danes, 16. junija, ob 20.30 v Kraški hiši v Repnu. KRIŠKI TEDEN 2015 v priredbi SKD Vesna: danes, 16. junija, 6. poklon Li-viu Bogatcu. Uvodna beseda Franko Cossutta in Miranda Caharija, nato ogled videoposnetka komedije Čarobna noč. V petek, 19. junija, veseloigra Svakinja da te kap in v nedeljo, 21. junija, Flamenko pod zvezdami. Vse prireditve bodo v Domu A. Sirka ob 21. uri. V torek, 23. junija, »pri Pro-cesji« kres s Kraškimi ovčarji. DSI IN OBČINA DOLINA, v sodelovanju s Srednjeevropskim inštitutom za kulturo in zgodovino J. Pangerc ter s SKD Valentin Vodnik, vabita v četrtek, 18. junija, na predstavitev knjige Marca Manina »Josip Pangerc. Plemeniti slovenski rodoljub (1868 -1925)«. Sodelovali bodo: Anja Fabia-ni, Loredana Gec, Vojko Kocjančič, Tomaž Simčič in avtor Marco Manin. Zaključno srečanje društva v sezoni 2014-15 bo potekalo na glavnem trgu v Dolini, na Gorici. Začetek ob 20.30. GLASBENA MATICA, v sodelovanju s SKD Barkovlje, vabi na zaključni koncert tečaja kompozicije »Glasbeno ustvarjanje - zvočna izpoved duše«, ki bo v četrtek, 18. junija, ob 20.00 v dvorani SKD Barkovlje, Ul. Bonafa-ta 6. Novitete bodo izvajali solisti, komorne skupine in zbor. SLOVENSKI KLUB IN TPK SIRENA vabita na predstavitev knjige pisem Man-ce Košir »Darovi minevanja«. Avtorica se bo pogovarjala z dopisovalko Jasno Stosic, ki piše o izkušnji življenja z diagnozo raka in bralko, prijateljico, ki spodbuja vero vase, Alenko Rebula v četrtek, 18. junija, ob 20. uri na sedež TPK Sirena, Miramarski drevored 32. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, vabi v petek, 19. junija, ob 20.30 na »Svet je bratstvo in ljubezen«, pozdrav poletju, ob petju, glasbi in degustaciji s presenečenjem. Nastopa ZVS Barkovlje, vodi A. Pertot, sodelujejo mladinci in mladinke Glasbene kambrce, Tomaž Baldassi ter Willy Perko in Walter Starc. SKD GRAD od Banov prireja tradicionalni svetoivanski večer pri Čukoveh v petek, 19. junija, ob 20.30. Nastopila bo dramska skupina SKD Slovenec Boršt - Zabrežec z veseloigro v narečju Avia Cirkus. V primeru slabega vremena, predstava odpade. Toplo vabljeni. SKD TABOR vabi na predstavitev knjige Nicoloja Giraldija »La grande guerra a piedi« v petek, 19. junija, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. AVIACIRKUS - SKD F. Prešeren in SKD Slovenec vabita, v sklopu svetoivan-skih večerov, v soboto, 20. junija, ob 20.30 na ogled gledališke predstave v občinsko gledališče v Boljuncu. Režija A. Corbatto. GLASBENA MATICA vabi na koncert »Z glasbo v poletje«, ki bo v soboto, 20. junija, ob 20.30 v Luteranski cerkvi v Trstu, Trg Panfili. Nastopajo orkestri in zbori Glasbene matice. BURKA O JEZIČNEM DOHTARJU -SKD F. Prešeren in SKD Tabor, v sklopu svetoivanskih večerov, vabita v nedeljo, 21. junija, ob 20.30 na ogled gledališke predstave v občinsko gledališče v Boljuncu. Režija Sergej Verč. SDD JAKA ŠTOKA osnovnošolska skupina vabi v nedeljo, 21. junija, ob 19. uri v Kulturni dom Prosek-Kontovel na premiero igre »Pepelkin čevelj« po motivih Olge Pavšič, režija Kim Fur-lan in Tina Renar. FOTOVIDEO TS 80 vabi na ogled razstave Radivoja Mosettija »Kraška oh-cet« v piceriji pred cerkvijo na Opči-nah, Proseška ul. 35. FOTOVIDEO TS vabi na ogled fotografske razstave Miloša Zidariča v prostorih gostilne v centru Zgonika in Nataše Peric v Ljudskem domu v Križu. RAZSTAVA O GABROVCU v predvojnih, medvojnih in povojnih letih je odprta v društveni gostilni v Gabrovcu do konca meseca. V NARODNI IN ŠTUDIJSKI KNJIŽNICI (Ul. sv. Frančiška 20) je do konca poletja na ogled razstava fotografij Valentine Cunja Nudanima. Urnik: ponedeljek - petek, 10.00-18.00. NA ŽUPANSTVU V ZGONIKU razstavlja svoje mandale Tanja Kralj. Urnik: od ponedeljka do petka 9-13, ponedeljek in sreda 15-17. Vabljeni k ogledu do 3. julija. Mali oglasi 4 MT. ČOLN abbatte open, s prikolico el-lebi in z raznimi pripomočki prodam po ugodni ceni. Tel. št.: 334-3362994. GOSPA Z VEČLETNO IZKUŠNJO išče delo pri negi starejših oseb 24 ur na dan. Tel. št.: 00386-40432304. IŠČEM rabljeno otroško kolo za dečka 5 ali 6 let. Velikost koles 40 cm. Tel. št.: 340-8407033. ODDAJAMO v najem opremljeno stanovanje (pribl. 55 kv. m.) na Proseku s samostojnim ogrevanjem. Tel. 3201509155. PRODAM sliko Stanota Zerjala velikosti 120 x 90. Motiv: Cesta skozi gozd proti jezerčku. Cena po domeni. Tel. št.: 040-272701 (ob uri obedov). PRODAM zazidljivo zemljišče v Bazovici. Tel. 340-0855716. Prispevki V spomin na gospo Albino Bogatec darujeta Erni in Berto Gruden 20,00 evrov za nabrežinske cerkvene pevke in 10,00 evrov za nabrežinsko cerkev. V spomin na Zarko Sossi darujeta Darinka in Ennio 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V zahvalo učnemu in neučnemu osebju COŠ »Mara Samsa« - Domjo in »Ivan Trinko Zamejski« - Ricmanje darujejo starši učencev, ki obiskujejo 1., 2., 3. in 4. razred 345,00 evrov za »Frati di Montuzza«. V počastitev spomina naše drage Albine Bogatec vd. Caharija daruje družina 50,00 evrov za cerkev v Nabre-žini, 50,00 evrov za Godbeno društvo Nabrežina, 50,00 evrov za Sklad Luc-hetta, Ota, D'Angelo, Hrovatin in 50,00 evrov za Emergency - Trst. 16.6.2005 16.6.2015 Ernesta Alberti por. Nabergoj 10 let je že minilo, odkar te nimamo več. Po poteh spomina, pa še vedno hodimo skupaj. Vsi tvoji 8 Torek, 16. junija 2015 VREME, ZANIMIVOSTI / nabrežina - Zaključni koncert zborov SKD Igo Gruden Pojemo pojemo Nabrežina doživlja srečen pevski trenutek V vasi delujejo kar štirje zbori, od najmlajših do odraslih - Koncert posvetili 70-letnici društva V tem času doživlja Nabrežina na pevskem področju res srečen trenutek. V vasi namreč ne pomnijo, da bi bili kdaj sočasno dejavni kar štirje zbori, ki bi pokrivali vse starostne stopnje, od otrok do odraslih. To se namreč dogaja prav danes, in to v brk ugotavljanju, da nas je vedno manj. Da bi krajevni stvarnosti ponudili vpogled v bogat pevski trenutek, so pri Slovenskem kulturnem društvu Igo Gruden v nedeljo zvečer v istoimenskem Kulturnem domu priredili zaključni koncert Pojemo pojemo, na katerem so nastopili zbori, ki delujejo v društvenem okviru. Sicer že tradicionalno zaključno pevsko srečanje je bilo letos še posebej občuteno ne samo zaradi rekordnega števila zborov, ampak tudi, ker so koncert posvetili 70-letnici ustanovitve domačega društva, ki nepretrgano deluje od avgusta leta 1945. V okviru sporeda, ki ga je povezovala Agata Venier, so se številnemu občinstvu, ki je napolnilo dvorano, kot prvi predstavili mali pevci Otroškega pevskega zbora Petpedi, ki jih vodi uveljavljeni domači dirigent Mirko Ferlan, ki uspešno vodi tudi drugi nastopajoči sestav, in sicer Mladinski pevski zbor (oba zbora je pri klavirju spremljala Zulejka Devetak). Kot tretje so nastopile pevke Dekliškega pevskega zbora Kraški slavček-Krasje, ki jih vodi Petra Grassi, medtem ko se je koncertni spored zaključil z nastopom odraslega Mešanega pevskega zbora Igo Gruden pod vodstvom Janka Bana. Okrog osemdeset mladih in odraslih pevcev je občinstvu ponudilo širok izbor svetovne in predvsem slovenske zborovske literature, pri čemer so se pri MePZ Igo Gruden odločili, da del svojega sporeda posvetijo spominu na glasbenika Karla Boštjančiča, ki bi letos obhajal stoletnico rojstva in je v Nabrežini deloval v prvi polovici 50. let prejšnjega stoletja. Še posebno topel aplavz je med drugim doživela solo točka tenorista Martina Venierja prav v Boštjančičevi priredbi ljudske Za-bučale gore. Koncertni večer, na katerem je navzoče med drugim nagovorila tudi predsednica SKD Igo Gruden Mariza Škerk, je bil lep in prisrčen kulturni, a tudi družabni trenutek, saj so se tako pevci kot poslušalci zadržali še dolgo po končanem nastopu. Obenem je sodelovanje štirih pevskih sestavov dokazalo pravilnost izbire društva, da za vsa področja zagotovi čim boljše mentorje in dirigente, kar očitno pritegne tako mlade kot odrasle. (iž) Koncertu, ki sta ga med ostalimi oblikovala DPZ Kraški slavček-Krasje (na levi) in Mladinski pevski zbor (na desni zgoraj), je prisostvovalo res številno občinstvo fotodamj@n bani - Aktivna in prijetna nedelja kljub ne ravno naklonjenemu vremenu Zjutraj »rabota«, zvečer pesem Čiščenje Starega kala združilo vaške generacije v sodelovanju z združenjem Tutori stagni - Koncert openskih zborov Tabor in Stane Malič Med čiščenjem Starega kala ... Pri Banih so preživeli kar se da aktivno nedeljo, ki je ni uspelo skaliti niti silovito popoldansko neurje in sta jo zaznamovali zjutraj čistilna akcija, zvečer pa zborovsko petje. Dejavnosti so se začele že okoli 8. ure zjutraj, ko so se Banovci vseh generacij, pripadniki SKD Grad in vaškega jusa, podali do Starega kala, da bi ga počistili v sodelovanju z združenjem Tutori stagni, ki se posveča zaščiti in obnavljanju mokrišč v Furlaniji Julijski krajini. Banovski kal je potreboval korenit čistilni poseg zaradi velike količine blata in fotodamj@n ... in skupinska slika po končanem delu fotodamj@n drugega materiala, ki se je v teku časa zbral na dnu zaradi vremenskih neprilik in človeške dejavnosti. Po februarskem ogledu so tako krajani kot člani združenja to mislili opraviti v poznem poletju, zaradi sušnega obdobja pa so se odločili, da to storijo takoj, saj je bil kal dejansko suh. Da je bilo čiščenje potrebno, dokazujejo kar trije polni tovornjaki, s katerimi so odpeljali veliko količino blata, gramoza, kamenja in tujerodnih rastlin, ki so ju v kal nanesli deževje, mimoidoči kole- sarji, ljudje, ki so pozimi hoteli prebiti ledeno skorjo s pomočjo kamenja oz. taki, ki se hoteli znebiti tropskih rastlin. Po končani čistilni akciji so gozdni čuvaji še sprali dno, vsi skupaj pa so se na koncu poveselili na priložnostni zakuski, tako da je predsednica banovskega jusa Neva Hu-su izrazila zadovoljstvo, da je bilo pri ljudeh čutiti, da se želi nekaj narediti za vas, kot je bila nekoč »rabota«. Zdaj je najbolje, da se kal pusti nekaj časa pri miru, pravi Gaia Fior iz združenja Tutori stagni, saj se bodo živali vrni- Petje pod gankom fotodamj@n opčine - Sklepno dejanje pobude Opčine v cvetju Pepin vrt »zlat« v Londonu Tanja Godnič predstavila uspele pobude Zavoda za trajnostni razvoj PepasKrasa - V Londonu 180 tisoč ljudi na razstavi V dvorani Združene kraške banke na Opčinah je konec preteklega tedna potekalo sklepno dejanje pobude Opčine v cvetju. Tanja Godnič je za Zavod za trajnostni razvoj PepasKrasa predstavila tri zanimive projekte, s katerimi so tekmovali v prestižnih natečajih v Londonu. Najprej so se predstavili že leta 2009 v Hampton court flower show v Londonu s projektom Pepin vrt in pejeli zlato kolajno ter bili povabljeni na prestižni Chelsea flower show, ki ga prireja Kraljevo hortikulturalno združenje (z več kot 2 miliona člani po svetu). Pred tremi leti so na Chelsea flower showu v Londonu tekmovali z vrtom Pepina zgodba v kategoriji Artisan garden. Predstavili so kraško gmajno. Letos so ponovno prejeli povabilo in izoblikovali projekt Wa- ter station - Vodna postaja v kategoriji fresh garden. Po prejetem povabilu so pripravili projekt s tridimenzionalno skico. V maju so imeli nato deset dni časa za pripravo vrta. Po proglasitvi ocenjevalne skupine je vrt obiskala kraljeva družina, člani kraljevega združenja ter mediji. V naslednjih 5 dneh si je razstavo ogledalo preko 180.000 obiskovalcev, vstopnica je stala približno 100 evrov (!). Pepin vrt je na ogled v Dutovljah. Vodno postajo pa bodo postavili v Sežani. Projektant Borut Benedejčič je izbral vrt, ki predaja sporočilo trajnostne-ga razvoja Krasa. Izoblikoval je blagovno znamko Kraški vrt. S tem želi poudariti trajnostni razvoj, spoštovanje do okolja in ljudi ter nujo po spremembi trendov urejanja javnih zelenih površin. V Londonu predstavljena Vodna postaja le same (ravno včeraj so opazili majhno krastačo), predvsem pa naj ljudje v kal ne vnašajo rastlin, rib in drugih reči. Če so se zjutraj Banovci združili ob prostovoljnem delu, pa so zvečer pred sedežem SKD Grad prisluhnili koncertu, ki sta ga oblikovala moška zbora z bližnjih Opčin, se pravi MoPZ Tabor in MoPZ Stane Malič. Pobuda je prišla od zbora Tabor, kjer so želeli obnoviti nekdanje Koncerte pod latnikom v sosednjih vaseh ob zaključku sezone, predsednica SKD Grad Norma Križmančič pa se je rade volje odzvala na predlog in tako so pevci obeh openskih zborov kljub nenaklonjenemu vremenu poskrbeli za prijeten večer v znamenju slovenskih podoknic. (iž) Boljunec: Mladi za Prihodnost o reformi krajevnih uprav Mladi za Prihodnost bodo priredili jutri v večnamenskem središču Franceta Prešerna v Boljuncu drugo okroglo mizo na temo deželne reforme krajevnih uprav. Tokrat se bodo osredotočili na vpliv reforme na krajevno raven, s posebnim poudarkom na posebnosti ozemlja. Srečanje se bo začelo ob 20. uri. ALPE-JADRAN Torek, 16. junija 2015 9 odprta tribuna - Livio Semolič, pravno posvetovalna delavnica SKGZ Markovec naj bo dvojezičen, prav tako naj bodo tudi ceste na dvojezičnih območjih v Fjk V svojstvu vodje pravno posvetovalne delavnice Skgz podpiram poseg evropske poslanke Isabelle De Monte, članice komisije za prevoze in turizem v evropskem parlamentu, ki je na pobudo Unije Italijanov vložila pisno vprašanje na Komisijo EU glede enojezične table pred predorom Markovec. V svojem posegu pravilno opozarja na po zakonu predvideno obvezno vidno dvojezičnost na narodnostno mešanem območju Slovenije, kamor med drugim sodi tudi občina Koper in sprašuje, ali je komisija seznanjena z dogodkom in kako namerava ukrepati v bran pravic italijanske manjšine. V kolikor se člani pravno posvetovalne delavnice skoraj vsakodnevno soočamo s problemom vidne dvojezičnosti v smislu (ne)spoštovanja člena 10 zaščitnega zakona 38/2001 in že leta pričakujemo, da bi pristojna javna cestna podjetja, v prvi vrsti Anas, tudi v Furlaniji Julijski krajini dosledno upoštevala omenjene zakonske predpise, bomo zaprosili evropsko poslanko za pomoč in podporo. Seveda tu ne gre za maloštevilne posamične primere pač pa za zelo razširjeno nesprejemljivo prakso, ki pade vsakemu pred oči že na samem območju tržaškega Krasa, kjer so na hitri cesti med Moščenicami in Škofijami težko opazni le zelo redki dvojezični smerokazi. Poudariti gre, da omenjena hitra cesta skoraj v celoti teče na dvojezičnem ozemlju od doberdobske občine, milan - Expo 2015 Nabrežine, Zgonika vse do Doline. Isto velja na državni cesti 55 na območju do-berdobske občine, kjer so smerokazi istega podjetja Anas izključno v enojezični italijanski obliki. Ob pravilnem opozorilu, ki ga je ev-roposlanka Isabella De Monte posredovala pristojni evropski komisiji, si torej pričakujemo ustrezno naprezanje tudi do podobne, sicer veliko bolj razširjene, problematike nespoštovanja vidne dvojezičnosti v treh pokrajinah Fjk, kje je sicer zakonsko predvidena obvezna vidna dvojezi-čnost. S primerno pozornostjo tudi do tega perečega problema in še bolj ob ustrezni rešitvi s postavitvijo vseh predvidenih dvojezičnih smerokazov na območju naše dežele, bo poseg italijanske evropske poslanke prav gotovo še bolj pridobil na verodostojnosti in učinkovitosti. Tako italijanska manjšina v Sloveniji kot tudi slovenska v Italiji si pričakujeta popolno spoštovanje zaščitnih norm, kar mora postati vsakdanja danost, ne da bi se morali pripadniki naših skupnosti stalno truditi za spoštovanje osnovnih jezikovnih pravic. Projek Lex, ki smo ga Skgz in IU skupaj zasnovali in izpeljali, je pokazal marsikatero vrzel pri udejanjanju zaščitnih norm na čezmejnem območju, kjer sta naseljeni dve manjšini; istočasno pa je prišla do izraza tudi širitev pozitivne klime in medsebojnega spoštovanja, kar predstavlja bistveno oporo udejanjanju dvojezičnosti. Sedaj so na potezi predvsem pristojni javni organi in vsi razni koncesio-narji javnih storitev, za katere mora biti dosledno spoštovanje zaščitnih norm vsakodnevna obveza ne pa občasna nadlega. Pravno posvetovalna delavnica bo še naprej vztrajno sledila temu vprašanju in iskala vse možne poti za reševanje odprtih problemov. Kot smo dosegli prve vidne uspehe pri podjetju Autovie Venete s postavitvijo dvojezičnih smerokazov na avtocestnem odseku Vileš Gorica, tako si nadejamo pozitivne premike pri podjetjih Anas in Fvg Strade za kar bomo še naprej napeli vse moči ob pričakovanju in prepričanju, da bomo imeli ob strani tudi evropsko poslanko Isabello De Monte. Zato sem že stopil v stik z njo in jo povabil na delovno srečanje, kjer bomo lahko konkretno razčlenili omenjeno problematiko. Livio Semolič Vodja pravno posvetovalne delavnice SKGZ Na vrsti je Ljubljana Ob glavnem mestu se predstavlja tudi osrednjeslovenska regija MILAN - Od včeraj pa do konca junija bosta v slovenskem paviljonu na svetovni razstavi Expo 2015 v Milanu izpostavljeni osrednjeslovenska regija in Ljubljana. Ljubljana se kot zelena prestolnica Evrope 2016 med drugim predstavlja s svojo zeleno identiteto in trajnostno usmeritvijo. Obiskovalci svetovne razstave bodo v prihodnjih dveh tednih na kuharskih šovih priznanih kuharskih mojstrov odkrivali okuse Ljubljane in Osrednje Slovenije. Predstavitev bodo popestrile ustvarjalne delavnice, nagradne igre, obiskovalce bosta animirala ljubljanski zmajček in planšar iz pastirskega naselja na Veliki Planini. S steklenicami muzejske vode Mestnega muzeja Ljubljana bodo med drugim opozorili na neenakomerno po- razdelitev pitne vode v državah in hkrati dejstvo, da je Slovenija ena od redkih držav, ki ima bogato zalogo kakovostne pitne vode. Večerni del bo glasbeno obarvan. Ljubljana in Osrednja Slovenija sta v zadnjih letih doživeli razcvet kulinaričnega dogajanja. Poudarek predstavitve regije je zato na aktualni lokalni kulinariki, ki jo najbolj zaznamuje obujanje tradicionalnih jedi na nove in sodobne načine. Priznani kuharski mojstri Igor Jagodic (Restavracija Strelec), Janez Bratovž (JB), Primož Repnik (Gostilna Repnik), Slavko Žagar (Skaručna), Luka Košir (Gostilna Grič), Damjan Fink (Gostilna na gradu) in Janja Štrumbelj (Le-potica) bodo v živo pripravljali jedi iz projektov Okusi Ljubljane in Okusi Kamnika. (STA) v spomin - Umrl je v 69. letu starosti Peter Bekeš Bil je slovenski veleposlanik v Rimu v času osamosvojitve Peter je rad zamujal, pa smo njegovi prijatelji iskreno upali, da bo zamudil tudi usodno srečanje s smrtjo, ki je nanj pre-žala vsaj zadnjega četrt stoletja. Bili smo v Rimu, kjer je Peter praznoval svoj rojstni dan. Prijatelje je povabil na skromno večerjo. Bil je namreč hudo bolan, na stalni dializi. Še na uradne sestanke v vladne palače je hodil s kovčkom in ko je bilo potrebno se je umaknil v najbližjo kopalnico, da si je izčistil kri. Jedel pa je itak vse brez soli. Njegova žena Nana je nalila vsem juho, ko je zabrnel telefon. Klicali so ga iz Ljubljane, da so našli zanj ledvico primerno za presaditev. Hitro se je odpeljal na letališče, kjer ga je čakalo letalo. Še tisto noč je dobil novo ledvico in s tem preživetje. Prepričani smo bili, da si bo vzel pavzo, a se je kmalu vrnil na delovno mesto slovenskega veleposlanika pri Republiki Italiji. Parlament je tedaj sprejemal zaščitni zakon in Peter je imel pred tem cel niz srečanj in pogovorov z vplivnimi politiki in člani vlade, da bi zakonu čimbolj odprl pot. Seveda, ni bil edini, o tem bi lahko še največ povedal Jožko Šušmelj, ki ga je nadomeščal. Petra težave niso nikoli potrle. Bil je po naravi optimist, včasih celo zanesenjak. In hkrati vesten in požrtvovalen. Ko so mu nekaj let pozneje amputirali nogo pod kolenom, so mu dali protezo, on pa se je šalil, da lahko tudi pleše. Rodil se je v Celju, pred 69 leti. Študiral je pravo, obenem pa je bil politično aktiven v mladinski organizaciji. Kot pravnik je nekaj časa delal na ustavnem sodišču, vendar ga je mikala predvsem politika. Bil je v SZDL in ZK Slovenije. Kot vodja marksističnega centra je v osemdesetih letih sodeloval pri »sestopanju« komunistov z oblasti in ustvarjanju pluralne politične scene v Sloveniji. Bil je tudi med prvimi voditelji Stranke demokratične prenove, kakor se je preimenovala Zveza komunistov. Ko se je Slovenija osamosvajala sem bil v rimskem senatu, tajnik zunanjepolitičnega odbora. Noč po svečani razglasitvi neodvisnosti me je sredi spanja prebudil Jožko Šušmelj: »Stojan, po cestah se valijo tanki JNA, začenja se vojna. Potrebujemo diplomatsko pomoč. Najdi Andreottija in Demichelisa...« In sem ju našel. Naslednje jutro spet telefon: »Tukaj Peter. V Rim pridem, pomagaj mi poiskati sogovornike«. Vodil sem ga k italijanskim politikom, katerim je razlagal položaj Slovenije in njeno pravico do samoodločbe. Zahteval je solidarnost in pritiske na Beograd. Pri kosilu sva razmišljala, kako slovenske razloge pojasniti italijanski javnosti. Poklical sem prijatelja Sandra Curzija, ki je tedaj vodil tretji televizijski dnevnik RAI. Obljubil mi je, da bo Petru dal možnost, da spregovori v večernem televizijskem dnevniku. Na hodnikih TG3 je bila običajna zmeda. Uredniki so povabili znanega rdečelasega komentatorja, da bi po svoje modroval o Balkanu. Nestrpno je čakal na hodniku in kadil, pa ga je trdo prijel režiser oddaje, sicer tržaški rojak: »Tu se ne kadi. Tam je soba za kadilce.« In za njim obrnil ključ. Peter je tako imel na razpolago skoraj četrt ure televizijskega dnevnika, medtem ko je poklicni komentator robantil v »pomotoma« zaprti sobi. Ni bilo lahko prepričevati italijanske politike, katerim je Gianni Demichelis prikazoval Slovence kot »nemškutarske separatiste«, toda Peter je znal biti umirjen in jasen. Kot veliko let pozneje, ko je voditelje stranke zmerne levice prepričeval, naj zagotovijo izvolitev Slovenca v parlament, čeprav je bil zaščitni zakon že sprejet. Nekateri so namreč menili, da je z odobritvijo zakona slovenski član parlamenta nepotreben. Leta 2000 je bil prvi na seznamu veleposlanikov, ki jih je kratkotrajna vlada Andreja Bajuka hotela odpoklicati. Rešil ga je predsednik republike Milan Kučan s sklepom, da podpis odloka odloži na čas po volitvah. Petra so potem poslali za veleposlanika v Zagreb, kjer je sledil pogajanjem o načinu določanja hrvaško-slo-venske meje, predvsem na morju. Od tod je šel v Lizbono. Tu bi se skoraj spet srečala, a je v zadnjem hipu odpotoval v Ljubljano, na posvetovanja. Še sva kdaj pa kdaj poklepetala, v Ljubljani ali v Portorožu, in vedno me je prevzel s svojo umirjenostjo, logičnim sklepanjem in optimizmom. Naj mu bo lahka domača zemlja. Stojan Spetič slovenska manjšina - Stališče krovne organizacije Pozitivna ocena srečanja s predsednikom Mattarello in poziv primerno za rešitev zastopanosti manjšine TRST - Slovenska kulturno-gospodarska zveza ceni besede, ki jih je italijanski predsednik Sergio Mattarella naslovil delegaciji slovenske narodne skupnosti na sprejemu v Rimu. Po mnenju krovne organizacije je posebej pomembno dejstvo, da je državni poglavar obljubil podporo pri reševanju še odprtih vprašanj, ki zadevajo uresničevanje zaščitnega zakona ter nekatera specifična vprašanja v zvezi z istitucionalnimi reformami in volilnim zakonom. Obisk v Rimu je ponovno postavil v ospredje vprašanje zastopanosti slovenske manjšine. SKGZ je mnenja, da morajo osrednje manjšinske komponente najti primerno rešitev ob upoštevanju stvarnega stanja v narodni skupnosti. O teh in drugih vprašanjih je tekla beseda na prvem srečanju, ki ga je deželni predsednik SKGZ Rudi Pavšič imel z novoizvoljenimi pokrajinskimi predsedniki Luigio Negro za videm-sko, Davidom Peterinom za goriško ter Tomažem Banom za tržaško pokrajino. Priložnost je bila za analizo stanja v treh pokrajinah ter za nastavitev srednjeročnega programa, ki ga bodo trije pokrajinski predsedniki oblikovali tudi v pričako- Rudi Pavšič s pokrajinskimi predsedniki SKGZ Tomažem Banom, Luigio Negro in Davidom Petarinom vanju jesenskega deželnega kongresa, na katerem se bo dokončno oblikovala vodilna struktura krovne organizacije. Pomembno je - so menili - da se organizacija bistveno več posveča svojemu članstvu in teritoriju, na katerem je narodna skupnost prisotna. Ustvariti je treba večjo povezovalno mrežo in celovito osmisliti vlogo SKGZ kot povezovalnega člena bogate manjšinske organiziranosti. Večja mora biti tudi interakcija s krajevnimi javnimi upra- vami ter z drugimi sogovorniki, tako znotraj slovenskega kot tudi večinskega okolja. SKGZ izraža veliko zadovoljstvo za uspeh, ki ga žanje Slovensko stalno gledališče. Dejstvo, da bo SSG prisotno kar s tremi predstavami v tekmovalnem programu Borštnikovega srečanja, predstavlja otipljiv dokaz kakovostnega dela, ki je bilo zastavljeno v našem teatru. Ravno tako se SKGZ veseli in čestita pisatelju Miroslavu Košuti, letošnjemu prejemniku Levstikove nagrade za življenjsko delo. zgodovina - Poziv Gabrovca »Objavite poročilo mešane komisije« TRST - Državne institucije Italije in Slovenije naj spodbudijo objavo in širše poznavanje poročila mešane komisije italijanskih in slovenskih zgodovinarjev in kulturnikov, ki obravnava odnose med dvema narodoma v obdobju 18801956. Svoje zaključke je bilateralno delovno telo izdelalo že leta 2000, za tem pa je ta pomembna študija zašla nekoliko v pozabo. Dobro bi bilo torej osvežiti njeno poznavanje predvsem med mladimi, zato bi ga bilo potrebno razdeliti po vseh šolah vsaj na območju meje med dvema državama. To je predlog, ki ga je podpredsednik deželnega sveta Igor Ga-brovec iznesel med svojim posegom na srečanju z italijanskim predsednikom Sergiom Mattarello. »Taka pobuda bi pomenila za našo deželo pomemben korak naprej v naprezanju za boljše medsebojne odnose,« je v nadaljevanju dejal Gabrovec, saj je bila Furlanija Julijska krajina med glavnimi prizorišči vojnih spopadov prejšnjega stoletja, kar na žalost še vedno povzroča trenja, ki vedno na novo odpirajo stare rane in sovraštva, ki jih marsikdo rad zlorablja v svoje politične namene. »To je v popolnem nasprotju z napori in plemenitim iskanjem novih prijateljskih odnosov, sožitja in medsebojnega spoštovanja, na katerih temelji pravi evropski duh,« je še dejal podpredsednik deželnega sveta. 10 Torek, 16. junija 2015 VREME, ZANIMIVOSTI / glasba - Od danes do 8. julija na Tržaškem Festival Kras - poučen strokoven in družaben Za uvod nocoj Schonberg za pet čutov - Koordinacijo prevzel Janoš Jurinčič Danes se bo pričela nova izvedba Festivala kitare Kras, festivalskega niza, ki zdaj obsega več glasbil (godala, klavir, harfo), a se je pred leti pričel izključno v znamenju kitare. Nastal je po zamisli Marka Ferija in z željo, da bi mladim kitaristom ponudil možnost soočanja s priznanimi mojstri mednarodnega slovesa. Koordinacijo festivala je prevzel Janoš Jurinčič, ki je spadal med mlade učence, redne obiskovalce koncertov in udeležence izpopolnjevalnih tečajevfesti-vala, na katerega je ostal zelo navezan, saj je sam preveril pomen tega večplastnega dogodka. Koncerti letošnje izvedbe, ki bodo kot običajno ponudili čim več različnih stilov in repertoarjev, se kot omenjeno pričenjajo danes, tečaji pa bodo sledili julija meseca. Izkušnja tečajnikov na zavodu Združenega sveta v Devinu bo kot vsako leto »strokovna, poučna in družabna,« zagotavlja Jurinčič. »Imeli bomo delavnico za orkester kitar in mojstrski tečaj za posameznike. Skupinski tečaj bo vodil Vito Nicola Paradiso, priznani pedagog in avtor učbenika, ki ga vsi uporabljajo v glasbenih šolah. Tema tečaja bo glasba iz severne Amerike. Ob koncu delavnice bo tudi koncert, ki bo 8. julija zaključil celotni program festivala. Mojstrski tečaj pa bo vodil Marko Feri, ki bo 4. julija protagonist enega od koncertov festivala s predstavitvijo svojega novega cedeja Vivo. Koncert udeležencev delavnice bo v avditoriju devinskega zavoda, recital Marka Ferija pa v cerkvi na Opčinah. Katere pa bodo vsebine ostalih dveh koncertnih večerov? »Danes bomo uvedli festivalski Janoš Jurinčič program s koncertom, ki bo ob 20.30 v dvorani društva Igo Gruden v Na-brežini (zaradi spremenljivega vremena smo morali žal odpovedati Kraški hiši). Projekt Schönberg za pet čutov je nastal po zamisli Fabia Nie-derja in Mire Fabjan. V prvem delu programa bo pianist Davide Coppola zaigral Sechs Klavierstücke op.19 Arnolda Schönberga, nato bo komorni ansambel tržaškega konserva-torija Tartini izvedel transkripcijo, ki jo je napisala Mira Fabjan. Franco Vecchiet in Patrizia Bigarella bosta medtem uprizorila performanso po navdihu teh skladb, ki so ponudile tudi izvedenki za kraško kuhinjo Vesni Guštin svojevrstne sugestije za ustvarjanje povezav med zvoki in okusi. Drugi koncert pa bo 3. julija v Kavarni Gruden v Nabrežini, kjer bomo prisluhnili nastopu slovenskega kvarteta Mascara, ki ga sestavljajo štirje akademski glasbeniki s specifično repertoarno usmeritvijo, saj igrajo portugalsko, argentinsko in špansko glasbo.« ROP Danes v San Marcu o filozofiji in holokavstu V teh dneh poteka v Sloveniji 5. mednarodni filozofski simpozij Miklavža Ocep-ka, ki ga prirejata KUD Apokalipsa in Srednjeevropski raziskovalni inštitut Soe-ren Kierkegaard Ljubljana. Udeleženci skušajo na raznih debatah in delavnicah svoja mišljenja aktualizirali in pri tem nakazati potencialne smernice za reševanje globalne krize današnjega časa. Filozofska karavana se bo danes ob 11. uri ustavila tudi v kavarni San Marco v Trstu. Tu bodo razpravljali Iztok Osojnik, Jurij Verč, Luisa Antoni, Igor Tavilla ter Luigi Amato. Ameriški filozof slovaško-judovskih korenin Martin B. Matuštik pa bo predstavil svojo v ZDA pravkar nagrajeno delo Out of silence, v kateri spregovori o izkušnji holokavsta na Slovaškem. Matuštik je med drugim najmlajši podpisnik Listine 77 in učenec znamenitega Jurgena Habermasa. razstava - V sklopu fotografske delavnice Igorja Kupljenika Migrantski objektiv V klubu Daktari v Ljubljani je bila na ogled fotografska razstava z naslovom Migrantski objektiv, ki je nastala kot del istoimenskega EU projekta, s katerim se skuša spodbuditi socialno vključevanje priseljencev v lokalno okolje. Razstava s pomočjo fotografij, ki so jih pripravili udeleženci fotografske delavnice, prikazuje njihove osebne migrantske izkušnje, publiki pa predstavlja novo podobo Ljubljane, tokrat iz perspektive državljanov t.i. tretjih držav. Širša javnost ima tako priložnost spoznati priseljence v novi luči, kot ljudi ki sooblikujejo prostor, v katerem živijo, in so njegov sestavni del. Razstavljene fotografije so nastale kot rezultat teden dni trajajoče fotografske delavnice pod mentorstvom Igorja Kupljenika. Kupljenik, ki je zaradi vojne leta 1994 zapustil Bosno in Hercegovino ter se preselil v Ljubljano, je strokovnjak s področja fotoreportaže, večletni sodelavec nemške fotoagencije EPA in slovenske Fa-Bobo ter ustanovitelj tiskovne agencije Mi-Press. Fotografske delavnico se je udeležilo dvajset ljudi, največ iz Srbije, Makedonije, Črne gore, Afganistana in Maroka, a tudi nekaj zainteresiranih posameznikov iz Hrvaške in Slovenije. Projekt Migrantski objektiv poteka v organizaciji Srbskega kulturnega centra Danilo Kiš iz Ljubljane, pod vodstvom kustosinj Irene Vujčič Pavlovič ter Tamare Raf-tovič Loštrek, financirata pa ga Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije in Evropska unija- Evropski sklad za vključevanje državljanov tretjih držav. (RoŠa) Kako na Ljubljano gledajo priseljenci iz tako imenovanih tretjih držav ... roša V Ljubljani nocoj skupina Black Mountain Na Metelkovi, točneje v Menzi pri koritu, bo danes ob 21. uri nastopila psi-hedelična glasbena skupina Black Mountain. Nastop kanadskega benda spada v FV Festival, glasbeni dogodek, ki ga organizira slovenska neodvisna glasbena založba FV Music. Pred skupino Black Mountain bosta nastopili še zasedbi Can Of Bees in Harp Explosion. Vstopnice stanejo 15€. Bend Black Mountain je nastal pred desetimi leti, za sabo pa ima tri plošče. Zadnjo, Wilderness Heart, je izdal pred petimi leti. Mlado skupino sestavljajo pevec in kitarist Stephen McBean, pevka, kitaristka ter pianistka Amber Webber, basist Matthew Camirand, pianist Jeremy Schmidt ter bobnar Joshua Wells. Komadi so dobra mešanica hard roka in psihedelije, ponekod pa tudi garage in bolj alternativnega roka. Bend se uspešno poslužuje dvojnega pevca, se pravi ženskega in moškega vokala, kar daje pesmim poseben pečat. (RD) knjižna novost - Družina Gravner Ko stara pot postane nova Zanimivo knjigo izdala založba Cucchiaio d'argento Idilični Gravnerjevi vinogradi V knjigarni Centofiori v Milanu bodo danes predstavili knjigo o goriškem vinogradniku Jošku Gravnerju. Okrog 70 strani obsežno publikacijo je izdala založba Cucchiaio d'argento, ki nosi ime po pravi bibliji italijanske ku-linarike, tisti kuharski knjigi, ki je bila prodana v preko treh milijonih izvodov in prevedena v deset jezikov. Knjigo o svetovno znani vinogradniški družini iz Oslavja, ali bolj pravilno iz zaselka Dolenji berječ, je napisal Stefano Caffari, direktor posebnih založniških pobud omenjene založbe, bogatijo pa jo črno-bele fotografije, pod katere se podpisuje fotograf Alvise Barsanti. Knjigo so doslej predstavili v Rimu in Benetkah, jeseni pa naj bi jo tudi na priljubljenem literarnem festivalu Pordenonelegge. Stefano Caffari rad piše o vinu in predvsem o vsem, kar se za vinom skriva. In tega je, če želiš spoznati Grav-nerjeva vina, res veliko. Kajti Joškova rebula, rujno in ostala vina se ne rojevajo samo v vinogradu in kleti, temveč predvsem v njegovi glavi. V ideji, da vino nastaja v stiku z zemljo, da si vzame čas za zorenje in tako ohranja to, kar dobro vino mora imeti - življenje. Kajti tako, kot bi si moral človek vzeti čas za razmislek, tako si tudi trta vzame čas, da se obnovi, vino pa, da dozori: mirovati ni sinonim za ravnodušje, temveč za modro izbiro tistega, česar ne bomo naredili ... In tako je konec 90. let, ko je strahovita toča uničila 95% vsega pridelka, tudi Joško Gravner razumel, česa ne bo delal. Gravner je bilo takrat že uveljavljeno ime v svetu kakovostnega italijanskega vina. »Vinogradnik je že opravil svojo prvo revolucijo v kleti in njegove steklenice so dragocene. (...) Joško goji dvom, ki je prerastel v delovno orodje, raziskovanje pa je postalo njegovo življenjsko vodilo. Stopil je na letalo in poletel v Kalifornijo, deželo, ki se je v tistih letih pogosto pojavljala v komentarjih vinskih poznavalcev v povezavi z besedo "čudež". Tu se je Joško prepričal samo o nečem: da to ni njegov način življenja, ni njegov način pridelovanja vina. Vrnil se je domov, da bi poiskal čiste vode: našel jo je pri izviru. Drugo potovanje ga je popeljalo v Kavkaz, kjer se rojeva vino. Vino prednikov, iztisnjeno iz groznih sort z zapletenimi, nekako grčavimi imeni, ki zori pod zemljo, v tistih velikih amforah iz žgane gline. Tedaj je bil pripravljen na drugo revolucijo,« piše Caffari v knjigi, v kateri so vsa besedila zapisana v italijanščini, slovenščini in angleščini. Tisočletja staro revolucijo, ki zahteva a.barsanti svoj čas - sedem let. Gravnerjevo vino je mogoče piti šele sedem let po trgatvi, zori v amforah in stiku z zemljo, življenje mu dajejo bakterije, kvasovke in vsi mikroorganizmi, ki dejansko živijo v njem. Zato, da vino postane prehrana, ne rabi posebnih postopkov, najnovejših tehnologij ali čudežnih aditi-vov: vse se prične v vinogradu in vsako naše nadaljnje dejanje pripomore k uspešnemu proizvodu, pravi Joško Gravner, ki trdi, da vino prideluje predvsem zase, preostanek pa proda. Danes je Gravner sinonim za vino v amforah, poznajo ga tako v najznamenitejših restavracijah kot v zakotnih vinotekah - celo v mestecu Manduria v Apuliji se lahko zgodi, da ti prodajalec, ko izve, da prihajaš iz Trsta, z zadovoljnim nasmehom na ustih pojasni: oho, to je pa nedaleč od kraja, kjer prideluje svoja vina Joško Gravner ... Knjiga, ki je posvečena sinu Mihi, žrtvi tragične prometne nesreče, je sad osemmesečnega obiskovanja vinogradov in kleti, med katerimi sta Caffari in Barsanti opazovala Joška, kako na majhnem traktorju veže vejo za vejo in boža grozd za grozdom. A tudi med skupnim kuhanjem, neštetimi pogovori, premišljevanji ...med katerimi je avtor razumel, da se vino rodi predvsem v mislih. »V trenutku, ko prepričaš zama-šek, da zapusti strugo in vrat steklenice polno zadiha kisik, se je odprlo in sklenilo veliko krogov: zdaj začrtani eden v drugem, zdaj vzporedni drug ob drugem. In vsi ponovno sklenjeni v velikem življenjskem krogu Joška Grav-nerja. (... ) Če Joška vprašate, iz česa je njegovo vino, vam najverjetneje ne bo odgovoril. Toda v njem najdemo grozdje, malo žvepla, čas in misel. Njegov življenjski slog, Joškov slog.« (vk, pd) / SVET Torek, 16. junija 2015 1 1 bruselj - Vse odloženo do četrtkovega srečanja finančnih ministrov območja evra Prekinitev pogajanj z Grčijo povzroča pretrese na trgih Grški premier Aleksis Cipras je posojilodajalce obtožil ropanja države ATENE - Po nedeljski ustavitvi pogajanj med predstavniki grške vlade in mednarodnimi upniki je včeraj prihajalo do različnih odzivov. Grški premier Aleksis Cipras je posojilodajalce obtožil ropanja države, iz Nemčije in Francije pa so prišla opozorila, da je žogica zdaj na grški strani in da Atenam zmanjkuje časa. Grčija je glede na navedbe Bruslja pristala na proračunske cilje za letošnje leto, ki sta jih državi postavila EU in Mednarodni denarni sklad (IMF). S tem je odgovorila na ključno odprto vprašanje. Za predstavnico Evropske komisije Anniko Breidthard pa je vprašanje, kako verodostojne so grške zaveze. Grški premier Aleksis Cipras je posojilodajalce obtožil politične preračunljivosti in plenjenja države. Glede na to, da Grki pas zategujejo že pet let, ga jezi predvsem vztrajanje pri novem posegu v pokojnine. »Nimamo pravice pokopati evropske demokracije v njeni zibelki,« je poudaril za grški časnik Efimerida ton Sin-dakton. Cipras je za omenjeni časnik dejal še, da je grška vlada že pripravila protipredlo-ge in da bodo "potrpežljivo" čakali, dokler ne bodo upniki - Evropska komisija, Evropska centralna banka (ECB) in IMF - postali "bolj realistični". Grški finančni minister Janis Varufakis pa je dejal, da je Grčija s svojim ravnanjem nakazala: »Do tod gremo, dlje pa ne.« Ne glede na vse je še vedno optimističen: »Poglejmo na stvari s pozitivne perspektive. Realno gledano je danes dober dan, saj so stvari kristalno jasne.« Na nemškem finančnem ministrstvu so medtem izpostavili, da se mora grška stran odzvati na "radodarno ponudbo" upnikov. Predsednik ECB Mario Draghi se je strinjal, da je žogica pri grški vladi, čeprav bodo vse moči morali napeti vsi vpleteni. Pozval je k »močnemu in celovitemu dogovoru,« ki potreben zelo hitro. »Mislim na dogovor, ki prinaša rast, vključuje socialno pravičnost, a je tudi fiskalno vzdržen, zagotavlja konkurenčnost in naslavlja preostale vire finančne nestabilnosti,« je poudaril Draghi. ECB bo likvidnost grškim komercialnim bankam zagotavljala, dokler bodo te solventne in bodo razpolagale z zadostnimi zavarovanji. Tudi francoski predsednik Francois Hollande je pozval h hitri obnovitvi pogajanj in rešitvi Grčije pred finančno katastrofo. Za Grčijo bo zdaj zelo pomemben četrtek, ko je napovedano srečanje finančnih ministrov območja evra. Dva tedna po tem Atenam poteče rok za plačilo dolga IMF v višini 1,6 milijarde evrov, prav tako pa tudi evropski del programa pomoči. Iz slednjega ji pripada še 7,2 milijarde evrov, a mora v zameno za ta denar izpogajati ustrezne reforme. Predsednik Evropske komisije JeanClaude Juncker je v nedeljo prekinil pogovore z grškimi pogajalci, ker ti niso prinesli napredka in so med stranema še »bistvena razhajanja« glede reformnih načrtov. Iz bonitetne agencije Standard & Poor's (S&P) pa so včeraj sporočili, da tudi če Grčija ne bi uspela poplačati 6,7 milijarde evrov dolgov ECB v juliju in avgustu, to ne bi pomenilo bankrota. Kot so pojasnili, namreč bankrot zanje nastopi, če niso poplačani poslovni upniki, kar pa ECB ni. Prekinitev pogajanj je včeraj povzročila močan padec tečajev na evropskih borzah, ki so se povprečno znižali za skoraj dva odstotka, milanski Ftse Mib pa za 2,4 odstotka. Aleksis Cipras je bil včeraj zelo kritičen do evropskih institucij ansa amnesty international - Poročilo o begunski krizi v svetu »Svetovni voditelji obsojajo tisoče beguncev na smrt« BEJRUT - Svetovni voditelji obsojajo milijone beguncev na nevzdržen obstoj in tisoče na smrt, ker ne zagotavljajo nujne humanitarne zaščite, je v poročilu pred svetovnim dnevom beguncev 20. junija kritična organizacija za človekove pravice Amnesty International. Poziva k sodelovanju za rešitev »najhujše begunske krize po drugi svetovni vojni«. Poročilo vzame pod drobnogled trpljenje milijonov beguncev, od Libanona do Kenije, od Anda-manskega do Sredozemskega morja. »Priča smo najhujši begunski krizi našega časa, ko se na milijone žensk, moških in otrok bori, da bi preživelo sredi brutalnih vojn, mrež trgovcev z ljudmi in vlad, ki zasledujejo sebične politične interese, namesto da bi pokazale osnovno človeško sočutje,« je ob objavi poročila dejal generalni sekretar AI Salil Shet-ty. Odziv mednarodne skupnosti je bil po njegovem prepričanju sramoten neuspeh. »Potrebujemo radikalno menjavo politik in praks, da bi vzpostavili koherentno in celovito globalno strategijo,« je menil. Amnesty International med drugim poziva države, naj se zavežejo, da bodo skupaj v obdobju naslednjih štirih let preselile mi- lijon beguncev in vzpostavijo globalni begunski sklad. Vse države bi tudi morale ratificirati begunsko konvencijo ZN in razviti pravične domače sisteme za oceno prošenj za begunski status ter zagotoviti beguncem dostop do osnovnih storitev, kot sta izobraževanje in zdravstvena oskrba. Kot najhujšo krizo poročilo izpostavlja Sirijo, iz katere je pred konfliktom pobegnilo več kot štiri milijone beguncev. 95 odstotkov se jih je zateklo v Turčijo, Libanon, Jordanijo, Irak in Egipt. Najnevarnejša pot za begunce in migrante je Sredozemsko morje, kjer je lani življenje izgubilo 3500 ljudi. Glede 20.000 dodatnih mest za preselitev beguncev v EU pa AI meni, da gre za veliko premajhno številko. Poročilo opozarja še na "pozabljene" krize z begunci v pod-saharski Afriki, ko v nekaterih primerih, kot sta Južni Sudan in Sudan, begunce gostijo države, ki se same pogrezajo v konflikte. Izpostavlja tudi razmere na jugovzhodu Azije, kjer je v prvem četrtletju leta poskušalo prečkati Bengalski zaliv okoli 25.000 ljudi, kritizira pa tudi pristop Avstralije do prosilcev za azil, s katerim da krši svoje odgovornosti po begunskem pravu in pravu človekovih pravic. Sudanski predsednik odletel iz Južne Afrike JOHANNESBURG - Sudanski predsednik Omar al Bašir je včeraj zapustil Južno Afriko, so potrdili v Kartumu. Mednarodno kazensko sodišče (ICC) je sicer južnoafriške oblasti pozvalo k aretaciji in izročitvi Baširja, ki je obtožen zločinov v času konflikta v Darfurju. A Bašir je očitno ignoriral sodišče v Pre-torii, ki mu je prepovedalo odhod iz države. Po poročanju južnoafriških medijev je letalo sudanskega predsednika vzletelo z vojaškega letališča Wa-terkloof v okolici Pretorie. Bašir je nato pristal v Kartumu in ob prihodu iz letala vzkliknil "Bog je velik!" Namestnik glavne tožilke ICC James Stewart je izrazil razočaranje, da Južna Afrika Baširja ni aretirala. Bašir se je v Johannesburgu mudil na vrhu Afriške unije. Južna Afrika je kot podpisnica rimskega statuta, s katerim je bil ustanovljen ICC, dolžna Baširja predati sodišču. Bašir je pred ICC obtožen vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti, storjenih v času krvavega konflikta v sudanski pokrajini Darfur. V Čadu in Nigeriji v atentatih umrlo najmanj 37 ljudi N'DJAMENA - V čadski prestolnici N'djamena sta včeraj odjeknili dve veliki eksploziji, v katerih je umrlo najmanj 27 ljudi. Več kot sto ljudi je bilo ranjenih, ko je sredi jutra pred sedežem policije in policijsko akademijo v čadski prestolnici prišlo do eksplozij. Samomorilec na motorju je eksploziv sprožil pred sedežem policije, ki je le nekaj metrov od predsedniške palače in francoskega veleposlaništva. Druga eksplozija je odjeknila pred policijsko akademijo. Čadska vojska že od februarja pomaga Nigeriji v boju proti islamski teroristični skupini Boko Haram. Pripadniki Boko Haram so od leta 2009 ubili več kot 14.000 ljudi. Dve eksploziji sta včeraj odjeknili tudi v mestu Potiskum na severovzhodu Nigerije, kjer je umrlo deset ljudi. V predelu Igwanda je umrlo osem pripadnikov gverilskih civilnih sil, še dve osebi pa sta umrli v eksploziji v drugem predelu Potiskuma, v Dorawi. Odgovornosti za napad ni prevzel še nihče, a Po-tiskum je pogosto deležen napadov skrajnežev iz Boko Haram. Do prve eksplozije je prišlo, ko so pripadniki gverilskih civilnih sil pridržale moškega, ki je nosil prenosne računalnike in drugo računalniško opremo in niso vedeli, da ima na sebi eksploziv. »Sprožil ga je in mi smo izgubili osem mož, vključno s poveljnikom,« je pojasnil pripadnik civilnih sil. Druga eksplozija se je v Do-rawi zgodila le malo zatem. vatikan - Sodili mu bodo julija Nekdanji nuncij zlorabljal otroke VATIKAN - Na kazenskem sodišču v Vatikanu se bo julija začelo sojenje nekdanjemu nunciju v Dominikanski republiki Jozefu Wesolowskemu, ki je obtožen spolnih zlorab otrok. Papež Frančišek je poleg tega sprejel odstop ameriškega nadškofa in njegovega namestnika, ki sta obtožena, da sta ignorirala zlorabe otrok s strani nekega duhovnika. Ti ukrepi so del Frančiškovega ukrepanja proti duhovnikom, ki so krivi zlorab mladoletnikov ali proti njim namerno niso ukrepali. Wesolowski je obtožen, da je spolno zlorabil otroke v Dominikanski republiki v letih 2008-2013. 66-letnik je poleg tega obtožen posedovanja otroške pornografije v letih 2013-2014 v Rimu. Iz karibske države, kjer je pet let služboval kot papeški nuncij, so ga odpoklicali, potem ko so prišle na dan obtožbe, da naj bi zlorabljal dečke. Junija lani je cerkve- no sodišče Wesolowskega odstavilo z duhovniškega poklica. Od septembra lani je v hišnem priporu, ki mu ga je odredil Vatikan. Sojenje proti njemu na vatikanskem kazenskem sodišču se bo predvidoma začelo 11. julija. Če bo spoznan za krivega, mu grozi od šest do deset let zapora. Poljak je prvi visoki cerkveni predstavnik, ki bo moral zaradi obtožb spolnih zlorab v kazenskem postopku odgovarjati pred vatikanskim sodiščem. Papež Frančišek je včeraj sprejel odstopa nadškofa Johna Claytona Nien-stedta in pomožnega škofa Leeja Ant-honyja Picheja iz nadškofije St. Paul in Minneapolis. Tožilstvo je nadškofijo obtožilo, da je ignorirala večkratna poročila o ravnanju duhovnika, ki je bil kasneje obsojen zaradi spolnega nadlegovanja dveh dečkov. Zdaj že nekdanji duhovnik Curtis Wehmeyer prestaja petletno zaporno kazen. italija - Sodelovanje z združenjem partizanov VZPI-ANPI Nemčija financira ohranitev spomina na nacistične pokole RIM - Nemška država je finančno podprla raziskavo združenja italijanskih partizanov VZPI-ANPI in Državnega inštituta za odporniško gibanje, ki ima namen ohraniti spomin na nacistične pokole, katerih žrtev je bilo civilno prebivalstvo. Zgodovinar Claudio Silingardi je povedal, da nameravajo do konca prihodnjega leta pripraviti neke vrste podrobni zemljevid omenjenih pokolov, pri čemer se bodo naslanjali na italijanske arhive in zgodovinske vire, a tudi na dokumente nemške vojske in esesovskih enot, ki so v obdobju 1943-1945 divjale po Italiji. Nemški veleposlanik v Italiji Reinhard Schafers je poudaril, da pokoli italijanskega civilnega prebivalstva predstavljajo črni madež in sramoto za nemški narod ter državo. Po mnenju diplomatskega predstavnika je treba na vsak način preprečiti, da bi človeštvo pozabilo na takšna grozodejstva, spomin nanje je treba ohraniti in gojiti predvsem v za- V vasi S. Anna di Stazzema (Toskana) so Nemci pobili več kot 500 civilistov vesti mladih, je dodal Schafers. Gre za hvalevredno pobudo VZPI-ANPI in zgodovinskega inštituta, ter seveda nemške države, ki je projekt financi- rala. Po njem bi se lahko zgledovala Italija, ki ima med drugo vojno na vesti hudodelstva nad civilisti na tleh nekdanje Jugoslavije, Grčije in Albanije. 1 2 Torek, 16. junija 2015 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorskl.eu štandrež - Termoelektrarna na palmovo olje podjetja Energia pulita Več kot eno leto čakajo na ukrepe proti hrupu Termoelektrarna na palmovo olje Iz termoelektrarne na palmovo olje podjetja Energia pulita v Ulici Ressel v štan-dreški industrijski coni uhaja hrup, ki so ga domačini še kako naveličani. Podoben je tro-bljenju kakega parnika, slišati ga je večkrat na dan - sicer le podnevi, saj je svojčas vodstvo elektrarne pristalo na to, da v nočnih urah ne poteka del proizvodnega procesa, ki povzroča ta hrup. »Problem se vleče že več let, tako da smo lani zaprosili za srečanje z vodstvom podjetja; do njega še ni prišlo, saj so nam pred enim letom obljubili, da problem rešijo. V resnici tega še niso storili, zato smo jim pred nekaj dnevi spet pisali in zahtevali, naj čim prej sprejmejo potrebne ukrepe za ublažitev hrupa, ki uhaja iz termoelektrarne. Če ne bodo prišli do nas v Gorico in nam prisluhnili, se bomo pa mi odpravili k njim v Ravenno,« poudarja Marjan Brescia, predsednik društva sKultura 2001, ki je naslednik nekdanjega štandre-škega rajonskega sveta. »Hrup nastaja, ko med proizvodnim procesom električne energije z ultrazvočno napravo čistijo cevi, v katerih se nabirajo saje. Ko v cevi spuščajo ultrazvoke, prihaja do štandrež - Nasprotniki termoelektrarne na biomaso Pripravljeni na sodno pot Včeraj demonstrirali na pokrajini - Enrico Gherghetta: »Postopka ni mogoče zaustaviti« »Ne glede na odločitev pokrajinske uprave glede okoljskega dovoljenja k načrtu za termoelektrarno na biomaso na zemljišču ob nekdanji restavraciji McDonald's bomo s svojimi prizadevanji proti njeni gradnji nadaljevali. Prepričani smo, da je v postopku za gradnjo termoelektrarne marsikaj nedorečenega; številnih stvari ne vemo, zato smo pripravljeni tudi na sodno pot,« napoveduje Stefano Co-solo, predstavnik odbora #noBiomassa-Go, ki nasprotuje gradnji termoelektrarne na biomaso z zmogljivostjo enega me-gavata v Tržaški ulici v Gorici. »Resnici na ljubo moramo govoriti o treh industrijskih obratih, ki so med sabo povezani, saj je investitor isti. Termoelektrarni ob nekdanji restavraciji McDonald's je treba dodati še obrat za predelavo aluminija in termoelektrarno ob štandreškem krožiš- ču,« poudarja Cosolo, ki je v nedeljo cel dan zbiral podpise na štandreškem trgu. »Zbrali smo dvesto podpisov in še bomo nadaljevali z zbiranjem,« poudarja in opozarja, da je cel postopek potekal brez prave transparetnosti. »V postopek so vključili samo združenje Skultura, vseh drugih organizacij začenši z zvezo Legambiente pa niso nikakor vzeli v poštev,« pravi Cosolo, ki je včeraj z drugimi člani odbora manifestiral pred pokrajino in se zatem udeležil zasedanja pokrajinskega sveta. Ravno pokrajina je namreč odgovorna za izdajo dovoljenja za gradnjo ter- Protestniki v pokrajinski sejni dvorani moelektrarne v Tržaški ulici, kar naj bi predvidoma storila jutri. V prejšnjih dneh je predsednik pokrajine Enrico Gherghetta s pismom odgovoril Cosolu, ki je zahteval nova preverjanja kakovosti zraka in zaustavitev postopka za izdajo okoljskega dovoljenja. Gherghetta je zapisal, da na zasedanju konference storitev ni prišla na dan nobena posebna težava glede kakovosti zraka, ki bi opravi- bumbaca čevala nova preverjanja. »Ni pravih razlogov, na podlagi katerih bi lahko zaustavili postopek,« poudarja Gherghetta in pojasnjuje, da je pokrajina v zadnjih letih vedno zahtevala najstrožja preverjanja, ko je šlo za okolje. »Vodili smo epohalne bitke za okolje, saj smo prepričani okolje-varstveniki, kar vselej zagotavlja resnost in nepristranskost,« poudarja Enrico Gherghetta. močnega odmeva v kurilnicah, ki ga je slišati v Štandrežu in tudi v Ločniku. Tu so termoelektrarno že preimenovali v "gusarsko ladjo', saj je hrup zelo podoben trobljenju priljubljenega vrtiljaka,« pravi Brescia in pojasnjuje, da so podjetju Energia pulita predlagali, naj težave reši s protihrupnimi pregradami, ki bi omejile uhajanje hrupa iz elektrarne. Domačini se včasih tudi sprašujejo, kaj so beli oblaki, ki se dvigajo iz elektrarne - še zlasti ob deževnem vremenu. Brescia razlaga, da gre v tem primeru za paro, ki bi jo lahko uporabljali za ogrevanje stanovanj na daljavo. »Svojčas smo se pogovarjali za uresničitev sistema za ogrevanja na daljavo s podjetjem Elettrogorizia, ki ima v industrijski coni termoelektrarno na plin. Zamisel je zatem propadla, saj je podjetje svojo elektrarno na plin zaprlo, ker ni več rentabilna. V njej so sicer proizvajali 50 megavatov elektrike, medtem ko v elektrarni na palmovo olje proizvajajo 37 megavatov elektrike,« pravi Brescia, ki je prepričan, da bi lahko za sistem ogrevanja na daljavo uporabili tudi odvečno paro iz termoelektrarne na palmovo olje. »V okviru Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje bi lahko razvili tudi projekt za koriščenje odvečne pare, ki nastaja v termoelektrarni na palmovo olje. Z njo bi lahko greli bazen, bolnišnico, sejemsko razstavišče ... Tudi dežela bi lahko prispevala k uresničitvi tega načrta,« poudarja predsednik sKulture Marjan Brescia. Da termoelektrarna na palmovo olje povzroča velik hrup, so opozorili tudi številni domačini, ki so se v nedeljo oglasili pri stojnici odbora #noBiomassaGo. Njeni člani so na vaškem trgu zbirali podpise proti novi termoelektrarni na biomaso z zmogljivostjo enega megavata v Tržaški ulici, o čemer pišemo v sosednjem članku. (dr) ronke - CGIL o letališču »Ne« sodelovanju s podjetjem Save Pohiteti je treba z gradnjo intermodalnega pola Pohiteti je treba z gradnjo intermodalnega pola v Ronkah, ki je odločilnega pomena za povečanje števila potnikov in trgovskega pretovora, hkrati se je treba izogniti sklepanju pogodb s podizvajalskimi podjetji, kar bi oškodovalo tako delavce kot letališke storitve. Ti sta glavni zahtevi, ki ju je deželni tajnik sindikata Filt-CGIL Valentino Lorelli predstavil predsedniku družbe za upravljanje ronškega letališča Antoniu Maranu. Na srečanju, na katerem so bili prisotni tudi predstavniki sindikata Fit-CISL, se je Lorelli izrekel proti sodelovanju s podjetjem Save, ki v Ve-roni zvrača na delavce odgovornost za slabe rezultate letališča. Tajnik Filt-CGIL se je na srečanju strinjal s predsednikom letališke družbe, da je treba letališče bolje povezati z ostalimi prometnimi infrastrukturami in gospodarskimi operaterji. ronke - V Ulici San Lorenzo nova hitrostna omejitev Z dvosmernim prometom kolesarske steze ne bo več Ulica San Lorenzo v Ronkah je spet v celoti dvosmerna. Leta 2008 so na delu ulice uvedli enosmerni promet, na cestišču so uredili tudi kolesarsko stezo. Domačini niso bili nikakor zadovoljni z novostjo, oglasili so se tudi trgovci, ki naj bi jih uvedba enosmernega prometa oškodovala. Občinski svet je naposled uslišal želje domačinov; na svojem zadnjem zasedanju je spremenil cestni režim v Ulici San Lorenzo, ki je po novem spet dvosmerna. Ker pa še niso uredili pločnika za pešce, so na odseku med ulicama DAnnunzio in Verdi uvedli hitrostno omejitev 30 kilometrov na uro. Pred sedmimi leti so enosmerni promet v Ulici San Lorenzo uvedli zaradi gradnje novega železniškega podvoza pri San Polu. Z uvedbo so zagotovili avtobusom varnejšo vož-Kolesarjem bo življenje oteženo nj°> vendar niso nikakor zadovoljili domačinov. standrez - Ennova Za zadnjih 6 delavcev enoletna mobilnost Termoelektrarna podjetja Ennova V industrijski coni med Štandre-žem in Sovodnjami je pet termoelektrarn, vendar med njimi delujeta le dve. Termoelektrarna na palmovo olje, o kateri pišemo v sosednjem članku, proizvaja 37 megavatov elektrike, medtem ko mala termoelektrarna na lesni pelet, ki stoji za njo, proizvaja en megavat elektrike. Že dalj časa je zaprta termoelektrarna na plin podjetja Elettrogorizia, ki ima zmogljivost 50 megavatov; ravno tako že nekaj let ne obratujejo termoelektrarne na dizel in metan ob nekdanji ribogojnici, ki imajo skupno zmogljivost desetih megavatov. Pred enim letom so nazadnje zaprli tudi termoelektrarno ob sedežu goriške civilne zaščite na koncu Ulice San Michele s petimi kurilnimi kotli z zmogljivostjo po en megavat, v kateri so sežigali pelet. Termoelektrarna je v lasti podjetja Ennova, ki se je lani znašlo v velikih težavah, tako da se je zatem za prevzem obrata zanimalo podjetje Ely. Maja lanskega leta je imel obrat 15 zaposlenih, po enem letu dopolnilne blagajne jih je ostalo le še šest. »Termoelektrarna je še vedno zaprta, saj je na sodiščih v Milanu in kraju Busto Arsizio v teku postopek za njeno prodajo. Za zadnjih šest zaposlenih podjetja Ennova smo se pred nekaj dnevi dogovorili za enoletno mobilnost; njihova usoda je odvisna od podjetja Ennova, ki mora rešiti svoje težave z dolgovi in zatem odločiti, ali obrat prodati,« zapleteni položaj obrata pojasnjuje predstavnik sindikata CGIL Livio Menon. Ko je termoelektrarna podjetja Ennova pred več kot enim letom še obratovala, so se nad njenim delovanjem pritoževali prebivalci Sovodenj - še zlasti Škrlj. Iz nje naj bi se širil neprijetni vonj, zaradi česar je več domačinov opozorilo na težave občinsko upravo. So-vodenjska županja Alenka Florenin je takrat zahtevala izvajanje meritev kakovosti zraka v industrijski coni med Štandrežem in Sovodnjami, vendar se je zatem zadeva sama od sebe rešila, ko so termoelektrarno zaprli. / GORIŠKI PROSTOR Torek, 16. junija 2015 1 3 vrh - Množičen shod članov slovenskih planinskih društev Planinci povezujejo V kulturnem in športnem središču Danica na Vrhu je bilo v nedeljo živo in prijetno. Člani slovenskih planinskih društev iz naše dežele, z jeseniškega območja, iz Koroške in obmejnih krajev v Sloveniji so se zbrali na 44. srečanju, tokrat v priredbi Slovenskega planinskega društva Gorica (SPDG). Sredi dopoldneva so se odpravili na dva vodena pohoda. Večina udeležencev se je odločila za nekoliko daljšo varianto, za obisk Debele griže in tamkajšnjega muzeja. Ob vrnitvi so obiskali še vinsko klet Ru-bijski grad na Gornjem Vrhu, kjer jih je prijazno sprejela Nataša Černic in vsem ponudila pokušino odlične kapljice. Udeleženci pohoda na Brestovec - vodil ga je Matjaž Klemše - so se seznanili z razgibano zgodovino območja, ki se začenja kakšno tisočletje pred našim štetjem, in se ob vračanju ustavili pri jamarskem domu Kraških krtov in bili deležni toplega sprejema. Popoldne se je dogajanje nadaljevalo v centru Danica, kjer so prireditelji ob pomoči in sodelovanju društva Danica in Gospodarske zadruge Brajda Vrh poskrbeli, da tistih nekaj kapelj ni moglo ogroziti in tudi ni ogrozilo prijetnega druženja. Krajša ploha, ki je udeležence obeh pohodov le opozorila, je sicer naznanjala poslabšanje vremena, predvsem pa prijetno ohladila ozračje. Za uvod in glasbeno kuliso so poskrbeli člani pihalnega orkestra Jesenice -Kranjska Gora, zvesti spremljevalci in sooblikovalci vseh dosedanjih planinskih srečanj, ki nadaljujejo dragoceno dejavnost in izročilo znane godbe jeseniških železarjev. S planinsko himno Oj, Triglav, moj dom v Prihod na Vrh (levo), planinci v Daničinem centru (zgoraj) in uvod z godbo (desno) loredana prinčič izvedbi vokalne skupine Sraka pod vodstvom Patricka Quaggiata se je začel krajši kulturni spored. Pevci so v nadaljevanju zapeli še splet treh pesmi. Dobrodošlico udeležencem je izrekel predsednik SPDG Mitja Morgut, ki je posebej poudaril, da so za kraj srečanja v letu, ko vsi hitijo s proslavljanjem stoletnice vstopa Italije v vojno, zavestno izbrali Vrh, »ker kot planinci želimo pokazati in opozoriti na grozote in nesmisel vojne«, ki je posebej prizadela te kraje in naše ljudi in tu pustila še danes vidne sledove. Udeležence je nagovorila tudi so-vodenjska županja Alenka Florenin in naglasila dragoceno vlogo, ki jo opravljajo planinska društva, posebej tista v zamejstvu. Podpredsednica Združenja slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI) Loredana Prinčič je pozdravila pobudo v imenu organizacije, ki skuša v največji meri prisluhniti in podpreti prizadevanja, ki imajo kot cilj utrjevanje prijateljstva in sodelovanja ter povezovanja preko (nekdanjih) meja. Podpredsednik Planinske zveze Slovenije (PZS) Miro Eržen je ob pohvali za skrbno pripravo srečanja, ki je nastalo in se razvijalo v bistveno drugačnih časih, naglasil potrebo po pomladitvi in osvežitvi ter uskladitvi. Generacijsko krizo je opaziti tudi na drugih področjih planinske dejavnosti tudi na mednarodni oz. medde-želni ravni. Kako vsebinsko in organizacijsko osvežiti pobudo se bodo dogovorili na jesenskem srečanju predstavnikov društev, ki sodelujejo pri organizaciji in PZS. Tako kakor običajno so uradni del srečanja sklenili predstavniki vseh sodelujočih planinskih društev. Izrečeno je bi- Otroci iz goriških vrtcev Sonček v Ulici Max Fabiani in Rosa Agazzi v Ulici Palladio so s svojimi risbami in izdelki oblikovali razstavo z naslovom »Jaz in moje mesto«, ki jo bodo odprli danes ob 17. uri v veži županstva v Gorici. Razstava je nastala v okviru mednarodnega projekta »Pomahajmo v svet« in občinske pobude »A scuola di Comune«. Prikaz otroškega pogleda na Gorico - na fotografiji sestavljenka malčkov iz slovenskega vrtca - bo na ogled do 30. junija. lo tudi povabilo na 45. srečanje, ki bo prihodnje leto v Terski dolini v organizaciji Planinske družine Benečije. Prijetno druženje se je nadaljevalo ob zvokih pihalnega orkestra, ob koncu pa so se zaslišali še poskočni zvoki harmonik. Številni udeleženci so si z zanimanjem ogledali dokumentarno razstavo o Vrhu med prvo svetovno vojno, ki so jo v četrtek odprli v bližnji dvorani centra Danica. Predstavili pa sta se tudi mladi podjetnici Sara Devetak in Nataša Černic. Vlogo napovedovalke in povezovalke je odlično izpeljala Viljena Devetak. Naj povemo še, da je SPDG v sodelovanju z Gospodarsko zadrugo Brajda prav pred kratkim izdalo trijezično zgibanko velikega formata Doberdobski 1