Poatnrna plaćana « fotovtnL *ato LXX1. st. 59 Ljanljaaa, paa«acl|e»t 14. Marca 1938 Cena Din 1.— LToaj* raaa dan popoian*, izvaemai oaosijs ta praznina — laaarati oc 80 patit rrst a Din 1 »s iou «rat a u.z. oc loc ic 300 rrat i Din S, vaejt inaaratJ pet* rrsta Dio i__. Popusi po dogovoru, innerauu aave* poaeoaj — »SJovenafcJ Narod« velja mesečno v Jug o« Lavi j) Dir 12.—. za tnoaematvc Dto 25.—* Rokopisi aa na vračajo. Avstrija pod kljukastim križen: Včeraj Se Avstrija CTKCDNIaTTO Di IJPstAVNIaTVO LJUBLJANA, ftaafl jrsa oltcn Mar. a Tatefon: 31-22. 51-23, 51-24, tl-25 Is 11-26 Podružnice: MAKIBOR, Strossmayerjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska c„ telefon it. 26 — CELJE, celjako uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1. telefon st. 65; podruznica uprave: Kocenova ui 2. telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Postna Hranilnica v Ljubljani st. 10.351 od danes Ostmark Včeraj jtbUna Dnu)« im Avstrije z Nemci)« — Z Z ljudskim ftasovaajetn 10. I« umi »vst Arstrij« preaehala Duavaj, 14. marca br Sooči ob 21. je a -. s-njska narodno-socialistična vlada I c j 3 vila na velikem manifestacijskem zborovanju na Dunaju ustavni zakon o priključitvi Avstrije Nemčiji. Zakon se Cl 1. Na temelju cl. 3 odstavek 2. avstrijske ustave o izrednih ukrepih v ok.iru avstrijske ustave je vlada sklenila: Avstrija |e dežela nemške države. Cl. 2. V nedeljo, dne 1*. aprila 1938 bo svobodno, tajno ljudsko glasovanje vseh nad 20 let starih moških in ženskih nemških državljanov Avstrije o združitvi Avstrije z Nemčijo. CL 3. Pri ljudskem glasovanju odloča večina oddanih (lasov. Cl. 4. Za izvršitev tega zakona bodo izdani potrebni ukrepi z uredbo. Cl. 5. Zakon stopi v veljavo z dnem objave. Cl. 6. Za izvedbo tega zakona je poverjena vlada. Nemški zakon o anšlusu Avstrije Berlin. 14. marca. br. Proglasitev sdrafifcRj Avstrije z Nemčijo je izzvala v čt Nemčiji velikansko odobravanje in dušenje Narodr.o-social. organizacije so sklicale zborovania. na katenh so proslavljali ta dogodek Ob 22 45 je nato objavil nemški radio priznanje te združ:*ve po Nemčiii. Nemška vlada je namreč izdala poseben zakon ki sankcionira na Dunaju proglašeno združitev Avstrije z Nemčijo. Zakon se glasi: ČL 1. Od avstrijske zvezne vlade sklenjeni ustavni zakon o zopetni združitvi Avstrije z Nemčijo z dne 13. marca 1938 se s tem proglaša za nemški državni zakon. Cl. 2 navaja besedilo avstrijskega za- kona o zopetni združitvi ter odreja, da ostane sedaj v Avstriji veljavno pravo do nadaljnjega v veljavi. Uvedbo nemškega državnega prava bo odredil kancelar Hitler odnosno od njega posebej pooblaščeni minister. Cl. 3 Državni notranji minister se pooblašča, da izda v sporazumu s prizadetimi ministri vse za izvedbo tega zakona potrebne pravne in upravne predpise. Cl 4. Ta zakon stopi v veljavo z dnem objave. Zakon je datiran in podpisan v Linzu. ki je postal nekaka prestolnica avstrijskega narodno-socialističiiega pokreta. Zadnji predsednik Avstrije odstopil Po« sUo razmer se je Miklas umaknil Takoj po objavi tega zakona je izšlo uradno poročilo, da je zvezni predsednik Johann Miklas podal ostavko. Sporočil je to zveznemu kancelarju Sevss-lnquartu s posebnim pismom, ki ga objavlja tudi današnji uradni list. V pi-6itiq sporoča, da glede na spremembe. ki so nastale v Avstriji ne more več nosili odgovornosti kot predsednik zvezne države in podaje s tem svojo ostavko. Do nadaljnjega bo vršil posle predsednika države zvrznj kancelar dr Seyss-Inquart. Avstrijska vojska je od danes dalje sestavni del nemške oborožene sile Vojaki so danes prisegli zvestobo HiUerjv Prispelo je tudi večje število tamkov in lahkih topov ter oklopnih avtomobilov, ki jih je o"činstvo ol> navdušenem vzkliknejo zasulo * cvetjem. Vojaštvo je takoj zajedlo vojašnic« in v>e važnejše stratejrične točke. Večerni hrzovlak. ki vozi v? Monakove*ra v Jugc*!avijn. je irn*5' zaradi vojaških transportov pol ure zamuV 2e od četrtka zjutraj dalje vihrajo na vseh obrnejn h točkah proti Jugoslaviji, velike rde-ć* zasra\> 8 k;.r::;aet:m križem. Tak.-* visita zastavi na. avstrijskem carinskem poslopju na Podkorenu, knkcvr tudi na fromeji na Pe-relinjJou. Vse poštovanje na železnicah in tudi carinarnicah prov»eli nrmSki državni onrani. združitev 0bet»}ati kot samostojna država — ta sklep I Na Dunaju 32.0O0 nemških vojakov Dunaj 14. ■Mavca* Nemške čete so nocoj prispele na Pnnaj ob zelo slabem vremen«. Pa e-l je sne£ in verjetno zaradi tejra niso bile zbnane ob t*>m dogodku tako številne množice ljudstva, kakor je bilo pričakovati. Ob 2. ponoči so nemške čete. to je en ha+a-Ijoti motorizirane pehote, prispele v Hite-1-dorf, iz smeri St P Al t na. Ob 2.30 so nemSke čete prispele na Dunaj v vojašnico Reinweg\, kjer jih je -pričaVela ena Četa pehare 3. polka i zastavo in frodbo. ter j:m izkazala vojaške časti. Po dams opoldne je pri^o na Punaj 22.000 mož nemške vojske. Kje je dr. Schuschnigg ? Po enik vesteh je zapustil Avstrijo, po drugih pa bo postavljen pred sodišče Punaj, 14. marca. br. 0 usodi biviega kancelar ja dr. ^chun'hniiKra ni š> no'»enih zanesljivih vesti. Prvota i je bil interniran v arradiču Belvederp kjer tra je čuvala najprvo njegova telesni straža, sestavljena iz članov avstr::..*ke milice. G radič je nato obkolil jno_ čun oddelek hi*,e evskih capadalnih formacij. Včeraj zvečer se je jrovorilo, da je vlada -izvolila SefliMchni|QKu odhod v inozemstvo. ^ teku noči so res lurlerjevski napadalni oddelki zapustili Relvedere. Izšla SO poročila, da je SciNsefemKfc odpotoval na Ma l/ar-sko. Tam r»a to deinantirajo in poročajo, da doslej Schnsrhni-2j na Madžarsko ni prispel, as Punaju govorijo, da so moral zagovarjati zaradi izigravanja avstrijsko-: cmškejra sporazuma in berchtesia. denskega dog>vora. čiščenje na debelo Vsepovsod Usti, v k V zvezi s proglasitvijo združitve Nema je z Avstrijo, ki bo dobila naziv -Ostmark«. je Hitler izdal v Linzu tudi celo vrsto drugih odlokov, ki se že nanašajo na izvajanje združitve. Najvažnejši je vsekakor odlok, s kate-terim preneha avstrijska vojska obsto-faftl kot avstrijska državna obramba ter se vključi v sestav nemfke državne vdiske. Ta odlok določa: Avstrijska zvezna vlada je pravkar s posebnim zakonom proglasila združitev Avstrije z Nemčijo. Nemška vlada je z zakonom ta sklep priznala. Zato od- rejam na temelju teh sklepov: 1. Avstrijska vojska se priključi z današnjim dnem kot sestavni del nemški državni obrambi pod mojim vrhovnim poveljstvom. 2. Za poveljnika nemške vojske na področju Avstrije imenujem poveljnika armadnega zbora pešadijskega generala v. Borka. 3. Vsi pripadniki dosedanje avstrijske %-ojske se morajo t»koi r?»priseči men kot vrhovnemu poveljniku. 4. Vse potrebne ukrepe za izvedbo tega odloka ima izdati general v. Bock. Avstrijski nacisti dobili komisarja Stranka bo reorganizirana in kot sestavni del priključena nemški stranki 14 marca. br. V zvezi z združitvijo Avstrije z Nemčijo je Hitler odredil tudi popolno reorganizacijo av-srrifske nasOine stranke Vse edinice narodno-soc i ali stične stranke v A v str i j se imajo z današnjim dnem vkljuiti v sestav nemlke narodne socialistične stranke. Zato ie Dotrebna reorganizacija, ki jo je Hitler poveril okrožnemu 1 vodji Briicklu. Kot komisar avstrijske narodno socialistične stranke ima Brii-ckel izvesti to reorganizacijo. Obenem mu ie poverjeno vodstvo prior^v ?a ljudsko glasovanje o ?n"'..... Bru '. ie ooob!aSAen. da lahko :zH a vse u: ki jih smatra v zvez: s to funkcijo za potrebne. V Avstrijo je vkorakalo dosedaf četrt milijona nemških vojakov Prihajajo pa ie vedno nove ćete DUNAJ, 14. marca. Čeprav je težko vsaj približno oceniti, koliko nemške vojske je zdaj stopilo že na avstrijska tla, se vendar more zanesljivo domnevati, da je v Avstriji že 250.060 nemških vojakov. Temu številu je treba dodati še 40.000 avstrijskih Iegionarjev. Nad 200 bombnikov je samo v okolici Dunaja. Na letališču Aspern pri Dunaju pristajajo še vedno nove edinice nemških letal. Med tem ko normalni promet na vseh progah opravlja dosedanje avstrijsko bje, je nemški zrakoplovni štab pre- nemškega letalstva so obkolili aerodrom Druga poleg druge so razobešene zastave nemškega rajha in rdeče-bela-črno dri a v ni zastava. Nemška vojska v Celovca Celo ver 14. marca. rejovee je bil včeraj v pričakovanja nemške armade. Kmalu po 11. uri se ie zatd'šaln mocočno Hrrenje *n druiro /a druco so se začele spuščati na le-toii^ou eakadtile troorot ornih bombnikov. Skupno je pristalo 120 bombnikov, s kateri-aai ji p tiiili m Mi Dunaj. 14. mirea. Hr. Vi; dosegla nji ie^iiv glavarji n • rn-ri visoki funkcionari i in na njihova mesta postavljeni zanesljivi narodni socialisti. Tudi za voditelje v*eh odrejenih rtradov so bilt'no-staviieni narisr;. Svoječasno zaradi svojeera političnega udejstvovtanja oipnš&eni hitler-jevri so «e vrnili na svoja prejšnja službena mpsta. Najbolj izraziti Schasohni^rgovi pri_ sanjači so bili aretirani ki polnijo sede j skupno s funkcionarji patriotske frrvnt€ koncentrati iska tahorišča, drugi m^rij nevarni rr\ so Kil; oo-i'ani začasno na dopust. (Taka jih v najholjše-n primeiu vpokojitev. Vistosmerjenje tiska Cisoen.Te je paaagia v prvi vivi tudi v t;sk ri dru_.j propada«:: Ih-a sredstva. AvsnijsKa iudijska s'užr»a je rwla združena z n i^jc S..j -olj i az.:a rl;>si a Sc!iu»- u~ -----a so bi a us a. .ena. m^d u; mi »Reic-hs- i ;*>f . uiadna »Wiencr Zejitun?" nadalje *Der Tac«. »Dir St'ucii'e« in še neke t eri đru. gi buJvarni dočkr ?o bili iz redakcij dragih listov odstranjeni vsi Zidjc in nezanesljivo nsohje. Mnogi listi so dol»il: hitler-javika komiisarje. Po očiščenju dunajskega i !*ka t>e je sedaj pričelo 'udi rščenje pro-v in -i.Vkcga *i^' ž« »Iva iti jx) večini zabranjeni, sili o na je poveva I uvoz nemške:« časoj/sja. Siaio »Valkiaciscr Beobarhter« je povečal -^ojii naklado za 450.0llf» izvodov. V eiia-em ra7meriu so "ov ča i svo;o na-k^do tu^i •' ncm;k' ratf. ki st hili inaaiaj v A"-- " : V prep- vela ni. Keka.ui pse vneti bitlerievoj s: začeli na i.istnn r»est iz^-aiati reorjje ntorj poli?i5- • 1*;;»urotnikom. Ponekod so ili ce-o take daleč, da si razglasili zaplembo ji»'e*ja rajnih klerikalnih voditeliev in •ruirih. k; so /na_i Fot fael v nekdanjo avstrijsko prestolnico, so oblasti o J redile, do ostanejo danes in jutri vse !j»k eke. .»rednje in visoke ter stiokovnp šole zasprt*1. Po?eb»:o težaven ie položaj Zidov, ki jih je samo n« Dunaju 309.000. Redak«iie onih dunaj*k"h I«tov, ki niso pokem okraju, ki je izrazito židovski je bila uvedena strogo varnostna služba. Ya prevzemajo vodstvo narodni socia-jo Schuschni^govi sotrudniki taboHMa Njihovi poslj ?o prešli na nemsko-avstrijsko narodno socialstično stranko. Njeno glavno vodstvo se je že vselilo v pros*ore razpuscene domovinske fronte. Poselamji vodja na-rolno političnega referata dr. Pem.bauer ic hil imenovan za komisarja posebne ustanove, ki bo posktbeia. da se nadoknadi vsa škode, ki je bila prizadeta avstrijskim na-ro .nim socialistom v zadnjih letih. Poštne in železniške -lirek ije ter načela t va drugih državnih uradov, so že pozvala vse narodne socialiste- ki so bili obpuščeni zaradi svojoaa prepričanja iz drža\-ne s!»užbe, naj se nemudoma javijo pri uradih, kier so nazadnje slu. žili. d« bi se takoj spet nadomestili. Schuschniggove organizacije prestopajo v hitlerjevske Dunaj, 14. marca. br. Bivši vodja Schusch. niggove mj^vlinske orsram"7-acijc >.Tu»2voik« Thura-Vaisassina je izdal pro-jrlas na avstrijsko mladino, v katerem pravi med drugim: Od ^erajšnjega dnp plaipola v Avstriji za-s*ava s kljiikost.im križem. Dogo. ki so bili mofVie.fii o j nas Zato se poslavljam od mladine. Ne bodite ra7očarani! Ne rjpgnoite po-! grmi-al Ohranite čistost voije, zaupajte v Bo-j ga in v večne ideale mladme! Vzdržite di-| eipiino in ne stojt^ ob strani, temveč uvrstite se v mladinsko gibanje, ki bo prevzelo našo dediščino. Ts*očasno je vodstvo avsrrijske »Hit.ler-.hurpirKl* izialo dniz proerles- v katerem poziva m!a i-o. naj sp> vkljijči v hitlerjpvsko organizacijo da pomaga sodelovati 7a dosego Velik** Nemčije. Oba nadglasa sta bila TU. dana po navrvl^Hh vo-litelia mhid!ne ▼ Nemčiji RaldurVa von S<-hi,*aha. ki je že v so"^>-to tjakaj paiapel na Duinej v spremstvii .štirih fnnk^i':n:«riev. Kardinal Innitzer poziva vernike k pokorščini Dunaj. 14. marca. AA. Primas Avstriji* ka.* inal Innitzer ie objavil v »Heiohapoeti« proklamacijo, v kateri priporoča vern kom, naj se zahvalijo Bogu. da so se posla taji dogodki v Avstriji odigrali brez prelivanja krvi. Vernike poziva de molijo za srečno ho. dočno^t Avstrije, in da se pokore opastem. Aretacije na Koroškem Berlin. 14. mar«-« AA. Doznava se. da je prišlo na Koroškem do več :;vedhodlnih aretacij. Med aretiranimi so tudi generalni tajnik domovLreke front;, 12 komunietov m 3 jitije. ki so obtoženi. -La 90 z denarjem po-I ma^rali komninistični acitarijj. Kljukasti krii — Dunaj, 14. marca. A A. Objavljeno uradno poročilo pravi: Kljukasti križ smejo nositi samo državijani-NemcL Osebe druge rase bodo izjposMvljene nop-rijetnostim, bi nosile ta znak. #e Viljem je presenečen Doorn, 14. AA. Bivai nemški oanar VUj^m je presenečen nad naglimi spremembama v A\«triji dal posebne naloge radi stalnih obvestil o dogodkih v Avstriji. Princeainja Hitler pride danes na Duna] LINZ, 14. marca. AA. Hitler bo danes z letalom prišel na Dunaj. Hitler bo prišel na Dunaj kot vodja rajha in državni kancelar tudi nad Avstrijo, ki je odslej sestavni del tretjega rajha. Pertdreki niso v skladu z nemško častjo Dunaj, 14. marca. br. Včeraj imenovani državni podtajnik za javno varnost Kaltenbruner je po naročilu vodje nemške državne policije odredil, da se v Avstriji odpravijo pendreki kot orožje policije, ker niso v skladu s častjo nemškega naroda. Češki Nemci proti priključitvi Praga, 14. marca. r>r. Zastopnik Nemcev y vladi minister brez portfelja Zo.ifiČek je imel ffovor, v katerem se je bavil v ^lavn^m s dogodki v Avstriji. Med drugim je naglas*!, da češkoslovaška, ne sme postati kopija ne-k o aa ide» alt. ki so aveti brata*: ce«koak>vaJkl rirta-vi, ter za realno slovansko rasj^mneet oa priliki ustanovitve krajevna Jt haa. To je tem večjega ponuns. ker ja Novo r-esto ossrssral zastopnik eeJko^lovaJk* država, mg, S Miftovsk? m ker v teh dneh rjeaost: pomeni mani-festacija sm demokracijo ie tem vec PRI3&fE* 8PBFJEM GOSTOV IZ LJUBLJANI: te sprejem gostov >e bil posebno priar- G konzul in mutopatlrt lige iz Ljublja-k> prispeli v Novo mesto v soboto zve-Kakor ob največjem prazniku so bile a aaatavami skoraj vsa novome-Mat. Nekatere izJrftbe so bila okra-a zelenjem, celKtsss trobojnicarni nt Masarvka V knj ^arniski izložbi so bije razstavljene same češke knjige. Goste je sprejelo dtjaztvo vprav manifesta U v- zdrav zastopniku demokratične bratske drsava, nazdravljala Češkoslovaški m predse dnflru republike, man fesUrala aa sodelovanje ofcah Iraav ter končno zapela slovansko htmno rr\^f:\ r^ptn akademiie Ob fO. je bila v dvorani *oko«kega dozna, »li ihti okrašeni z scienjam. zastavica- ■a in sjrbt obeh držav, akademija, ki jo je pr pravljaini odbor JĆ lige v No-i Je bila za številna Bsnogo pretesna. Prireditev je z M r^i: Msacaj Tc^:at.L;e nzaalfaatKcija. saj so aa je udeležili pripadnik. fBjsJi plast: Posebej je treba opozoriti, da je bilo tudi precej delavstva, izredno nsasogo ailaiilai. dobro so bile lasti m društva, a vse je da je v teh enetk slovanska vsajemrr-: na rea.nf pc : agi t: v! jen jaka potreba G knn-aaaa je v aokoiakcm domu sprejel in pozdrava starosta notar M M*rr/ck. H za k ral Csl ir. nato aakar ja g. konzula in goste posviraril prt "v < -»r*nravijainesra odbora mg 14.. Ahace Predsednik Izvršilne zra rA*»- -* J C lir v Slo ven. ji a podpredsednik centrale Jugoal. lig v Beogradu dr. le spregovoril o poatanatvu lig in aom tsr 8 M;fcovak^ predaval v njeni ureditvi Gav^re in rji odobrava-r a O - - •• <*■ - si - - ajasaj *-->. ps> zdravijalo g. koaanla ter tako lapr čalo svoje ahvTMt ja za bratske državo Tako lepe zaast" je Nove me-.to doslej najbrž s« ■j -ržvelo. Po predavanja je svdmoaolee J Kobe dekla".: »al Usdkovo Praaho in prepriea.. se ia »mi teea« eeščine a me.-vi »*->r. .«-k^ki asj i ifjssji BSjipgaga Na programu ao se b h filmi o eai iegio-ariib o Mssarrku. Benesu Csl armad! tn esl mhnl»i v MsasaMI Bs> je pojasnjeval dr K Stare Asa-a aat0fssBsasa a i issassstRi bane« Bc Bd Ja ja peto vse nltrlnsavu eb sorvan- BRAVO, NOVOMTJsKA MLADINA! io? Nt? O Oaakosio-.ašfct ga Osladno v domu- Kava! ja Ml tareden vo Je oNalMl mladino g. konzul, ki ga Ja pozdravil v imenu dljaatva prof. J. Jarc. Trda tno razveseljive Ja, da Ja nnonsasatrs cLj^ftvc izredno vneto aa idejo vzajdmaoat! ur navdahnjeno z nsgkracija hi elovečaaakih idealov. To se ai pokazalo le v ar bo to zvečer temveč zlasti dasee done in« ko ao bili predvajani tU mi pozdravila ga Ja tudi mladina, taako r.o vprav mogočno, prekipavajoaih ara z burnim vzkiikaajem ta ploskanjem O. kon-aul aa Ja toplo zahvalil snladsal aa tako lep sprejem, nakar Je aopet zaoril po dvorani pravi vinar pozdravnih klicev ter pritrjevanja Tudi med predvajanjem filmov j« rr .a ima neprestano manifest rala za Ceflko-slovaflko. Ko bi btta tudi povsod drugje naša mladina taksna, bi nas bodočnost ae skrbela. rSTANOVNI OBČNI ZBOB Ob 11 se je začel v mestni posvetova?n!cl ustanovni občni zbor J C lige. Predsedoval je predsednik pr pravljalnega odbora ing. M. Ahsec ki ie toplo pozdravil g. konzula, goste, zastopnike oblasti župana dr. M. PoJenška. c- - r^ca načelnika Prasterja in zastopnike društev. Spregovoril ja O vali* kem pomenu sodelovanja bratskih slovanskih držav ter o potrebi lig, naglasu loč. da zdaj gre za realno slovansko vaajsniBOSt ter d2 i*-3-^ narekuje Čim tesnejša zbližanje obeh držav. V Imenu Sokol tke župe ja spregovoril dr. Iv Vasic; v krasnem, plastičnem govoru je pokazal na usodnost teh dn!. ki nam morajo biti kateeoričn; imperativ, da čimprej odtran;mo vse kar loči nas in Cehoslovak« ter da storimo vse za čim tesnejše vse-etran$ko zbližan le Tolažiti ter slepiti se ne smemo z nobenimi iluzijami in zavedati se moramo vselej, da te zgodovinski razvoj doloCen s dajatvi preteklosti, će ne bomo dovolj resni v teh dneh, nas lahko kdaj prehita deredki: vedeti moramo, da bi dandanes neizogibno sledile Beli gor! Kosovo. Z^si smo zvezani po usodi s Cehoslovaki na -nj« in smrt — V imenu proavatn'h društev je pozdravil ustanovitev risa prof. Rakovee. ž>ipan dr Polensek je tudi na-s/lasa! kako drazfocene se vrzi ki nas vežejo s Cehoslovaki in zato je izrekel vesa-IV nsd ustanovitvijo 1'ga. '-: —; t _ *: -ru zahvali1 Np*- vomeftčanom za lep soreiem in izrazi! vesel ie. da je ideja vzajemnosti obeh držav sjaska ta- tivo razumevanje tudi v Novem sar i. -.r- na a^upnost usod« obeh držav ter na mednarodno povezanost z ^pe. kar nam mora biti pred oemi zlasti v teh dneh Končno le nazdravil našemu aarodu tn Nj. Vel. k ral tu Petru n. Z bo rova I ce je se pordravil v imenu la-vrtDnega odbora JC lig in centrale dr. B. Stare Orisal »e kratko zrodovino nastanka in razvoja lir utemelj 1 potrebo lige v No» vem mestu in podal nazorne smernice aa delovanje nove lige Pravila so bila sprejeta brez razprave, nakar je Ml soglasno izvoljen naslednji odbor nove lipe: predsednik ing. M Absee. ravnatelj kmetijske sole na Grmu podpred-eedn.ka G Bar le predsednik okrožnega sodišča, in dr Iv Vasic tajnik dr R Kvov-sky. sodnik, odborniki: R AndrijanlC mag. ph.. dr Cervinka primarij. dr. T. Furlan. zdravnik, peroenik BaJ e. prof. J. Jara, O. Jereb, veterinar prof. J. Logar, Fr Mala-sek vti kmet svetnik A Mervie ravnatelj meščanske sole. ing Medic. J. Pavlic, ban. inspektor Lenaasi. uradn.. D Kavčič, učitelj. Edm Kaste lic. trgovec Ivan in Josip Kobe. trgovca, dr. J TroSt. J.Turk U Vaga ja - - nate j j in Fr. 2ukovec upra-■ ljudske sole: nadzomi odbor: M Car-nut. dr Gros in no*ar M Marinček Popoldne so si gostje ogJedali kmetijsko i^olo na Grmu Rs\matelj ing. K A base jim je ljubeznivo razkaia! zavod in jih goato-■fabao aaaeiel. #e vsak, ki }e videl prvi film, ▼ katerem *graJo znameniti dečk: dunajskega mlartjnakega zbora Wiener Sangerknaben ie bil navdiiien! NE ZAMUDITE! MLADINA PREPEVA (DIE SINGENDE ^UGEND) Lepe vsebina krasni posnetki, očarljivo petja PREDSTAVE danes ob 16., 19.15 in 31.15-Daoea nepreklicno zadnjikrat! KINO UNION« tel. ZM-%1 Bradi je nenadkriljiv Planit ke skakalne tekme so pokazale premoč inozemceT — Savezni prvak Je Palme Franc (Ljubljana) — V ligi so zmagali favoriti Ldtihljana. 14 marca Ž vcarajtnjira savern.m prvenstvom v skokih smo menda skoraj že pn koncu le-Xi*ajih smučar*k h prireditev Na sporedu je prihodnjo neoeljo še savezno prvenstvo v smučarskem maratonu in pa na iioncu aBBJgl »T . •.. smuk« Slednjo pri edi-tev bo težko iz +jtL kajti sneg povsod kop-m in če ne bo zapadel nov bodo morali tekmo odpovedat. Vćera;ia;a tekma na <55 s kak a'rici v P.a-nid sam je pokazala da za tako skakalni Se nimsT.o dovolj skak..cev Pnjavlje-nih Ja bilo skupno 23 nekaj pa se jih je že na ti en in g: h pofkodevalo in Je za tek-mo o?talo !e boriti 15 tekmovalcev od tera 5 teo^emcev Nesrečen slučaj je rsrcri tega hotel, da bat naf< na'bol4t tekmovalci niso našli »vo*e običajna fo^me in so rato vsa prva m sata za«edl1 *ncremc kar se sicer prav aotevo ne bi zgodilo To velja zla-srrt za Noviaka. jcl ;e bil zadnji dan treninga v oetek izvrsten n sme bili vsi prepričani, da bo tako? za B radiom zasedal drugo mesto Nesrečni padec pri drugem skoku pa ga vrgel daleč nazaj, da ja celo med jugosIover?k: -»I tpVmovalci zavre! Sele tretie meste Po tekmi ie eden od sodnikov Izračunal, da ie NovSak irguhi! zaradi padca okoli 57 točk in ker jih je kljub tej na-sreči me! *e 260 4. bi bil z okrosjle 317 točkami naimani tretji če ne dni« Nov-šaka spram lis letos na v** h tskresh neverjetna smola Tudi od A'b*na Jakorrra »mo pričakovali, da bo IrpodHnfl ene rs aH dm-gas*a inoremr.* »*yia tud* n*eas te spi-^m-IjaTa smola in tako se *e tud on ra^an Pri-bo§ka nal natsigiimelii =ksks* stahie ola-siral Se večio smolo le ime' Karel Klane-nfk. kj te eato dvakrat nadel In zasedel tale O'adrKislednl^ m^«to Ker le le P^boika priklenila ns po«tel1e boleran. nismo mg-polsgsll z nobenim tasunovaicaax ki bi § s lahko kosal s InozcmA .valna tekma je pokazala, da ijtavlja Av*tri;ec oziroma po najno-vejlem »Anschlusju« Nemec Bradi, posa-her razred Razlik3 23 točk med prvim m dru£.m je za mednarodno prireditev nekaj nenavadnega je pa v nedelje pokazala pravo sliko Drugo skupino so tvorili Avstrijec Deilekarth, Nemca Wiedmann in Schneidenbach ter naš NovSak Na podlagi treningov se ?e pričakovala najostrejia borba za drugo mesto med lanskim nemškim prvakom Schnaidanbachom in Nov-šikom S!edn^' ie zarar! rv^dca 'zpadel, a tudi Schnetdenbachu se nfkeker ni hotel po*rečir' skok preko 55 m in ie tak© tud! on zaostal Nasprotno je Dellekarth pre-senet'1 vse tn 'e b«l dslekc bo!'«: kakor na tranngu Isto ve:*« t% tviedemanna. ki je pri prvem nn«*kusu t 58 m đoseael cglo na'dsM«' =kek prve periie Z izlemo prvih treh plasiran h. so bili na dan tekma vsi globoko pod ob'vafno forme tn so zaortall ziast: glede dolžine skokov Tako se ja zgodila da so v saveznom prvenstvu zavra 11 prva mesta skakači, ki se sicer nikdar na bi tako dobro plasirali Vrstni red tekme-vana te bil slednji: 1 Bradi (Avstrija* 340 6 točk (57. 90 5 %\y 7 Dellekarth (Av/-strija) 317 1 fM 59 5T), 9 W edemann (Neme ia» 315 5 f5« 5« 9Ti. 4. Schneidenbach fNemč*ia> Sit 9 (54 55. 55>. 5 Gallelt-ner (Av^triia) 3101 3 (53 53 53V 6 Palme (Lvjb!ia~pv ?Qg7 (49. 52. 4«^ fn obenem taverni orvak 7 F*m MpstV T75 9 (50. 5? 52V 8 Noviak (Bohinj) 990.4 (59-56 p. 571 NaidaHfi skok v konlmr*»^H je ime! Brsll t §1 m. irven ko^k^Trartea zja Noviak s 64 m k»r i« of novi '-ekr>-H «Va- katnre d^e'en vs^'^ m<^-*tr#v skokov r^aVn doline el pred zborovanjem dve d?lavski pe^mi. Ob-6ni zl.or »e vodil predsednik Iv Grnjek. Tainik podružnice Zveze *tavbn h i av cev ta Slovanik> Ign Tra ar ie kritično o£e nil delovanje kiubljan^ke po-iružnice v pre-teki«nn posiovnem letn. podai smernice za delovani? letos ter razpravi,a o j.jvv h i • lavakih zahtevah, stavbno delavstvo i., te va pradvs^O) reformo nove urexibe o Borzah d sta. ker bi bilo sicer silno prizadeto, oe bi sa uveljavila takšna, kakršna je bila v osnutka. Glavna zahteva naniza stavbnega delavstva pa je sklenitev nov? kolek;ivne pogodbe Nadalje delavstvo odločno zuli'eva ukinitev tistih določb uredb-* o m i masa aife mezdah, ki omejujejo svobodo sindikalnih akeij. 1'elavstvo »e zadnje čase veslaj odločno zavroma za izva an e rocalne za k on o-daja. slasti ie v primerih, ko deioiaialn streme po reformi socialno zaščitnih zako nov. Tatnik ljubljanska podružnice R. Ganritti ja podal porodilo, ki prča o izredni delavnosti organizacij*. Ljubljanska podružnica iteie v sezoni povprečno po l.HKJ člarov. v mr.vi sezoni, ko se delavstvo raz de, pa okrog 700 Lani je pr.^ior-.lo k organizaciji 1.244 čianov. Podružnica „e prirMi'a U velikih zborovaru in 16 članskih sestankov. Udeiežrg ie znašala okro« o.UDO zboroval-«ev Organ zaoija ima vsak teltn redno ^ejo. Izr*dno mnogo stori oriranizaoija tudi za izobrazbo članov. Lani je podružnica intervenirala v neMetih primerih proti kršenja kolektivne pogodbe. Ng področju IjaMjssssk* podružnice ie bilo v laaakasg poslovnem letu prvič izvolienih 68 ohratnh zaupnkov. Zaradi nvedb? uredbe o minimaln h mp7d.ih ie delavstvo lani izgubilo izredno nino-jo na mezdah, ker je bila onie:ena ^vor-oia sindi kalnih akoi ter j» dela vsi vo moralo sasfaste trpetf *n popuščat L ko so mu anižpvali mer de. kajl poravnalni postopek v sporih med delsvslvom In delodaiaJci je neugoden za delavstvo. Zborovaln* eo ? soglasno razre^nico izr^k li dosedanjemu odboru zaupn>o. Dosedanji odbor je bil z ajadimi spremembami izvoljen v celoti. 70 letnica narodnega učitelja Ljutomt-r, 12. marca T» dni ie obhajal s-voio 70-!etnieo daleč na okrog znani šolski upravitelj v pC'kojii g Fran Zacherl. Njegove 70 letnice se je ro-sabno spomnil ljutomerski Sokol, ki \i za to proslavo *vo. ega marljivega člajia pozva k sodelovanju tudi Čitalnica in Glasbeno društvo, fako se le 7. t. m. zbralo v sokolski dvorani v Ljutomeru okoli 200 priiate hsv našega jubilanta ki je pač splošno znan kot marljiv orgsmzaor in kulturni aelavac. Kot aktivn učitelj ie pri Mali Nedelji 'sta 1892 ustanovil moćafl pevski zbor, ki je sodeloval r>ri vs^h kultura'.h prireddvah v so sadni okolioš. V Cezanjevc'h je ustanov i molki in mešani pevski zbor. v Ljutomeru pa Slovensko pevako druž*vo. ki ga je vodil nad 30 let V Ce*ani3vcih je bil tudi u^a-novtel] Bralnega in Gasikskesa dm-Mva. Pred 15. leti je u^a' bivli or-gani s ali eiikanteo sa otroke od 6. do 9- leta. eno pa sa knjig© realne vsobine. Snov pri knjig-: za oajmajie je lahko poljubna, reaHstična ali pravljična, resna ali Šaljiva, v vargh aH v prozi Obseg naj po motnosti ne preseda 64 st-ani malega fermata nas h rednih publikacij Obseg realne pubi'kacije. ki naj ima Č«n bolj aktualno vsebino, je preračun jeo na 80 dp 90 strani Viatno nagradi bo odločila kvaliteta dela ne flede oa to, ali je pisano za najmlajše al za realno kniiž'co Nagrajeno delo dobi tuui običajni honorar. Rokoz>iai naj se pošljejo po po'ti v dveh tipkanih izvodih tn sicer popolnoma ano-nmno rudi posebne kuvete z imen-m in naslovom ni treba prfdloiiti. Sele ob izidu tekjnovanja ki bo objavljeno v tTJči-teljakezg tovar:§u< ta v dnevnem ?xa~>? s ju se bodo javili avtorji z meni In na- Plesni mojstri so tekmovali I* pHpaaUo Joc<>slsivI]l, drugo češkoslo vaški, tretie pa Avstriji flokopial onih avtorjev ki b: zda'! no katerikoli nač n svoja imena odb»mlkom afladinske matice sa s tem te aami izločijo ta konkurence Ilok as r'aganie rokopisov rjote(*e 1 novembra t- 1 rV>k-»o4s* nal se aotlejo tai-nlttvu aftadinake maUca, Izubijana, Fran-alica St 6. Ljubiiaoa, 14. marca Kakor amo Se pcrooai-, ae je v soboto zvečer vrgli v vseh prostorih Kazina velik mednarodni pisan: turnir sa prvenstvo Ju* gosiavijs. ki ga je organi* ral ljubljanski Plesao športni klub, vodil pa njegov trener, nas anani plesni .eter Aaolf Jan* ko. a^eonijj je s to pruedatvijo proalavll tud IS letnico s\*ojtga udejatvovanja na plesnsn polju ip mu je v znak priznanja IzroćU naš P8K len pokai in lavorov venec. Tekmovanja plesnih parov, ki so jih po teboJU. mua kalnosti, siog: m aplcSnem vtisu ocenjevali točkovni so^iniki g§. Je-locnik, Trost. Kožičtk in Kapte, je b Ho letos nenavadno napeto in zanimivo, saj so se prvič zbrali v Ljubljani zastopniki najbolje h plesnih klubov sredmje Evrope in sicer Amaterskega, tajieoaega kluba v Pragi in kluba VVeiss-Griin v Grazu, do-čim so Nemci zaradi dogodkov zadnjih dni svoje sodeLcvanje odpovedali. Vrhovno sodišče na tej zanimiv plesni prired.t-vi je bilo seslavljeno takole: predsedn_k PSK inž Herman Hus, predsednik Amaterskega plese £ ga kluba v Z&grebu dr. Dure zastopnik Kluba plesovodij Jugo-alav.je g Cerne ter zastopnik paaega Ur ska. Tekmovale so tekmovali v fcxu, tangu in aaglažkena valćku ter v izločilnih kolih v slow-foxu, zmagovalci v posameznih skupinah pa ao prejeli krasne plakete, delo inž.. Hermana rfusa. Prvi so nastopili nas najmlajši pobor-niki za sport kot ple9 in sicer v skupini C. ki so ee v njej razvrstili po vrstnem redu pari Kovač-Zor nćeva, Poljsak-Mauser-jeva in Erzen-Fuchsova. Ta skupina je bila zanirrava že zaradi tega, ker nam je predstavila pare. ki so zdaj prvič nastopili pa turnirju n ki bodo v prihodnjih letih lahko dosegli Se prav lepe uspehe. V B skupmi. v kateri so nastopili že bo-lj iz-veZbani pari izmed kater h ao nel-cateri tekmovali že na lanskem turnirju, so po vrstnem redu zmagali Muc- M. Seiejeva, Modr4jan-NagliOeva in Weiss-Lit von Ru-stenova. Vsi trlje par v SksjpSal C ter prva dva para v skup ni B so člani ljubljanskega PSK, par \Veisa-Rus tenova pa je član APK v Zagrebu Veliko zanimanje ja zbudilo tekmovanje v A skupini, v kater so nastopili že zelo dobro :zvežfcani pari. ki so naSi javnosti znani že s prejšnjih turnirjev. Prvo mesto je zavzel par M ;rcsavljević-Kastnerjeva (APK. Zagreb) dirgo in tretje mesto pa ljubljanska para Seuriig-Stradnerjeva in Muc-M Sedejeva. Posebno nestrpno je publika pričakova- la nastop plesnih mojstrov, ki so tekmovalci sa naalov prvaka Jugoaiav:je v l. 1938 In turuirskega prvaka. Med njimi 80 bii Jugosuoveni. Cehi in Avstrijci. Prav priarčnega navdušenja je bil deležen sim-patVčai češki par. ki je zdaj prvič nastopil v Ljubljani, prisrčno pa so I^Jubljan-čani poz iravil tudi tekmujoče pare. ki so bili člani plesnega kluba VVeLse-Grun v Grazu in ki ao že pozdravljali v dului časa — a hitlerjevekim pozdravom. V moje trski skupin, je po oceni točkovnih sodnikov zmagal jugoslovenaki par BeciĆ-Weiserje\-a lAPK, Zagreb), ki sta tako postala prvaka Jugoslavije in prejela poleg plakete tudi lovoro? venec, lovorov venec s plaketo je dobil tudi drugi zmagovalni par Novak-Mackova (Amater-ski taneeki klub, Pragai. sledili pa so pari Maier-Kindlerjeva t\V.G., Grax)( Mi'-o-savljević-ICastne: jeva (APK, Zagreb) in B6bel-W tnter jeva (W.G. Graz>. Po razglašenem rezultatu tekmovanja so nagrajeni pari zaplesali se častne plese in so bili ob tej prjiki posebno Čehi in tudi Avstrijci deležni iz.tova prisrčnih ovac j. č)eSk- par nam je zaplesal res klasično polko, avstrijski par pa dunajski valček, ki je Se smoroni lep in ž v tudi v naših krajih. Prehodni &eunigov pokal ljubljanskega PSK 5* je osvojil par Seunig-Stradnerje-va, ki je po točkah izmed ljubljanskih ?a-rov dosegel najlepši u£-pen in k. mu je bil pokal z naslovom prvaka Ljubljane res po prav-ci prisojen. Spkiini uspeh letošnjega, me .Inarcine^a plesnega turnirja v Ljubljani je bil prav dober in nam je pokazal, da ae bomo prav kmalu lahko merilj z najboljšim: srednjeevropskimi p-esnimi pari in tako tudi na tem športnem polju zavzeli mesto, ki nam pnpacia. Pred zakljUč»kom letošnjega plesnega tura "rja sta SS- Novak in Maier od Ijub-Ijanikega PSK prejela še spominski plaketi za svoja kluba Amaterskega tanec-nega v Pragi in VVeiss-Griin v Grazu. Oba sta nam se sa našo gostoljubne st prisrčno zahvalila, Avstrijec Maier seveda s hitlcrjevskim pozdravom. Za Zagrebčane se nam je za- pozornost zahvalil pred-sedn k njihovega APK g. dr. Dure. Ker je ta turnir uvrstil Ljubljano med važna srednjeevreps-ka plemo športna središča, smo prepričani, da s« bodo Cehi, Nemci in Avstrijci zmerom radi ucie i vali naših plesn h turnirjev in se v plemeniti tekmi merili z našimi v.i tq j-str. S filmA&eQa ptatna — Kino Matica: Tarantela, Po vsebini Je ta film l J^anette Mac Donald bolj zanira.v kakor ie bil »Beli Joraovan«, pevski part-: er Ailan Jone^ ne pride ta^o do veljava kaKor miaag v >Jorgovanu*. razerj v nekaterih pev>kib delajiili Mac Donaidova je »panska patriot inja. v službi Spancev, ki rešuie.,0 svojo domovino, po kateri sega Napoleon Svojo lepoto in svojo pevsko in plesno umetnost uporabi v vohunskih podlih med franco-kimi oficirji. Nastopa kot pie-»aika Tarantela in obenem vohuni, dokler o ne razkrinka francoski vohunski oricir, ki zaileuui? laranteio kot ljubimec, a -e v resnica zal.ubi v njo. Tarantela tvega kon-ano svoie življenje z drznim vohunskim nosom, ukani Francoze in na ta način po.im-iza. da zmasrajo v odločilni b-tk' Španci. Ne samo kot pevka, tudi kot pl »alka španskih ple«>ov se v tem filmu uvel ali Mac Donal-lova Režija je vzorna. Dasi je Hl.m dolg, sledaiec pozabi na ča-? zaradi napste vsebine Skoda, da ie Španija prikazana večinoma 5 kulisami. Velikih pevskih Slaparjev v filmu ni. zalo pa so vpletene pesmi obeh glavnih pevre«v boli dovnšeno podane, rilm, ki sa ljubitelj lep'h filmov ne bo zamudil. Spet velik p d žar na Vačah Ljubljana, 14. marca. Ni še minilo tri tedne, ko je na Vačah nad Litijo pogorela prijazna Končarjeva domačija, že je včeraj ponoči zopet izbruhnil v treu velik po^ar. ki ?e un čil nadal-nje tri domačije odnosno 6 poslopij. Bi!o je okror 2 ponoći, ko je pričel priklenjeni pes čuvaj na dvorišču posestn:ka Jožeta Klinca srdito lajati Pae"*«;V Ki;r%r k^ n; bi »at-»»-o^-^n ip noio*? f^^nt* =amo i r>nh:5*T-a -r<*n*-<*1ft mu ie t&Q\ vsa ih'pVp lav oH>'tesi *-aT*»n tiet^^p kar je :mel na =-*>*v H^'m i#» mn*-«ls re^no-i:nia relo *o\>Mp iTprt»oH''t< co«ede Požar je nedvomno podtaknil* zlobna roka, zato so orožniki uvedli strogo p^isuavo KOLEDAR Danes: Ponedeljek. 14. marca katoličani: Mat.lda OA>'AS,\JE PRIREDITVE Kino Matica: Tarantela Kino Sloga: Trije neumni dnevi Kino 1'mon: Mladina prepeva Kino Moste Stjenko Pwazm in Tajni kurir Kino šiSUa; Matura Javna produkcija češke glasbe gojencev državnega konservatorija ob IS.15 v veliki Filhannoni^ni dvorani Krajevn. odbor Juranske Straže Ljubljana - železnica občni zbor ob 10.30 v prostorih železniške direkcije 1 Koncert »Grafike« ob 20. v frančiškanski dvorani Ciril Metodova podružnica v Mostah: predavanje ob 20. v ljudski soli DEHRNE LEKARNE Danes: Mr. Leustek, Resljeva cesta 1, Bahovec, Kongresni trg 12, Nada Komotar, Vič — Triaska cesta. Iz Trbovelj — Živilski trg. čeravno smo se že precej odmaknili od prvega v mesecu, je bil sobotni živilsk trg izredno živahen. Kmetice so prinesle na trg velike mnoajne jabolk, jajc, surovega masla, smetane in drugih dobrot, zlasti pa veliko regrata, za katerega je napočila sedaj sezona Na tržnih stojn cah pa je bilo tudi veliko špi-nače, ki so je prodajah po 8 din kg, ohrovta tudi po 8 din, sto ceno je Imelo rdeč zelje ui endivja, dočim je bila glav-nata soiata po 12 din, čebula je bila po 5 dan, karfijola po 7 din. siurovo maslo po 24 din kg, kokoSi in petelini po 24 do 26 din kemad, jabclka pa so imela različno ceno in so lepše prodajal: po 5 din, alabše vrste pa po 3 din- — Z Opet vlom- V zadnjem času so vlomi v naši dolini vedno pogostejši. Ne mine teden, da b ne bilo na enem ali 2 krajih vlomljeno, v noči od petka na soboto so neznani storilci vlomili v trafiko ge. Angele Trbovc ra Vodah, kjer so ukradli nekaj cigaret in tobaka ter več razglednic. K sreči traf kantka ni pustila zvečer v trafiki ve-ije količine tobačnih izdelkov, kako.- običajno. Tatovi pa so se ocividno nadejali večjega plena, ker so v!cm!i prav v to trafiko, ki je na najpromet Sem kraju. Po vsej priliki gre tu za poklicno vlomilsko tolpo. ki zadnje čase vznemirja prebivalstvo naše doline Orož-niatvo je prdno na delu. da storilce izsledi in napravi konec tem zločinskim podvigom. — RekrutI, ki bodo šli letos na nabore, se opozarjajo da je rekrutni spisek na tukajšnji obč ni sestavljen in bo razgrnjen do 51. t. m- v občinski pisarni prizadetim na vpogled. Do tega roka se lahko izvršijo v spsku katerikoli popravki, če b se izkazalo, da niso pravilno vneseni podatki rekruta, po tem roku pa si bo moral vsak rekrut prikaviti p^ot dokaze ter jih predložit' rekrutni komisiji ob fesu E nega poslovanja ra^i opravka. STROGA KRITIKA 7naneea 1'tera-a epra*ajo v družbi litara tov. ali ie Čital no^o 'telo modernega niea telia? — Po*ku*am prečitati aa. to ie vje. kar morem Mjprifi odgovori satirik ^Toda fuite to je vendar znamenito delo, ta pisateli le neverjetno marljiv in iober Psiholoe. V»s rokopis je že opetovano pre delal... — To rad verjamem. — se o*rla«i satirik, kafti prvifi aa mu gotovo ni posrečilo napisati tako dolgočasne storija Stev " Q >BLOV15rfiEI rt A »O DNEVNE VESTI — čudne mJjevkJe *> Jtfl rize* Nemci. Včerajšnji »Neue Lelpčcger Zeltung« priobčvije med poročiil o priključi tv. Avstrije zemljevid, na katerem je prikazana Avstrija, okrog nje pa Nemčija, Ć5e-škosk>vaska. Madžarska, Italija in Švica. Na Jugosiavjo ao v Leipzigu kratkomalo poza Ml ali pi dotični, ki je ta lamoai; zemljevid narisal, sploh nikoli ni slišal, da taka država obstoja. Nemce podamo kot izobražene ljudi iB sato jim ne moremo iti, da ao tako slabo podkovani r Ijepiau. Ne moremo namreč verjeti, da bi bilo kaj drugega vzrok- da ao potegni J mej« Italija kar čez vso Jugoslavijo, tako da je naša država sploh lzgmta z aemlje-vida. — IV Jagostaven^ki k»aar»* Peeti berkslmi bo od *2J do 24 maja v Hercea-aeav Hež**oei nai najdalje do 1. aprila dostavijo prijave za udileibo proti tube rk u- - - w Ljubljani, da bi se sprejemne mu na i Herceenov^m o!ai*alo dek*. i pr**krbo stanovanja Za udeležence bo loveljena polovična eeaama. Prottto-berktilevna zveza seli. da M bila udeležb* na Monarhu n Slovenije čim v ^čj*. — (•»4ke»levailu k«Btalai \ Ljahljaai po-3 vas feakjO*lova*kt> iriavljan?, pripadnike letnikov i^is, 1^17. 1916 in etarepa, ki se ^ r a vili k naboru, da takoj *P°-r - konzulatu svoj na= ov. ^ Dr. JAMAR TONI se je preselil na Tvieevs eaaSa ti. SI/h- (Bavarski dvor). Ordinira od 12 — 1. — Porote* V eoooto StJ *e poročila v Za- -u*iar Drago abo. iur iz Ljubice 0*0. Jožica Earnikar, učiteljica iz Krike ca Cr-siitamo! — Tefaj ta električne »-arjenje v LjaMja- bL Te dni je bi zaključen 12 dnevni tečaj -nie v Ljubljani, ki ga je - - za riospeSevanje obrta zbor ni«e za Ljubljani. Bil je prvi tečaj te v naši banovini. Kovinarski mojstri .1 so pokazali zanj rzr ?dno veliko zanimanje Izmed številnih prijavljencev je - - - h -amo 1«. ki to se pol vodstvom in« Prem»lea v delavn ki t*»hniftne sred - nolnz »eoreticneea pouka veihali praktično s varjenju tankih pločevin. Uteaa , »r in nanasamem ■ nad jr!a»o. t enoamernim zmenjenmi tokom asr r neprodu*nem — -nra Ta vrsta vsrje«ta j * postala iako važna t h* se v veliki meri uporablja tako v b dr*>*>d;l *ef tak.h tečajev, a čimer korietil napredka kovina •--k* strok* k • *e v tehniki svo«e«a deta mora. ako hoče v rokodelskem otežen uepevati. ptiiazoHi novim, naprednim metodam oh-*~vania kovin. "AKNO SLOGA, tcL 27-3©"J Veseli m. Izpet ao napraviti ofrtel^ki pripravniki: Mattna Bogomir (z odliko), Bende Ana. Baz: Miroslav. Firij Ana. Ko mnak Zora. Lutar El.zabeta. Marin Alotzja. Roba i k Ena. dtsfcgoi R orali ja Torelli Marila. Zaf-r Mari a. Barta Fridrnka. Fleeo Ja4-ka. Grsgorsč Ana. lidnignjano Berta. Ko C G-no* ela. Kot :ek Marija Lehrmann Kri<'i a. Sušo k Ana. Štrukelj St*n,*lav ■kar Vi !a. Vuk Vanda _ V, Dolenjkem |e *f*r*j *ae*flo. Med . S! *ani hi na Oorefnek^m o-tra burta. da je rezale do krto a z^lo hladno Zvečer |e aa II ■ali leJalo le preeef aaeca. ki bo pa Zla**« Baiokrvtc v Za leea latoSajaca nov^aa Sok piva prav gotovo razveselili. — Liad^ka zla. ki tadaie zdravnikom *kr-hi :,-idrr *ora e npvarma bolet m sobnoga mesa. ki ma ved^o za poslediso iapadzafa zab Daias i? znano, da ae tudi zobni kamer «rf*l r§ k povzrox't^lj^m te bolezni, pa je zato *nd tako važno. borir; se aop?r nJega 7 i neiio rob a porablja j te vodno Sar«ov Kalodont edino aohoo kramo v nz*i drŽav4, ki vsebuje snlloririn-ol »at ter z remim sčva;em zanesljivo odstrani robni kamen in paepr**^ ni"govo ponovno tvorbo. — B«trar-ki radarp v aaii driari. Sooči jo zrispelo v Beograd 85 rudari«? z držav nesa rud uka v Perniku Bosanski mdarii ao si že proi ocledaM rudnika Rtanj in Alek sinar Okfnsskal si hoč»jo vse ve^'^ mdniite v na$i d^^avi. — A pni«k« vreme » saamzm v marea. Veera? kakor da nismo sredi marea. tem v ? a ho4i*a f»zra/je ae ie moeno okladilo Mi«tilo ?e rčersi ludi okroe Salz-"■■sa. aaasJjiio po planinah, kjer i? zapadlo precej novega Wetra. Szanaaal na športni prfradit- vL V Beogradu so imen v •o'vjto zvečer v boksu Tekmovalec Oragan MJ- letić je nastopu prot Grgi Pezx ki ga je pa tako strahovito udaril, da je včeraj zjutraj v bomiel umr' Miletič Je dobil traktu i o lobanje, — Poijr v Veliki Doliai. V ^etrtok "e v soadu pri Veli k f Dolini izbruhnil požar, ki ie ob>| gozdove treh posestnikov v izmeri približno 5 ha Zaradi vetra a-*tniki ukradtMis obleke, naj se javijo na orožni*i postaji v V*l. Stanei nad Liti »o. — Vreme. V remenaka napoved pravi, da bo stanov tno, sončno in hladno vreme. Včeraj je znaasla najvišja temperatura v Splitu 7, v Ljubljani 5.8, v Zagrebu 4, v Beogradu S. v Mariboru 2 2, v Sarajevu 1. Davi je kazal barometer v Ljubljani 776.2. t< —>-v>-atii-a je znašala —14. Iz Ljubljane —lj V Ljubljani so umrli od 4. marea d« 10. marea: Medved Josip. 69 let, poštni podil radnik v p.. Aleševčeva uL 35. Kosler P?-ter. b0 let, posestnik Ln tovarnar. Celovška c. 23. Dovečar Pet?r, 6 dni, s:n natakarja, TržaMca e. 27. Jera* Jernej. 79 l^t rvanič-nik dri. žel. v p.. Tovarniška ul. 2, Laznik Frania. roi. Čennelj. 81 let. zas3bnica, Sv. i etra cesta 77. Hubad Marija, roj. Zornian, 74 let. vdova kolaria. Vidovdanska c. 9. Pir kovic Koza. b3 let, učiteljica v p., Resljeva c. €L II. Nagodd Peter. 82 let. delavec, Dolenjska c 19, Jerai Franc 87 let. gimn. ravnatelj v p.. Cesta 29. oktobra 0 I. Wisjak Dragica. 24 let. usluib tovarna Bona?. Tyr-šf\a C 124, Faganel Alojzij, 50 let, zidar. Ižanska r. 380. Čašnovar Franc, 59 let, mestni delavec. Vodo volna c 5o Margon Uršula sestra Notburga, 72 leL usmiljenka, Vi-dovdan&ka c. 9, Mugerle Franr. 4b let, inva-lid-trafikant. Potian-ika c, 50, Tesar Jakob. 74 Let, zvaničnik iri. ž>l. v p.. HranilniSka uL 7, Eržen Anton. o9 let. hlapec, Japljeva ul. 2, Pance Franc, 73 let. rosestnik. Vič 28, Karpe Mar.ja roj. Siska. 58 let, ž?na posf^st nika. ZaioSka c 142. Luber Jožefa, sestra lui.ta. e>» let. usmiljena sestra. Vidovdan-ska c. 9. Krušie Franc. 60 let. major v p.. Cesta 29 oktobra 18. J?r»b Marija roj. Ognn. 77 !ft. vdova poštnega poduradnika. Rosna doima. C. II'8. V L ubljanski bolnici so umrli: Lah Franc, 1^ let. diiak. Aharlje-va c. 10. N'ograie-k M:ina. 63 let. žt>na baj-taria. Mo»:e 86. obe. Kom-uda, ZupanCič M:he?l. 29 lat sin kočaria. St Vid pri Litiji, Br»zar Ciril, 1 leto. ein delavca, Primskovo 117 pri Kranju. Kraiovec Ana. 43 let. žena šoiokeaa Juge. Vrhnika. Šdia CoS Maida. 1 leto. hči po»trežnic>. Pod Ježami 15, Ko koli Josip. 67 let. orožnišk narednik v p.. Cerkvena uL 19, Debeljak Julija. 24 let. deiavka. Lator* 405. obč. StrazižČc StmSnik Ivan. 1 leto, sin Čevljarja, Vrhove: 25. Der-ganc Ivana. 69 let, zasebnica. Soteska 4. Ni»deu Franc. 16 let, hlapar. Begnnl:e pri Logatcu. Leskolek Borit Boedan. 4 dni, sin pismonoše. Celovca c. 96, Knilc Mari'a, roj. Malfmšek. vd. Babo i k. 64 let vdova H. mluftti mi Befuekarjeva ul. 40 —li Jaeeslav. feik(.»bi\. hs;a v Ljubljani * dovoiruie opozorrtj svoje čiaaatvo in pri-iaSalie na avno produkcio !jutJian»kega državnega kooservatorija, ki no drevi ob -7 BzaCm • veliki Filharmou.rni dvorani. Produkcija obseaa izk!;učno le aem ćcJ9rM «lova>kib avtorjev in se vrii v uponin bla •apokojnega prezid_*nta T. G. VI isar>'ka. Vabimo k obilni udeležbi. Vstop prost. Pro gram 3 din. —H DraiaKn« večer in akademija Jugt»sIo *eB-ke-h«»i*ar»ke lire bo nepreklicno jutri v tarok ob 20.30 v veliki dvorani Kazine Na epore*tu akademije, ki bo v proslavo obletnic azodovi r>ki h d oe od kov na Balkanu, »o pole« govora predsednika lige g. Rasta Pu s*«-»>m*ka in bolsjarokofa aka e-mika g. Štefana Atanasova razne koncertne točke VoiaJki orke^t*r bo izvajal & n juiio^lo-van«ke zaSpoarije. bolgarski akademik g. Kolju Totev pa na kavalu ver bolgarskih narodnih premi K prireditvi so vljudno vabi eni tudi nečlani Hg?. Vstop prost! — b "*+*iar.*>k -tjr-e% poskusne ljudske žole za Bežigradom bo drevi ob H. uri v loftfk telovadnici. Predaval bo g. prof. Ven-česlav Copif >0 pomenu okolja za vzgojo otrok c Takoj po predavanju bo ustanovni občni zbor društva >Aola in dom Ker j? samo predavanje in še občni zbor drultva >£ola in dom- za starše važ^n. vabimo k Min ob;ln<*£; udeležbi —lj sentjakabram peneve v sredo 11 t. m. ob J0.1">. aoefednjK' za Kavno Molnarj^ vo es^lsafna Oijasia vehka Ijabez^n . Raz-gihanoet dejanja, fin humor, vedra rebina odliku i .o to gledališko delo. kj vžiga in iz-vrmno zabava gledaK^ Igra v-^. na Študirana in sod*lu'eio prve mo*i odra. Predatava re odigra v korist društva kne-Cinje Zorke — pododbora v Ljubljani. V petak 18.. sototo 19. in nedeljo 20. t. m. oh 20.15 s^ ponovi Bučarjeva veseloigra s petjem in godbo .Smuk smuk., ki je do-seela pri premieri velik uspeh. —lj Za revae »brane zbira v*ako sredo rneatni socialni urad obleke, parilo in obutev na Vodnikovem trgu pr.»d spomenikom. Zdaj. ko gospodinje Hstijo stanovanja, liodo gotovo la^le nrnog*' stvari, ki Jih ne ootr*-bujejo več. Mestni eorialni urad i = 1 z r»di re-vežev vabi. da nai prihodnjo sredo prineeo pr«d Vodnika mnogo omenjenega blaga, ki bo ljubiianskim revežem *e imenitno »luii-lo. To rbiranie obleke perila in obutve ot sredah bo stalno in se bo vrnilo celo leto. vsako sredo, ako bo suho vreme. Z darilom bodete osrečili reveže, ki trne pomanjkanji. —H Draštvo »S©fa< matiez v Ljnhljani val i «vo'e ^Ian-»tvo na družabni večer z skzdemijo, ki ga priredi Jugoslovensko-bol-iarska bga v Ljubljani iutri 15. t. m. ob '20.3*1 v veliki dvorani Kazini', v proslavo obletnice zgo lov nekih dogodkov na Balkanu, članom poset le prirelitve najtoplej« priporočamo. Vstop prost. Oibor. -li Formafi^rirna šola v literarni igedo-»ini M*d novei«imi ht*»rarnozgodovins.kimi «mennJ se ;e posebno krepko razvila rdrufa. ki se fe odmakni ln od proučevanja literarnih obdobij biografik^. generacij in razvojnih problemov: razpravljanje o literaturi hote usmeriti v < dot v raaiakovaaje ajeaa o%atca, atfcitssjki ra, tematike, noimnjega m ssmscjsfa ustroja. V tom pogledu j s nrndjla ponoboa snao-szvea skztam zlasti nznoe f"imallalaTai Soss> O tem bo predaval jntrt. ta. t m. ob Qa aa dri. trsoraki akademiji (PloMeiaova earta) c. priv. docent dr. A S tez ftevfftt Predjsvaaie prirodi Slaviationo druMvo. Vstop Mat - Dravi ob 1S.U. ■astopajo aa UL jsvai produkciji lhibljanjskafa krta murni kooser-vatorija: Korošec Anion (klavir), Polajnar UudmiU (soprani, Enaljc atefka (klavir), Parvlovćic Štefanija (aaaizoaiJUiaai), Onrin Ksenija (idovir), Bofmzr Kajetan (vkzfia). Loffer Edita (klavir). Gastisa Ak>jaj (teacr), OBterc Marta (klavir), in kmmofai mrinftet-Osterc Marta. Btirjr-r sTajetea, Novozk Vinko, Zižmond losa ia banovin Bsjamail. Na •poredu to inklpično dola eaokih avtorjev. Produkoi a to v pueaotiksv aposnina saskniilo vaakaaz praži denta T. O. Masarvka iz no imel uvodno besedo univ. prot Vaslav Bu-riaa. —lj Jakopieev raoar r Desaessn it ir s I si. SaM liubrtelji umetnosti imajo sala radi dela Ribarda Jakopina. Njegova dola nakjeaao v vseh boljših domovih v Štovani ji; aajjoaE jih ie seveda v Ljubljani, patom v Mariboru in Celju. NeJcaieri ljubitelji so si omislili celo posebne abirke njegovih umotvorov. V nasprotju s to njegovo veliko priljubijanoat-io pa je bil JakopiS v zaoetkn s^ojoaa ndo)-stvovanja >najbolj osovraJen umetnik prt naex. Kako je too to mosjeCs, ko vendar vemo, da so njegova dela vzbujala v tujini veliko pozornost?. To nam bo pojasnil na Jakopičevem večeru v sredo 16. t. m. ob 8. zvečer v Delavski zbornici pisatelj Anton PodbevSek. —11 Opeearjame, da je rspatak deaalnje produkcije drž. konseivatortja eb IS In °a-trt zvečer v veliki Filharmonioni dvorani. — lj Ribarsko društvo v Ljabljani bo imelo SObj oboni zbor dne 26. marea v hotelu Miklic. Pričet ak ob 30. Na dnevnem redu eo poleg običajnih zadev volitve odbora. —I i Predavaš je Priradaalorasga aramva. V torek 15. marca bo predavala v mineraloški predavalnici univerze goapa prof. Silva Antie o temi: :Bretonoka — človek, zemlja in morjd.c Predavanje bo apramljsio obilo lepih posnetkov. Začetek ob 1&.15. —lj Dve nesreči. Na dmartinaki oeoti je sooči povozil neki motoetkliat 16-letno Marijo Virant stanujočo na iati sosti it 42. Vi-rantova ie dobila hujše poškodb? po obrazu, na levi nogi in po iJvotu. Motocikltot H je zdrobil kolo ter ji raztrgal rudi iblako. Reševalci ao poskodovanko prap«al>aii r boiaiao. H^sevalci ao prepeljali sno> v hoLniea tudi posestnika Josipa Urban: rs xz >are cerkve pri Kočevju, ki je pa d.iOd avtomobil, ko se je peijal ^ kol asom po ouSti v zoatnlnn vas. mM Okradeo na koloiTora. Opetovano c-mo že opozarjali pred žoparji na kolodvoru, ki prihajajo k nam ponavadi od drugod tor preže na svoje žrtve tudi pri vstopanju v vlak. Žrtev takega drznega žepa ris je postal te dni Ivan Robnik is Maribora, ki je prišel v Ljubljano po opravkih. Tat as je vnel na piko pri povratku v gneči pred vlakom in mu izmaknil črno umi jato liataiso, v katari ie imel 600 din. Ii Maritora v Jmertboru. V soboto dopoldne je otvorii rm dr. Juvac kot pokrovitelj razstavo ZdruSenjsv f^vUmiftaealcIh podje-t j v Mariboru. Razartsvva more biti v ponos ne samo Mariboru, znarvoc vzaj Jum> Flavi;:. ze prva dva dneva ie bik«, kuhar-5Jca razstava v TJniont) 4*lA*p^ fokordjno-_ i obiska- Obiskovalci razstave Izven Me-i i bora uživajo ugodnost polovične vozni-ne na železa ci. — Z lestve jo pa i m % aa zZSt Na Ruški cesti št. 29 je pri pleJSkan^u hise padel a 7 m viaoike his« 221etni delavec Ivan • Pri padcu at je razbil gpavvo, alomil obe rok in zadobil hude notranja poakod* be. da je kmaiu po prevozu v bolnico umrl — Mariborčanka na naost v gnuat1"llt. Te dni ae je poročila Marlboroanka fdc. >fonika Verlic v Ibaru v Seuadoru (Južna Amerika) s kok>niaacajs*cim raruaaoljarn : zn.ške dru2ft>e »Fmprraza Sooton1« ln piantažnim velepooastniJeaen jf. Tvajporn Hac^ehjern. — Obeati se je v a^odzKu ob Dnzd ae letni aluga Joaip KxSztoDea ■ rj^a*^ »-dečih roae. SPORT — Skaki aa veliki lelalaiei v Plaaioi. U 5 Planica na« obvoiča. da bodo dela, ki jib osebno vodi inž. Bloudek na veliki letalniei v Planiri do torka končana ta bo krtamiea od torka dalje na raspotofo sa trening. Av-etrijska skakača Bradi in Dellekarth, kakor tudi oba Nemca Sebueidenbach in Wiade-man ostanejo v Planiei do eetHka kt t odo •kuono z Novšakom poizkusili zsboijšati do-sedanii Brad lov rekord 101 m. Zasedanje turističnega sveta poročilo bana dr. Natlačena — Uspehi pomlovnem letu pomena in vsaj indirektno podpiranje turizma. Skrajni čas je, da postopamo tako kakor druge države, da uredimo nase turistične kraje in izpolnimo vse pogoje za razvad turizma. Sledilo je poslovno poročilo naeek&ika dr. Kataja in referenta za turizem g. Joake Sottlarja. Doseženi uspehi v prvem poslov* nem letu upravičujejo obstoj institucije. Poročevalca sta zelo izčrpno pojasnila ose začete r.kcije v smislu lanskih prediesjzv članov turističnega sveta. FaroBlo ao jo tikalo tudi dela poslovnega odbora ban. turističnega sveta. Načelnik dr. Rataj je nato prečita! turistično situacijsko poročilo za 1. IttT. Fo statistiki smo imeli 190.672 fantov in 998.732 prenočnin. V primeri s 1. lttf je obisk narasel za 6.3%. Lahko rečemo, da Je bil uspeh lanske sezone relativno dober. Ta uspeh pa ne zadovoljuje glede na povprečje doseženega bivanja in s tem glade na finančni efekt. Nezadosten pa je uspeh sezone glede inozemskih turistov. Obžalo* vati je zlasti nazadovanje poseta iz O^ft. Po podatkih ministrstva je vrgel turizem Sloveniji 1. 1936. okrog 160 milijonov din. Od te vsote je ostalo v Sloveniji okrog 166 milijonov din, torej znesek, s katerim mora naše narodno gospodarstvo zelo resno raščupati. Za letos bo delovni program banske uprave glede turizma bolj splol. značaja. Izvedla bo organizacijo tujske prometnega dela po občinah, pospešeno bo nadaljevala dela za sanacijo turističnih krajev, posve* čala bo posebno skrb strokovni izobrazbi v gostinstvu, sanacija gostinstva ne trpi vec odlašanja. Ravnatelj Zveze za tujski promet dr. Ciril Žižek je poročal zelo obširno o tujsko-prometni propagandi in informacijski službi in je prečital predloge v zvezi s svojim referatom. Računski zaključek je bil edo-i bren, sledili so številni samostojni predlogi, ki so bili vsi sprejeti. f. rahlja za 14. marca. Ob 10. uri se je pričelo II. redno zasedanje banovina k ega turističnega sveta v palači banske uprave. Otvorii ga je ban dr. Marko Natlačen vpričo večine članov sveto, ki jih je 45, poleg 19 članov po položaju in 19 gostov. V otvoritvenem poročilu je g. ban poudaril, da se moramo zavedati, kakšne važnosti jo turizem za gospodarstvo Slovenije. Upoštevati moramo tudi gospodarski m kulturni pomen tujskega prometa. Ima pa tudi vzgojen poman, ker zahteva primerno strokovno izobrazbo interesiranih krogov. NaJt državi in fie posebno Sloveniji pripada naloga, da svoje izredno ugodne pogoje za razvoj turizma najpopolneje izrabi. Ravno v Sloveniji so izpolnjeni vsi pogoji za obstoj in razmah turizma. Ze doslej je Slovenija najvažnejše turistično pod ročje v državi, saj dosega njen letni obisk okrog 200.000 domaČih in tujih turistov ali eno petin ovsega obiska v državi s približno i milijonom prenočnin, tako da je dravska banovina glede obiska na prvem mestu, glede prenočnin pa na drugem mestu v državi. Tej sončni strani pa stoji nasproti senčna stran našega turizma, to so se nepopolno izvedena organizacija tujskega prometa, nezadostna koordiniranost posameznih upravnih vej pri pospeševanju tujskega prometa, zunanja neurejenost turist čnih krajev in postojank, še ne izvršene regulacijska osnove, nepovoljne zdravstvene prilike podeželja, nezadovoljivo stanje gostinstva z nezadostno nastavitveno močjo, prekratke turistične sezone, pomanjkanje zimskega tujskega prometa, slabe komunikacije, pomanjkljiva turistična propaganda nezadostna denarna sredstva za podpiranje razvoja turizma, pomanjkanje cenenih dolgoročnih kreditov za investicije v turizmu, slabo organizirano gostinsko šolstvo, pomanjkanje kvalificiranega osobja aa tujskoprometno službo, nezadostna vzgoje sirihh plasti naroda za razumevanje Težka avtomobilska Ljubljana, 14. marca Na glavni cesti med Opčino in Sežano se je pripetila včeraj popoldne okrog 15.30 huda avtomobilska nesreča, katere žrtev je postal Šofer znanega ljubljanskega trgovca a zelenjavo in južnim sadjem B. Trpina pa tudi gospodar sam. Trpin je vozil s svojim tovornim avtom proti Trstu, blizu Sežana pa, kjer kriza Železnica glavno cesto. Šofer ni opazil, da ao za tvornice spuščene. V naslednjem hipu se je težki tovorni avto z vso silo zaletel v zatvornice, ki iih je prelomil kakor trske, vendar je Šofer izgubil oblast nad volanom. Avto je švignil še kakih 160 m dalje po cesti, nakar se je pre-kopienil v jarek in obvisel ob drevesu. Pri padcu se je kabina popolnoma odloČila od voza ter stisnila šoferju prsni koš. Hudo se je poSkodoval tudi trgovec Trpin, ki ao ga porezale razbite šipe po rokah, po obrazu pa tudi po životu. Ponesrečencema so takoj prihiteli na pomoč domačini, ki so ju izvlekli iz razbite kabine ter ju spravili v neko hi so. Šoferja so kasneje tržaški reševalci prepeljali v tam o šn jo bolnico d očim se je gospodar odpeljal nazaj v Ljubljano. Naše gledališče drama Začetek ob 20. uri Ponedeljek, 14. marca: zaprto Torek, 15. marca: zaprto, i Gostovanje v Celju: Snegulčica. Rdeče rože) Sreda, 16. marca: Gospoda Glembajevi. Red Sreda Četrtek, 17. marca: Zadrega nad zadrego. Red B Patak, 18. marca: Rdeče rože. Izven, Zračene od 20 din navzdol OPERA Začetek ob 20. uri Ponedeljek, 14. marca: zaprto Torek, 15. marca: Tosca. Red A Sreda, 16. marca: zaprto Četrtek, 17. marca: Evgenij Onjegin. Jted četrtek Petek, IS. marca: Ob 15. uri: Gorenjski slavcek. Dijaška predatva po globoko znižanih cenah od 15 din navzdol N asiodpja noviteta v Drami bo Nušičeva komedija »Pokojnik« z g. Kraljem v naslovni vlogi. Tudi g. Cesar igra veliko in pomembno vlogo v tej izredno uspeli lavi. Dejanje je izvrstna satira na pohlep in korupcijo sodobne človeške družbe. r>e!o bo zrežiral g. Debevec. Z Jesenic — Avstrijski železničarji, ki so v soboio zjutraj službeno dospeli z rmrnakovskim br-zovlakomi na Jesenice, so imeH kljukaste križe na prsih ali rc -'n pozdravljah" z dvignjeno dssnico Vs li dobro razpo- loženi. Neki želer - izrazil napram nekemu domačin- Ohmjsst *el smo Se v Avstriji prepira,. ^i klali, toda nihče ni znal napraviti reda, Dvafcsert let so pri nos divjali hudi strankarski boji, ki so izčrpavali en?rgijo našega naroda in spraviH državo na rob gospodarskega propada. Generali, piemiči in državniki ntišo mogli pomiriti duhov. Prišel pa je preprost sin na-Bega naroda, ki s arvojo železno roko napravil v vsej djržavi mir in red in zedinil ves nemški narod<. Iz besed toga praiproale-rra železničarja bi se mi Jugoslovani lahko marsikaj naučili. — Osebna vest Napredoval je v 6. položaj no skupino učitelj g. Alofcui RoMč z .lesen ie. f'estittamo! Kupuj domače blago! Centralni trg češkoslovaške industrije PRAŠKI EKSPORTNI SEJEM od 11. do 20. marca 1938 tako] za Leipzigom 50% popust na češkoslovaških železnicah. 25 — 50% na ino?>emakih zaiezRlsJda, parobrodnih in zračnih linijah. Nadaljnje informacije in sejmske izkaze dobite pri zastopniku Prhkega vzorčnega velesejma: AJLOMA COMPA>"Y d. z o. z., Ljubljana, Aleksandrova 2/3, CESKOSLOVASal KOXZTJXAT, PUTNIK, TvrSeva easta, ali direktno pri direkciji Praškega velesejma, Praga VII, velesejmaka palaca- MALI OGLASI Beseda ao par. davek poza boj. Preziiet tajava iM pismena ougoeoro aaamko — Dtn > priložiti PRODAM 90 par. Najmanja! aas naj bou aj naovcLJm pr«neg &9 - ot \ suma. m •uma. a u ha o«V4 L POGAČNIK Bohoričeva 5 — raozfOo t*-S* M L RAzno resaladao aoeoatll vseh oblačil, sport, kamgarn, obleke, pumperice, perilo itd. rinili 8v. Fstra cesta 1* aOFERSKA tOLA I. Geaerecik. birat komisar za Šoferske izpite, Ljubljana, Kolodvorska 43, tel. 23-28. 728 | a reze najfinejše norveško ribje olje dr. Plecollja v Ljubljani iz lekarne so priporoča oiedlm In sla* botnlro osebam T4I.HJT! STAflOVAnJA Beseda 50 par, davek nosebaš. Najmanjši m ozek % D?o 4-SOBNO STANOVANJE za takoj ali maj iscem. Roionsr, Gorupova 12. 712 NARODNA Tiskarna 1 a*Ni IZVRŠUJE VSS VRSTE TESSOHM PREPROSTE LN MAJFIMEJŠM L3UBUANA Sira- 4 »6LOVEN8KI N ARO Dc. pkr**: z zelen o-rjavim i plahta-- vse posebr.. konstrukcije vmes nekaj osebnih a- tomobilov tudi posebne, voiaakim svrha m prilagođene fconaUrukcIJe. Avtomatično or«->ž n-» njih je skrito da ga akx raj ne opazi.« Vest o pripravah za vkorakanje nemškega vojaštva v Avstrijo se po N-mC-ji v petek se ni bila razširila. Samo v Hitlerjevi rtrank: je bilo ze precej časa znano da bodo Hitlerjeve: udarili v Avstrijo in rešili svoje somišljenike nasprotne* a režima. Toda vsi so molčali saj jam je bilo strogo naročeno, da ne smejo o tem govoriti VpraSevalT smo sprem!ja-jore n*« Nemce, kaj pomen' toliko motor* -zbranega vojaštva, pa so nam odgovarjali. c*a gre najbrž za nekoliko večje vojaSke vaje. Na banketu v Dresdenu v razkoaru dvorani magiatratnega poslopja se je pa že razširila vest. da je padel v Avstriji Schu-acimiggov režim m du korakajo nemške čete čez mejo. Zavladalo je splošno paeatja med Nemci: najbolj vesel je bil pa na banketu navzoči zastopnik avstrijskega tiska, ki je ze več dni prej govoril, k t kor da je Hitler tudi Fuhrer Avstrije. Za pristaše narodnega socializma v Avstriji je bilo to itak že davno jasno. dvom:li so c priključitvi samo ljudje ki ae Se niso sprijaznili z metodami nase dobe ko se pišejo nove strani zgodovine brez vsakega uvoda, brez širokega besed'čen;a kratko in jedrnato z odločno pestjo Nemci ao at »tiskali roke in čest: tali k novemu oapebu hiti eri zrna V zjutraj je časopisje ie poročalo o prevrata. Toda zanimania ljudstvom ni bilo poaihniz,^ Dresden je vobče bolj mirno me*to življenje v njem ne kipi tako. kakor po drugih mestih PaA so pe ljudje pridno segali po posehnh izdajah v soboto popoldne in zvečer v Leipm aju- Približno vsaki dve uri je izSla posebna izdaja. Največje zanimanje ie vladalo za vharakanje nemške vojske v Avstrijo in za Hitlerjev proglas nemškemu narodu Uniformirani pristaši nacijcnalno socijalist ione stranke so priredili v soboto zvečer na Av-gnit iMBiatiu v Leipzigu veliko manifestacijo. Omejila ae je v glavnem na uniformirano mladino r-.v'no prebivalstvo v Nemčiji ze je vobče nekam ohladilo in umiri'o dane slišiš več onega bornega pozdravljanja in vzk!'kanja. kakor prva leta po h *- lerjevakem prevratu. Življenje ae je vrnilo v svoj normalni tir in le rdeče zastave a črnim kljukastim križem, izobešene akoraj nepretrgoma in raz vseh poslopij, pričajo poleg neštetih slik Hitlerja in drugih prvakov nacijonalno-aocijalistične stranke, da je Nemčija hitlerjevaka. Med vožnjo iz Leipziga do Munchena še ne opaziš, da bi ae bilo zgodilo kaj posebnega. Vlaki ao sicer nabito polni, toda ljudje se vozijo deloma z velesejma is Leipziga domov, deloma pa na dunajski vel esejem. Nemcem se pozna na obrazih, da preživljajo zgodovinske dneve. Radostni so jim obrazi, samozavest in ponos jim odsevata iz oči. Gledaš jih in nehote se ti oglasi zavist saj je prijetno pripadati velikemu, discipliniranemu narodu, ki gre tako odločno in ravno pot k svojemu e'lju in ki se tako globoko zaveda svorh pravic. Tudi od Munchena dalje proti Šalzburgu Še ni nobenih vidziih znakov, da bi bila Nemčija iztegnila svoje roke po Avstriji. L« dve orjaški letali sta ae dvignili za mestom in krenili proti Šalzburgu. Kmalu smo prehiteli velik vojaški transport. In končno smo videli ie osem v bojni formaciji letečih vojaških letal Vračala so se ie iz Avstrije. To je bilo vse kar se je dalo videti do avstrijske meje. Seveda pa pot Mtinchen—Salzburg ni edina, po kateri je poslala Nemčija svojo vojsko v Avstrijo. V Salzbugu na prvi hip niti ne opaziš, da bi se bilo kaj zgodilo. Le hiše ao vse okrašene z zastavami, med katerimi so hit-lerjevske zelo redke. Večinoma vise še avstrijske zastave, ki ao ljudje na nje v naglici pritrdili ali narisali kljukaste križe. Celo bel kljukasti križ na rdečem ozadju smo videli na neki hiši. V silni naglici prevrata ni bilo mogoče prilagoditi zunanjega lica dogodkom. Od tod tolika neskladnost. In čudiš še. ko pridejo v vagon nemški policijski in carinski uradniki. Nemška meja je tu kakor je bila. Po peronu pribiti avstrijski železniški uradnik z rdečo kapo in hitlerjevskim trakom na levem rokavu. Skozi okno gledajo dobrodušni Nemci in eden ga vpraša, če ga hitlerjevski trak na rokavu kaj tišči. Uradnik se v zadregi nasmeje in odkima z glavo. Nerodnu mu je, da se je moral tako hitro preleviti, čeprav je tudi on Nemec in bo odslej državljan velike močne nemške države. Prehitro je pri Sel ta prevrat, premalo so bili ljudje pripravljeni nanj celo v Avstriji sami. Za nemško pride avstrijska revizija, potem pa potegnejo vagone na avstrijsko stran. Tam že stoil dolg vojaški transport, namenjen v Avstrijo menda na Dunaj. Kmalu zapelje z drjge strani na aelzbur-iki kolodvor nov vojaški transport- A vai prostori kolodvorskega poslopja razen restavracije I. in II. razreda ao zasedeni po nemškem vojaštvu. Na kolodvoru je kakor med mobilizacijo aH med vojno. Kamor se ozreš same uniforme Nemško vojaštvo ae vozi v Avstrijo razigrano med prepevanjem pesmi in vriskanjem. Vojakom, posebno pa oficirjem, vidi* Ze na obrazih, kako samozavestno prestopajo avstrijsko mejo. Zavedajo se svoje moči in važnosti svojega poslanstva. Njihova domovina se je razširila umetne meje med dvema deloma nemškega naroda padajo in podira jih vojska. To je namreč tudi v dinlomaciii najboljši argument. Pozdraviti jih pa ni treba s topovi in bombami, saj pada i o kar same. ker so bile preveč umetne. Nad Salzburgom krožilo nemška letala. Najmani vsake pol ure zabrne motorji nad mestom. Poveljstvo nemške voiske je noslalo v Avstrijo zlasti mnogo letalskih edinic ;n konienice. To je razumljivo saj sta ti dve vrsti orožia proti morebitnim izgredom na im očne i Si Brzovlak ima precej zamude zaradi vojaških transportov. Glavni val navdušenja je pljusknil v večja mesta ln kraje, kjer so bili Hitlerjevi pristaš- močni že prej. Kraji ob železnišk: progi Salzburg—Villach in do na>e meje leze bolj ob strani in niso tako močno razgibani, kakor Innsbruck, Linz Graz a': Dunaj Hiše so okrašene z zastavami celo iz zvonikov nekaterih cerkva plapolajo zastave nemški vojski v pozdrav in n^ nekaterih kolodvorih stoji zbrana šolska mladina z zastavicami in hitJer-jevsk mi znaki na rokavih. Ljudje dvigajo roke in vzklikajo >Heil Hitler«! V splošnem se pa povsod močno pozna, da je pri- j šel prevrat tako nag'o da je presenetil vse. razen Hitlerjevih pristašev. Vsi kolodvori so zastraženi Cemu so te straže, menda niti same ne vedo In čudne so ie po uniformi da kričečega nasprotstva z osnovnimi I načvl: vojaške lzvežbanosti niti ne omenim. Vojaki nosijo stare avstrijske uniforme in hitlerjevake znake na rokavih, nekateri imajo na glavah kape. drugi pa čelade. Po dva stojita na kolodvoru in če bi ne ime^a pušk z nasajenimi bajoneti na ramah bi človek mislil, da sta našemljena ^:vi!ista. Avstrijci so bili vobče zelo ko-modni in šele zdaj se bodo morali vzrav- nati hi nategniti paaove. Zdaj prihaja prava nemška di ari plina V kolodvorski restavraciji v Šalzburgu je sedela včeraj opoldne pisana družba uniformiranih nemekih in avstrijskih hitler-jevcev. Nemški v lepih uniformah, sami postavni fantje, disciplinirani in naučeni marširati tako, da gre vae kakor odrezano, avstrijski trebušasti. (dobrodušno nasmejani ln ze močno okajeni. Bratili so se in kakor da ao naše gore list, ao imeli pred seboj v obliki škornja velik vrč, poln vina. Zdaj ga je prijel in nagnil ta, zdaj on in Čim dalje bolj jim je lezlo vino v glave. Nazadnje so se jeli objemati m poljubova-ti, da je bilo pobrattmstvo popolno. Pri sosedni mizi je pa aeiiel nemški oficir in se zadovoljno muzaL Brzovlak je bil vCeraj poln v Dalmacijo potujočih nemških letoviščarjev. Potniki nimajo zaradi dogodkov v Avstriji nobenih težav. Avstrijski in nemški obmejni organi so prijazni in vljudni kakor so bili. Nemški oficirji radi odgovarjajo potnikom na razna vprašanja in radi jim povedo, kam so transporti namenjeni. Celo proti fotografiranju vojaških vlakov nimajo nobenih pomislekov. Vojaška oblast se pač zaveda, da ne bo naletela v Avstriji na noben odpor in da bo tudi inozemstvo sprejelo priključitev Avstrije s kopico komentarjev in razburjanjem duhov potem ae bo pa zopet vse poleglo, kakor se je po okupaciii Abesinije in kakor se bo po japonsko-kitaiski vojn! Danes zmaguje tisti ki zna najbolj stisniti pest m najbolj udariti po mizi, seveda če je njegova pest dovolj krepka, oprta na j oboroženo silo. Po Avstriji ae je bila včeraj razširila vest, da je padlo Hitlerju v naročje še eno dozorelo jabolko, namreč tisti del po Italiji zasedene Tirolske, kjer prevladuje v veliki večini nemško prebivalstvo. Ljudje so ae ie veselili in nekateri so jeli govoriti, da bo treba zdaj vključiti v okvir velike nemške države samo še sudetake Nemce, pa bodo uresničene sanje nemškega naroda. Toda tirolsko jabolko je preklalo in nemara bo treba še dolgo čakati, predno bo dozorelo, če sploh kdaj bo. Na zadnji avstrijski postaji pod Karavankami je avstrijski policijski uradnik v svoji vnemi pozabil, da formalno Avstrija še obstoja. Prišel je v vagon, češ, da prihaja nemška kontrola potnih listov. Nemci sami so se muzali, ta prevelika vnema celo njim ni všeč. Splošen vtis, ki ga dobiš, če se voziš zdaj skozi Nemčijo in Avstrijo, je ta, da praznuje duh nemškega naroda novo veliko zmago, da je padla končno glavna ovira na poti k združitvi Nemcev v eno državo in da se je Hitler v očeh Nemcev dvignil še višje kot njihov vodja, najvišja in absolutna avtoriteta, poglavar države, ki mu državljani niso podložni v običajnem pomenu besede, temveč po svojem notranjem prepričanju, ker vidijo v njem vtelešenje svojih idealov. S priključitvijo Avstrije k Nemčiji, z združitvijo Nemcev v eno državo je Hitler tako močno utrdil svoj že itak utrjeni položaj, da bo lahko mirno storil nov korak k svojemu končnemu cilju, čim bo napočil za to ugoden trenutek In ta korak bo po vsej priliki zahteva Nemčije po kolonijah. J. Z. Prerokovanja, ki so se izpolnila Marsiksi, kar je napovedal francoski astrolog Mavrice Privat, se je Ze izpolnilo V nasi letošnji številk: in sicer 3. januarja sglejimo, kaj je napovedal Privat za prvo četrtletje za leto 1938 in kaj se je Ze izpolnilo - V odetavku >i-eto 1938 v splošnem« je Privat riapovedal, da je astroložk začetek leta. Id pade na 21. marec, v znamenju krize po vsej Evropi in sicer politične, finančne in duhovne. Od 8. do 22. marca bo kritičen caa za vso zemljo. V napovedih o č^eškoslovašk in Avstriji pravi Privat, da tudi Češkoslovaški ne obetajo zvezde nič ugodnega. Cečkoetovaška kot steber politike zapadnih velesil ae bo v novem letu močno omajala Kritične dneve v marcu bo občutila tudi ona v notranji polit ki in napeti bo morala vae sile, da bo srečno prebrodila to nevarnost, Avstriji §^ obetajo hode d*name in politične »tiske, v marca bo generalni naskok hitlerjevcev na avstrijski režim. Ot-to ae bo zaman predatavljal kot večni kan-ddat na izpraznjeni prestol, kajti v Avstriji in v sosednih državah bodo imeli večje skrbi Glede Anglije in Francije je napovedal takole: Aagl jo čaka gospodarski procvit. Angleška diplomacija bo vladala akoraj avtoritativno. 10. marca, ko bo Hitler zopet udari] s pestjo po mizi, bo pretresena tudi Anglija Toda takoj naslednjega dne bo zopet doseženo ravnotežje (vidimo torej, da se je Privat zrno tU v svoji napovedi le za en dan. Op. ur) — Francijo čaka cela vrsta težkih preizkušenj. V novem letu se ji obeta okrog 40 kritičnih dnu od socialnih nemirov, od kržce v notranja politiki do hudih borznih polomov. Kakor vidimo, se je tudi del tega prorokovan ja ureon cil. saj ima Praincija vedno s-voje notranje krize in zaradi bega kapitala iz države je prišlo ponovno do padca franka., kar je imelo svoj odmev tudi na borzi. V zvezi z usodo Italije je Privat napovedal, da se bo zavezništvo med Nemč/jo izkazalo kot neugodno tudi po ctrugih straneh in ne samo politično. Imenitno je rjogoddl Privat glede Ho-landske, o kateri je riapovedal. Kakor druge države, bo tudi Holandska v marcu pretresena in bala se bo vojne. Tudi njej huda socialni boji ne bodo prizanesli. Nade Holandcev bodo splaval« po vodi: rodila se jim bo zopet samo princesa. Sovjetska Rusija bo proglasila, da komun stičnega nauka ni opustila., čeprav bo ustreljenih še mnogo pravovernih komunistov. Tudi te napovedi so ae deloma že uresničile, saj je Stalin nedavno izdal proglas, v katerem pravi, da Rusija ne opušča komunističnega nauka, a kako je z bvšimi komunisticnourrn prvaki m voditelji, vidimo prav iz zadnjega procesa proti Jagodi in tovarišem. Slon in miš O slonu ie razširi eno mnenje, da se ustraši vsake miške. Tako mislijo moški tudi o ženskah, na se seveda v večini primerov mori jo. Mieika lahko zleze slonu v h oboi in slon se "a je tega zelo boji. Izkušeni ljudje pa trdijo, da je temu čterto drugače. Slon se prav nič ne boji, da bi mu miška zlezla v bobot. ki ea lahko na koncu zapre tako, da niti muha ne pride vanj. Pa tudi *e bi mi*ka prišla v slonov bobot, jo lahko puhne iz njega Da se ek>n miške ne boji, dokazuje krotilec divjih živali All^n. ki je naučil nekega slona da ie med predstavo v cirkusu i obiral rniSko s ho bo tom in jo izročal svojemu gospodarju. Allan obenem pojasnjuje, iko ip nastala govorica, da se slon boji miške. £lon s? r^s zelo boji skrtamja miši v »lami ali listju, ker misli, da ie v nj^mkača, pred katero ima naravnost paničen strah. Človek bi mislil, da strupena kača slonu zaradi debele kože ne more do živega, pa ni tako-Slon namreč nima debele kože. To kar smatramo za kožo. so samo debele mišice, nokritj z razmeroma tanko kožo. Na mnogih kraiib lahko prigrizne sloiiovo kožo ne samo kača. temveč jo prerode tudi osa ali sršen. Slon se vedno bolj zanaša na svoj sluh kakor na vid. Zato vedno beži, če v slami zasumi. Ameriške kurijoznosti Advokat Lyman E. Cook v St, Louisu je Študiral štiri leta zakonike poedinih ameriških držav, da bi zbral gradivo za utemeljitev zahteve po reviziji in poenostavljenju zakonodaje v Ameriki, kjer je zločinec često lahko ušel kazni s tem, da je pobegnil iz ene države v drugo. Nasprotno so pa ljudje pogosto zadevali ob nesmiselne paragrafe. V neki ameriški državi je prepovedano učiti Daxwinovo teorijo zato, ker nasprotuje svetemu pismu. Toda v večini držav, ki se posmehu je jo tej državi zaradi te prepovedi, imajo enake nesmiselne določbe. V državi Ohio določa zakon, da sme po razjarjenem ljudstvu linčani človek zahtevati od krajevne oblasti odškodnino, toda samo do 500 dolarjev. Kalifornija prepoveduje z zakonom streljati iz avtomobila ali letala divjad razen kitov. V Marylandu so morali biti mladi možje do nedavnega zelo previdni na obi- skih v hišah, kjer so mlada dekleta. Sest obiskov mladega moža v taki hiši v enem tednu je bilo po zakonu formalna snubitev. V nekaterih primerih je izdala podobne odredbe krajevna oblast ali policija. V kraju VVaterloo v državi Nebrasci je prepovedano brivcem pod kaznijo jesti med 7. in 12. uro čebulo. V Monrue v državi Utah so hoteli občinski očetje dvigniti javno moralo z odredbo, da se mora videti med parčkom na plesu pramen svetlobe, v Win-chestru v državi Massachussetts je pa mestni svet pred davnimi leti v prid kreposti sklenil, da mlado dekle ne sme hoditi po vrvi. razen če se producira v cerkvi. Ta odredba je bila odpravljena šele pred dvema letoma. V Milwaukee je policija odredila, da ne sme stati voz na ulici brez konja nad dve uri. Toda razmah avtomobilizma je povzročil, da je postala ta odredba brezpredmetna. Zato pa velja Še zdaj v mestu Berea v državi Ohio policijska odredba, da mora imeti vsaka žival zunaj, pa naj bo konj ali pes hiteč v temi po cesti .na repu rdečo luč. V 12 letih samo enkrat dežuje Po opazovanju vremenoslovcev imajo najmanj padavin v kraju Bečuansko v Južni Afriki. Nedavno je pisal iz tega kraja neki misijonar nekemu amsterdamskemu listu obširno pismo, ki v njem pravi med drugim: »Zanimivo je, da v okoliških krajih, ki sem jih obiskal, dokaj pogosto dežuje. Tu v Bečuansku pa dežuje po pripovedovanju domačinov samo enkrat v 12 letih. To se da potrditi tudi z meteorološkimi zapiski. Nedavno sem bil priča tega za ves kraj pomembnega dogodka, ko je po 12 letih prvič zopet deževalo. Domačim so priredili velike svečanosti in njihovega veselja nad dežjem ni bilo konca. Vsi domačini se zanimajo samo za dež in vse njihovo življenje se suče okrog tega vprašanja. Sicer pa tudi ni čuda, saj je kraj nerodoviten, zemljo je strašno izsušena in življenje domačinov je zelo težko. Domačini so prazno-verni in uganjajo razne čarovnije, da bi privabili izpod neba dež. Verujejo tudi, da delo dež odganja, in zato lenuharijo. Iz Celja —c Na ljudskem vseučilišču bo predaval drevi ob oamih priznani celjski znanstvenik g. prof. Srečko Brodar o nastanku ledene dobe in njenem prebivalstvu ter predvajal skioptične slike. Opozarjamo občinstvo na to zanimvo in poučno predavanje. —c ljubljanska drama bo vprizorila v torek 15. t. m. ob 16. v celjskem gledališču pravljično igro ^Sneguljčico^, ob 20 pa Benedettijevo duhovito družabno kome dijo ? Rdeče rože«. Oce predstavi sta izven abonmaja. Vstopu'ce so že v prodaji v knjgarni Slomškove tiskovne zadruge. —c Razmere na delovnem trgu. Pri celjski borzi dela se je od 1. do 10 t. m. na novo prijavilo 67 brezposelnih, delo je bi-» ponujeno za 28 oseb, posredovanj je bilo 12, odpotovalo je 20. odpadlo 67 oseb. I>ne 10. t- m. je ostalo v evidenci 1264 toezpose-lnih (1109 moških in 155 žensk) nasproti 1296 (1149 moškim in 147 ženskam) dne 28. februarja. Delo dobi 9 hlapcev. 3 krojači, po i čevljar in raznaSalec peciva 6 kuharic, 3 natakarice ter po 1 francoščine zmožna vzgojiteljica, služkinja in poetrežnica. —c Tri nesreče. V četrtek je padel 12 letni posestnikov sin Martin Kolenc iz Holmca ob Savinji v gozdu tako nesrečno, da si je zlomil desno roko v zapestju. Istega dne ■! 271etni hlapec Franc Kranj c z 2age pri Planini pri padcu na zamrzhh tleh izpahnil desno roko v ramenu. V petek se je štiriletni hčerki dninarice Mariji Landekarjevi v Selčah pri Novi cerkvi doma pri zakurjenem štediln'ku vnela obleka. Otrok je dobil težke opekline po vsem telesu. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. —c SK Atletik : Hrastnik 4:3 (2:1)- V nedeljo popoldne je bila na igršču pri ^S3calni kleti« odigrana prijatcljspa tek-*ia med celjskimi Atletiki in SK Hrastnikom. Tekma je bila far, moštvi pa sta nudili samo povprečen nogomet. Igrali sta sicer kombinatorno zadovoljivo, toda brez pravega starta in elana, v p rvam polčasu je bila igra izenačena. Po odmoru so Atletiki lahno prevladovali, vendar pa jim je šele v zadnjih minutah uspelo odločiti tekmo v svojo korist. Atletiki so zabili gole v 28. in 32 minuti prvega ter v 27. in 42. minuti drugega polčasa, Hrastnik pa v 18. minuti prvega ter v 21. in 33- minuti drugega polčasa. Sodil je g. Veble točno in objektivno. V pred tekmi je kombinirano moštvo Atletikov premagalo mladino SK Celja v razmerju 4:1 (2:1). Lep dar: Zgodbe brez groze Snet n razvalinah — Kaj hočemo — igro smo izgubili, zgodi se vaša volja. — je odgovoril po kratkem razmišljanju karr.tan m rregova roka se je iztegnila Drot: zvoncu — Pomnite dobro, kapitan, da bi pomenila vsaka vaša zvijača razdejanje in smrt Položaj ie preveč resen, da bi prekoračil meje sočutja, ki ga gojim do vaših tovarišev. Smatram vse. kar imate proti meni in drugim na vest:, za političen zločin, ki je vas do njega privedlo morda iskreno prepričanje, da ravnate prav Recimo, da je tako. Toda. če boste odslei Se kaj storili proti meni. bom ravnal z vašo podmornico, kakor da je beznica nevarnih rfočiiicev Tega nikar ne pozabite Kapitan Te že držal roko na gumbu zvonca, pa se je premislil — Ničesar ne storim proti dogovoru, razen če b; vi___ — Jaz? Kaj mi5l:te s tem? — Kako nam morete jamčiti, da ne boste uničil: podmornice in z n">o tudi nas če pridemo v nevarnost? — je vprašal nezaupljivo. — Kako? S svojo častno besedo. Upam. da to v pomi meri zadostuje. Sicer pa — to vam mora zadostovati. — Dobro — to je prvič v mojem življenju, da se j bom zanesel na častno besedo. — je odgovoril ka- citan m pritisnil na gumb V naslednjem hipu je vstopil sluga. — Pokliči moiega namestnika, — mu je zapove-dal kapitan. Sluga je odšel in čez nekaj minut se je že pojavil "a pragu častnik Nikolaj — Želiš, kapitan7 Kapitan je še za trenutek okleval, potem je pa nujnost premagala zadnje ostanke njegovega odpora Mrko je ogovoril častnika: — Ukazujem, naj se podmornica takoj dvigne na površje Posadka naj ostane na svojih mestih. Razen mene in gospoda Bensona ne sme nihče stopiti na krov. Sporočiš mi, čim bo vse pripravljeno, da se dvignemo. Častnik je začudeno pogledal kapitana. Benson je iz pregovoril: — Kar pojdite, gospod, in poskrbite, da bo po* velje vašega poveljnika točno izpolnjeno. In sporočite posadki, da morem prizanašati človeškim življenjem samo, dokler ne bo nič storjeno proti temu povelju Nikolaj se je osuplo oziral na poveljnika, ki je molče zrl v tla. Videč to. je Benson nadaljeval: — Da boste razumeli položaj. Tu. v tem zaboj-"ku sedi smrt. — Zadostuje moj migljaj, pa plane iz njega in potem gorje vsem, ki so jo priklicali — Ali je to res. kapitan? — je vzkliknil častnik presenečeno. — Da. bili smo pretentani. Pozneje ti pojasnim vse. Ne preostaja mi nič drugega, nego podrediti se nujnosti. Moral sem storiti tako, če nisem hotel priklicati na glave vas vseh smrtne nevarnosti. Pojdi in stori, kar je potrebno. Drugega izhoda ni — gospoda Bensona moramo izpustiti. .Naša žrtev bi bila zaman, tudi če bi vsi umrli. — Raje smrt. nego to sramoto! — je vzkliknil častnik srdito in njegova postava se je skrčila, pripravljena na skok na Bensona. — Le nikar nobene prenagljenosti, Nikolaj! — ie kriknil kapitan in svarilno iztegnil roko. — Saj sem vendar dejal, da bi bila vsaka žrtev tu zaman. Mar misliš, da bi ne znal tudi jaz umreti, če bi vedel, da bo moja smrti naši stvari kaj koristila? Toda tu bi bilo blazno spustiti se v neenako borbo. Jaz zapovedujem. — Pojdi, izpolni moje povelje. Gospod Benson mi je dal častno besedo, da nam bo dovolil časten umik. — Moram ubogati — toda če bi odločal jaz, bi že vedel, kaj je treba storiti! — je siknil častnik, potem je pa zapustil kabino. —- Kakor vidite, ne vise moji ljudje preveč na življenju« — se je obrnil kapitan k Bensonu. — To 90 prenapeteži, ki mislijo, da tako najbolj služijo svoji stvari Človeštvo se ne izpremi-nja, — je odgovoril tovarnar. Začuli so se zamolkli ritmični udarci strojev, po-tiskajočih vodo iz posode in podmornica se je jela dvigati iz morja. Minilo je nekaj minut, potem se je pa zopet pojavil častnik Nikolaj. — Na površju smo, kapitan, — je dejal hladno z očitno nevoljo, da je moral to sporočiti. — Na-daljna povelja? —. Zaenkrat nič drugega. O vsem drugem se bomo pomenili na krovu. Poskrbi samo. da nama ne bo nihče sledil. Ali stoji posadka na svojih mestih? — Da. — No, dobro, odidi tudi ti na svoje mesto in počakaj, da te pokličem. Častnik je odšel. — Zdaj pa lahko odideva na krov, — se je obrnil kapitan k Bensonu. — Pojdite naprej — sledil vam bom. Odšla sta po zapuščenem hodniku in stopila na moker hrbet podmornice, gugajoče se na valovih v žarkih popoldanskega sobica. Benson je odšel na nos podmornice, kjer se je ustavil. —- No in kaj zdaj? — je vprašal kapitan. — Ali naj vam pripravim čoln? — Zaenkrat hvala. Počakal bom tu, da pridno pome prijatelji — Pridejo? Mar morejo vedeti, kje ste? — Ne povsem točno, toda bodite prepričani, da me bodo našli. Seveda pa moram ukreniti še nekaj, kar vam bo nekoliko neprijetno, toda drugače ne gre. OtoBjaja Josip BapanrlC — Is »Narodno Oattarno« Fran Jeran — Zs opravo te tnaeratnl del Usta Oton Chrtstof — Val v Ljubljani