štev. 12. Velja po pošti: za telo leto naprej K 26-— U Ljubljani, v ponedeljek, dni 16. jnnunrjn 1905. za pol leta za ietrt leta za en mesec 13-650 2-20 V upravniStvu: za celo leto naprej K 20- za pol leta i za četrt leta za «n mesec 10-5 — 1-70 Za pošilj. na dom 20 h na mesec. Posamezne Stev. 10 h. SLOVENEC Leto mili. Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat za dvakrat za trikrat 13 h 11 „ Uredništvo i« V Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod itz -—-r dvorlš?e nad tiskarno). — Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. OredniSkega telefona Ste». 74. Političen list za slovenski narod za ve? ko trikrat 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri vetkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, IzvzemSi nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne. Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — -— Vsprejema naročnino, inserateln reklamacije. OpravniSkega telefona Stev. 188. Nouo upanje. Za novo leto smo dobili novo vlado. Sicer je odstopil edini dr. pl. Korber in so ostali vsi njegovi tovariši, vendar je bil Korber duša sistema, ostali ministri le njegovi dvorni svetniki. Poleg tega je bil dr pl. Korber „kat' exohenu nemškiminister s tremi port-felji. Mnogo je govoril in obljuboval, končno mu je zmanjkalo sape. Navzlic vsej hvali, s katero so ga obsipali zvesti in dobro plačani časnikarji, je zapustil nasledniku poleg praznih državnih blagajnic največji nered v državi. Zasluga Korberjeva je, da je padel vpliv in ugled avstrijskega parlamenta pod ničlo. Parlament bi moral biti faktor, ki nadzoruje eksekutivo, faktor, brez katerega v ustavni državi ni mog< ča najmanjša odredba, ki sega v državni mehanizem.Dr.pl.Korber in njegovi poslušni oprode pa so do temelja uničili moralno podlago ne samo parlamentu, marveč parlamentarizmu sploh. Res, da je moral delati s slabim političnim materialom, a ravno za njegove dobe je politična korupcija kazala kar gola rebra. Poleg tega je podedoval stari greh nemške birokracije, katerega se ni mogel otresti navzlic mnogim prevaram. Dnč 24. t. m. se zopet snide državni zbor. Vprašanje je sedaj, ali se [posreči baronu Gautscbu da napravi red v državi in parlamentu. Mnoga nujna vprašanja čakajo rešitve v parlamentu. Treba je vladi mnogo poguma, odločnosti in previdnosti, da izvrši to nalogo. Da ima baron Gautsch dobro voljo, o tem ni najmanjšega dvoma, Ali pa ima tudi dovolj moči? Od tega bode odvisen nadaljni razvoj situacije. V prvi vrsti je potrebno, da omogoči vsaj začasno premirje in si ustvari normalne razmere v zbornici. In v tem oziru ima baron Gautsch nekoliko lažje stališče, kar daje vsaj nekaj upanja. Baron Gautsch pozna stranke, njih težnje in zahteve. R6k nima še vezanih na nobeno stran, zato ga tudi stranke „a priori" ne štejejo med nasprotnike, izvzemši Vsenemce, ki sploh z nobenim avstrijskim ministrom niso zadovoljni. In to že mu olajša nalogo. Prva skrb barona Gautsha je bila, da si ogleda parlamentarno bojišče. V ta namen se je minole dni posvetoval z mero dajnimi poslanci raznih sjrank in narod-■ostij. Slišati je hotel njih mnenja in želje, da si ustvari jasno sodbo o sredstvih, s katerimi mu je mogoče odstraniti največje ovire na poti do parlamentarnega dela. Ali se mu posreči? Brez vsacega dvoma se novo zasedanje vsaj prične brez obstrukeje. Češki poslanci in ž njimi združena „Slov zveza" hočejo slišati program nove vlade ter videti njena prva dejanja, ki pokažejo smer po-politike. Vse resne stranke so čutile težko breme dosedanje večletne parlamentarne bede, zato se tudi ne bodo upirale, ako vlada nastopi pravo pot na praktično polje političnega dela ter tako zopet poživi „mrtvo mesto", ki krije pod razvalinami toliko nad in upanja. Kar se tiče jugoslovanskih poslancev, je njih stališče znano. Zahtevali bodo tudi od nove vlade, da jim izpolni vsaj najnujnejše kulturne in gospodarske zahteve. In med prvimi kulturnimi zahtevami je vseučilišče v Ljubljani. Ker se vlada resno bavi z vprašanjem glede italijanskega vseučilišča, smemo pričakovati, da naše zahteve, ki ni neizvršljiva, ne položi „ad aeta". Ako baron Gautsch ubere pravo pot in uporabi prava sredstva, smemo upati, da se mu posreči težka naloga in da se parlament oprosti železnih verig obstrukcije. Napete razmere med Avstrijo ln Italijo. polnjevanja garnizij, zlasti v južnem Tirolu m na Koroškem. Jako vplivni avstrijski državnik se je 0 pomnoženju avstrijskih čet ob italijanski mej. izjavil tako le: Avstrijski krogi niso smeh nikakor prezreti važnih dejstev, da so se pokazale italijanske torpedovke na važnih točkah našega obrežja, da so Italijani ustanovili brezžično brzojavno postajo ob albanskem obrežju, ob avstrijski meji. 1 udi je znano avstrijskim oblastim, da je v Italiji m v Avstriji irendenta vedno bolj mogočna. Končno je izjavil, da Avstrija nikakor ne namerava napada na Italijo a potreba je, da je država zavarovana pred morebitnimi presenečenji. O premeščenju vojaštva se poroča da pride 20. lovski bataljon, ki je bil dosedaj > Judenburgu, v Trst. Lovski bataljon št. 8. v Iibizu bo popolnoma razdeljen in bodo stotnije nastanjene v Zgornjem Dravogradu, Kotju Mavtenu in v Kortini. Tudi posadki med Pontabljem in Malborgetom in ob križ-potu med Bovcem in Predilom bosta pomnoženi z dvema lovskima bataljonoma. Nadalje nameravajo tudi premestiti 9 lovski bataljon iz Beljaka, »Corr. della Sera" v Milanu poroča iJa proučuje komisija generalnega štaba o novih i ta 1 ijanskih utrdbah ob avstrijski meji. Čudno je, in vendar je res. Italija in Avstrija sta zaveznici v isti politični — trozvezi. Med Kvirinalom in cesarsko palačo na Dunaju obstoje najbolj prijateljske razmere, vedenje obeh vlad je baje najko-rektneje, in vendar vzlic vsemu temu se množe glasovi in znaki, da so se med Avstrijo in Italijo razvile take razmere, d a čuti Avstrija potrebo za izdatno pomnoževanje svojih garnizij ob a v s t r i j s k o-i t a 1 i-janskih mejah. Tako n. pr. pripovedujejo listi - ki so sicer tudi med oboževalci trozveze — o razgovoru z nekim odličnim državnikom, ki je zatrdil, da razmere med obema državama nikakor niso take, da bi jih m o g 1 i imenovati korektne, izlasti da ozlovolja na Dunaju sovražna pisava italijanskih listov in agitacija radi adnjanskega morja. Iredentizem — pravi dotični državnik - raste rapidno. toliko v Avstriji kolikor v Italiji. Potemtakem se ni čuditi, ako se hoče Avstrija z gotovimi odredbami zavarovati pred presenečenji. Take odredbe so tudi razna premeščenja in spo RusKo-japonsko oojsRo. Položaj v Mandžuriji. (Razgovor člana našega uredništva z odličnim avstrijskim častnikom.) Ruska vojska je razdeljena v tri vojne skupine, od katerih ena (tretja) se sedaj še razvrščuje ob gorenjem Tajcih u, v prostoru Sincintin-Becijuj (ob Tajcihu), južnovztočno od Cijan Hecina in pri Musjatinu. Druga armada je na gorenjem Sahu s sprednjimi stražami pri Banjapudci in je v zvezi z desnim krilom tretje armade v dolini Taj-ciho v črti soteske Ucilin, Sjaosiir, z desno, prvo armado pa na poti, ki vodi od Banja-pudce v severovztočni smeri po dolini Saho približno pri Fendjapu (na Sahu.) Fronta prve armade je od Fendjapu po višinah južnega brega Saha, severno Lin cipu. od tukaj v polukrogu proti Cantanu (na Hunhu), od tu zapadno proti Tsaotsjataju (na Liaohu), proti cesti Sinmintin, tako da stoje glavne čete teh treh armad po redu od zapada proti jugovzhodu v črti Sinmintin-Mukden-Sincintin (na Sujcihu.) Južno zgoraj imenovane prve ruske črte, torej ruskih predstraž, stoji glavna ja- LISTEK. Poljsko pismo. Krakov, 14. jan. Prusko sodišče v Gneznju je obsodilo Poljsko deklo na 24 ur zapora, ker pri Pravdi s svojo nemško gospo ni hotela go-Toriti P® nemški. Po teh potih si išče tep-tani nemški jezik svojih pravic. — Prusi zmečejo silno denarja, da bi razširili nemško kulturo med Poljaki. Dnč 11. t. m. je Podložil pruski zbornici finančni minister sledeče svote, ki naj se letos porabijo za Poznanj: za stavbo kraljevega gradu 1. rok 1 milijon mark; za trdnjavo v Poznanju ^00000 mark; za zgradbo kraljeve "adtmije prvi rok 102 500 mark; za »cmško knjižnico in muzej 109.000 mark. Listi pišejo sedaj vse vprek, kakšnih ■zprememb smejo pričakovati Poljaki v voio korist od carja. Witte in Mirski sta ponska vojska, tudi razdeljena v tri armade in sicer: Tretja armada v prostoru, ki ga meji južno Saho, .apadno železnica Mukden Lo-jan in severno Tajciho. Druga armada ob cesti Mukden-Lojan severno Lojana ' Prva armada vztočno od tu do okolice Benziho (na Tajcihu); desno krilo iste je zapadno od črte soteske Ucilin Sjansiir. Oddelki so pri Tsijanšanu ob cesti Sai-maci-Sincintin. Kaj nameruje Kuropatkin s takim razvrščenjem svojih čet in kaj utegne d o seči? Kuropatkin hoče vplivati, kakor se razvidi iz vsega položaja, na desni bok in ledje japonske vojske v črti Sinmintin, oajmaci, tencenvan. V dosego tega pomika on svoje levo krilo v sedanji zimski dobi proti edini in zadnji sovražni dovozni cesti (F u z a n -Antun - Fengčunvan - Ljao-1 a n ). Pri tem moramo opozoriti, da je cesta Inkan, katero so imeli do sedaj Japonci za glavno dovozno črto, že zamrznjena, tako da je za sedaj in do pomladi črta Daljni-Port Artur Ljaojang edina dovozna cesta In še ta cesta bo utegnila vsled stroge letošnje zime postati nerabljiva ker utegne zamrzniti tudi luka Daljni, tako da bodo laponci navezani do spomladi edino na cesto, ki vodi s Koreje čez Fuzan, Seul, Antung in Liaojang. Zenijalno na vsej stvari je torej, da je Kuropatkin najbrže že meseca oktobra, ko je ze vse to najbrže uganil, pomaknil se z močnim levim krilom proti isti dovozni cesti z namenom, da celo od iste zadnje in edine ceste odreže Japonce o d d o m o v i n e. To se je pa, kakor vse kaze, Kuropatkinu posrečilo. Njegovo levo krilo je dan za dnem močnejše, dan za dnem je bližje določenemu cilju F e n v a n -č e n u. Japoncem se torej bliža popolna katastrofa — moderni, vzvišeni Sedan, kakršnega ni še svet doživel v zgodovini da bi armada, ki bo štela do onega časa nad 500.000 mož, prisiljena bila položiti pred zmagovalcem orožje! Kaj naj za Boga prične armada, ako nima nikake zveze z domovino ? Zenijalni Kuropatkin je znal zvabiti Japonce tja, kjer jih je želel imeti! On ni hotel prelivati po nepotrebnem krščanske krvi, temveč hoče z bogatimi sredstvi, katere mu nudi Rusija, prisiliti nesramnega zavratnega sovražnika v - kapitulacijo! To mnenje priobčuje z željo, da se ne zgodi kaj druzega. se posvetovala s poljskimi zastopniki in se poučila o njihovih zahtevah. Vsak je posebej izdelal načrt. Knez Mirski gre mnogo dalje nego minister Witte. Ta je pripravljen dopustiti sledeče točke : 1. Uvedenje zemstev t. j. samoupravnih zborov deželnih in okrajnih, a tako, da bi bilo število izvoljenih članov zemstev v manjšini proti virilnim in imenovanim. 2. Mestna samouprava na ravno taki podlagi. V zemstvih in mestnih odborih ima biti pojski jezik poslovni; z vlado se pa občuje le v ruščini. 3. Poljski jezik bi se rabil v ljudskih in do neke gotove stopinje tudi v mestnih šolah. 4. Na varšavskem vseučilišču se usta novi stolica poljskega jezika in slovstva v poljščini. 5. Poljščini se da več pravic pri sodnih razpravah, če jo hočejo rabiti priče in stranke. 6. Uniati smejo pripadati h katoliški cerkvi; ne priznava se pa eksistečno pravo uniatskemu obredu. Ta zadnja točka priča, da Witte še nima zmisla za svobodo katoličanov. Za časa Katarine II. in Nikolaja I. se je šiloma odtrgalo nekaj milijonov Rusinov od Rima in potegnilo v razkol. Nekaj med njimi se jih vkljub vsemu preganjanju do danes neče ukloniti vladni zahtevi. Na noben način se ne dado prisiliti, da bi se udeleževali razkolnega cerkvenega življenja. Zato jih zadevajo pogostne kazni; in če gtedo v latinskega obreda cerkve, so zopet kaznovani in ž njimi vred tudi duhovniki. Svojega slovansko-katoliškega obreda bi torej po Wittejevem načrtu ne mogli imeti, pač pa bi lahko pripadali k latinskemu obredu. Ruska vlada jih imenuje upornike. Mnogo izmed njih jih ječi v Sibiriji. Morda pomenja ta izprememba, ki se pripravlja tudi zanje rešitev. Poljaki seveda ne morejo biti zadovoljni s takimi malenkostnimi koncesijami. Na Dunaju so ustanovili te dni Poljaki javno čitalnico. Nad 18.000 knjig je na razpolago. Predsednik društvu je bivši fin. minister dr. Bilinjski. V zvezi je tudi šola za poljščino, ki jo obiskuje 144 otrok. Sedež ima I. Dorotheargasse 5. Vrh tega imajo še štiri druga poljska društva na Dunaju: Ognisko, Strze^ha, Gwi-azda in Ojczyzna svoje knjižnice. S Pruskega prihaja poročilo: Tako-zvani kolonizačni zakon, po katerem ni dovoljeno zidati prebivališča na novo kupljenem svetu brez dovoljenja p o -1 i t i č n e g a urada, čutijo že poljski delavci. Pruska vlada namreč ne dovoljuje jim zidati stanovališč. S tem pruska vlada prepoveduje Poljakom naseliti se na poljskem ozemlju ! ___Bliialse velika bitka.lgtfi Iz Mukdena poročajo berolinski listi od 12. t. m.: V zadnjih dneh je došlo v Ljao-jan od Port Arturja 368 obležnih topov na pomoč armadi maršala O j a m e. — Poleg teh topov je došlo doslej v L j a o j a n 32.000 peščev, ki so se udeleževali bojev pred Port Arturjem. Število Japoncev, ki stoje proti Kuropatkinovi armadi, se ceni na 388 000 mož z 1245 topovi. V najkrajšem času se pričakuje tu odločilna bitka na južni strani od Mukdena. Maršal O j a m a je naznanil svoji vladi, da bo, če dobi do srede februarja 60 000 mož pojačeni, lahko pričel z ofenzivo ter prepodil (?) Ruse iz Mandžurije. Iz Peterburga se poroča: Dopisnik „Nov Vremena" poroča, da čaka maršal Ojama v Inkavu na pomoč 50 000 mož. Pričakuje se ofenziva japonske armade, ki se osredoto-čuje vzhodno od železniške proge ter ima avtomobile zavarovane z oklepi ter oborožene z revolverskimi topovi. Baltiško brodovje. — Prvi ja-ponski napad na baltiško bro-dovje ? Brzojav nam ie že sporočil, da plujejo po Sueškem prekopu ladje dopolnilne eskadre in sicer križarke „Oleg', „Izumrud", .Dnjepr", Rion* iu uničevalke torpedov „Groznik, »Gromki* in „Razvij". Dne 4. t m. sta dospela oba admirala Roždestvenski in Folkerzam do otoka Madagaskarja ; v Diego Suarez se mislita združiti, meni neki nemški list. Poroča se, da se je Folkerzam izrazil nasproti nekemu kapitanu trgovinske ladje, da pričakuje v tej zadnji luki napada od japonskega b r o d o v j a. In res poročajo, da je angleški križar .Forte" vlovil v luki Port L^uis (na otoku Mauritius. ki leži vztočno, blizo Madagaskarja) brezžične, šifrirane japonske telegrame. Že takrat, ko se je razdelilo baltiško brodovje blizu Gibraltarja, katerega eden del je plul okoli Afrike, drugi pa po Sueškem prekopu, pisal je neki nemški pomorski častnik, da je to prvič v zgodovini, da se deli brodovje na take velikanske daljave in izrazil je bojazen, če se bo moglo zopet združiti. No, ta bojazen izkazala se je popolnoma neopravičena, ker združenje se je posrečilo. Sedaj, ko je odplula dopolnilna eskadra iz Sude proti Rdečemu morju, oglasil se je zopet ta častnik in pravi : > ,, Važno na stvari je, da nadaljuje ta eskadra vožnjo proti vztoku vzlic temu, da je Port Artur padel. Iz tega pa tudi sledi, da na-t merava adm. Roždestvenski nadaljevati svojo j vožnjo, kar bo odgovarjalo nalogi balti-i . škega brodovja. ki je v glavnem ta, da je )> bil odposlan Roždestvenski proti vztoku - radi tega, da bo izkušal v pomorski bitki i priboriti si izgubljeno pomorsko premoč". Roždestvenski je sedaj v Majungi, se-Rf verno-zapadno na francoskem otoku Mada-gaskarju. Iz Port Saida poročajo 12. t. m. : Kri-P. žarka „Izumrudtt je došla v ft luko težko poškodovana. Na Ev zadnjem delu se vidi, daje bil | zadet od torpeda aligra-f nate. Častniki imajo strogo | prepoved, povedati kaj na-ji taninejšega, kako je nastalo f poškodovanje Toliko je gotovo, da V se „Izumruda po reparaturi vrne v Kron-| stadt. I Pariška „La Patrie" poroča : Iz Peter-/ burga je došla vest, da je admiral R o ž d e-f; stvenki naznanil, da je bilv Indijskem morju napaden od f- japonskih torpedovk in m a -| lih k r i ž a r k. Po nekem drugem tele-J gramu z otoka Marcija, se nahaja japonsko I brodovje baje v Diego Garcia v Indijskem oceanu vzhodno od Seyehelles. Ruski kozaki na delu. Tokio, 13. januarja. Iz japonskega I glavnega taborišča na Ljaotunu se poroča, I da so ruski oddelki jezdecev z 2. gardnim | infanterijskim polkom in 12 topovi napadli japonski železniški komisarijat v Njučvanu, a so bili odbiti. Rusi so izgubili najmanj 80 mož. Tokio, 14. januarja. Posadka na Ljaotunu poroča, da so Rusi v četrtek v bližini Inkava napadli Japonce. Rusi so bili odbiti ter so se umaknili proti severnemu Takaokanu, južno od Njučvana. Na bojišču so pustili 6 mrtvih in 6 ranjenih. Tu mislijo (!), da ruske izgube znašajo 200 mož V petek so bili Rusi odbiti pri Niučvanu. Novo japonsko brodovje. Tokio, 14 jan. Japonska dobi novo brodovje podmorskih ladij in torpedovk. Prijet japonski ogleduh. V Padanu (na zahodni obali Sumatre) so prijeli, kakor se glasi berolinska brzojavka, Japonca, ki se je po daljšem bivanju v tem mestu pripravljal na pot proti Singa-pore. Pri njem so našli skice utrdbe „Emma" ter severnih utrjenih otokov Sumatre. Vhod Japoncev v Port Artur. „Daily Mail" poroča iz Tokija od 13. t. m : Danes ob 10 uri predpoldne so Japonci šli svečano v Port Artur. Oddelek obstoječ iz pehote, konjeništva in pijonirjev je marširal od severja v širokih kolonah ob zvokih rogov skozi staro in novo mesto Moštvo je bilo globoko ginjeno, ko so nosili ob fronti razstreljene in okrvavljene zastave. Ruski in kitajski prebivalci hodijo sedaj mirno po svojih poslih. Med predajo Port Arturja je vladala pri Rusih smrtna tišina. Ko so došli japonski komisarji, so zatrobili ruski trobentači signal, nakar so Japonci odgovorili. Nato so se sešli častniki, da dajo še neka tera pojasnila. Častniki, ki jih bodo izpustili na častno besedo, so stopili nato naprej. En ruski častnik, ki je ostal na svojem mestu, je zaklical tovarišem, ki so hoteli dati častno besedo: „Kot tovariši smo delili vso grozo obleganja. Ni mogoče pustiti ljudi samih v tuji deželi v ujetništvu. Naša dolžnost je, da delimo ž njimi vse neprijetnosti !" General Ošima sodi, da je plen, ki so ga Japonci dobili v Port Arturju vreden 30000 000 jenov (100,000 000 kron). Sodi se, da je ruska posadka štela ob početku oblege 50.000 mož Stesljev nagovor. Iz Tokia poročajo 14. t. m : Vjeti častniki pripovedujejo, da je Steselj zadnje dneve pred predajo trdnjave hodil okrog po trdnjavi, v spremstvu svojega generalnega štaba. Pogled na opustošenja mu je privabil solze v oči. Po predaji trdnjave je Steselj nagovoril moštvo ter je dejal med drugim: „Vi vsi ste videli dogodke današnjega dne. Vaše življenje in premoženje je odvisno sedaj od onih, ki so bili še včeraj naši sovražniki. Občudujem Vašo zvestobo in pogum. Zahvaljujem se Vam najtoplejše iz dna svojega srca, da ste mi omogočili, ne da bi mi delali težkoče, zediniti se glede pogojev. To je zame žalostna dolžnost, da moram sam razvezati vezi, ki me vežejo na Vas; toda Vi se nesmete ustavljati Japoncem proti pogojem, ki so določeni v Vašo korist; ampak držite jih vestno. Izvrševanje Vaših dolžnosti kot vojaki, priznavajo tudi Japonci. Ako bo domovina naše ravnanje sod la nemilo, sem sam odgovoren za to." Vsi poslušalci so bili ginjeni vsled tega Stesljevega govora Carjevo dnevno povelje. Car je izdal na armado in brodovje sledeče dnevno povelje: „Port Artur je prešel v oblast sovražniku 11 mesecev je divjal boj; nad 7 mesecev je bila proslavljena posadka odrezana od sveta. Peščica Rusov je vzdrževala besne napade sovražnikove, brez vsake pomoči od zunaj, prenašajoča brez mrmranja vse težkoče in pomankanja oblege, ter moralične muke, ne boječ se, žrtvovati življenja in krvi. S ponosom je zrla Rusija na njih junaštva. Cel svet se je klonil pred njihovim junaškim duhom, a vsak dan so se redčile njihove vrste. Bojna sredstva so pohajala pod pritiskom vedno na novo dohajajočih sovražnih sil. Končati so morali svoje junaško delo, podleči premoči. Mir pepelu in večen spomin nepoza-bljenim Rusom, ki so umrli pri brambi Port Arturja Daleč od Rusije ste umrli za stvar Rusije, napolnjeni ljubezni do carja in domovine. Vam živečim bodi slava! Bog ozdravi Vaše rane in podari Vam moči potrpljenja, da boste prenesli novo, teško preizkušnjo. Naš nasprotnik je drzen in i močan. Neizrečno težak je boj ž njim, 1 10.000 vrst daleč od virov naših sil; toda j Rusija je silna. V tisočletnem življenju je imela preiskati še težje preizkušnje ter še bolj grozeče nevarnosti, toda vsakokrat je izšla iz boja na novo pojačena in z novo silo. Naši neuspehi so težki. Ko obžalujemo svoje izgube, se nočemo dati zmešati. S j celo Rusijo zaupam, da bo ura zmage ! kmalu napočila. Molim k Bogu, da blago-' slovi drage mi čete in brodovje, da bodeta skupno vrgla sovražnika ob tla ter podprla Rusiji čast in mir." Kitajci v Mandžuriji. Dnevno povelje generala Kuropatkina prepoveduje Kitajcem, nositi ruske uniforme in vojakom, svoje uniforme prodajati Kitajcem. Nevtralnost Kitajske. Reuterjev urad poroča iz Wascbingtona 14. t. m.: Japonski poslanik je imel danes daljši razgovor z namestnikom državnega tajnika za zunanje stvari v zadevi nevtralnosti Kitajske ter tozadevne ruske n6te. Tu povdartajo, ako Rusija ne bo pritrdila predlogu Hayjvemu, da se naj sovražnosti omeje na gotovo ozemlje, bi Japonska morala slediti zgledu svojega nasprotnika. V diploma-tičnih krogih so mnenja, da bodo vlasti Rusijo sicer neoficijelno, pač pa krepko opozorile na preteč položaj, ki bo gotovo nastopil, ako kaka bojujoča se stranka ne bo rešpektirala nevtralnosti Kitajske Samoumori ruskih častnikov. Na ruskem prenočišču so se usmrtili 13. t. m. poooldne en polkovnik ter trije častniki v Čeastobovu stoječega strelskega pehotnega polka. Nesrečni častniki so bili obsojeni v zapor, ker so pri nemirih v Čen-stohovu preostro nastopali. Japonsko brodovje na Borneu. Iz nizozemske Indije se poroča, da se nahajajo japonske bojne ladje na severno-zahodni obali Bornea. Kabel, ki vodi od otoka Labuan v Singapore, že 12 dni ne deluje. Zadene v vojski vsaka kro-glja? Nemški polkovnik Gadke, ki se je udeležil rusko-japonske vojske kot vojaški poročevalec, a seje sedaj vrnil v Berolin, pri-občuje v svojem listu marsikaj zanimivega iz te vojske. V enem članku pripoveduje, da je prišla ruska baterija v Mukden, kjer je izrabljene topove zamenjala z novimi, iz katerega vsakega je izstrelila 2000 strelov. Na podlagi tega računa Gadke. ako je vsa ruska artiljerija oddala v Mandžuriji le približno toliko strelov, znašalo bi to več nego en milijon granat in šrapnelov, katero je izstrelilo rusko topničarstvo v tej vojski, kar bi znašalo na teži 130.000 centov železa. Dalje računa Gadke, da so izgubili Japonci v Mandžuriji približno 100.000 mrtvih in ranjenih, od katerih je približno ena tretjina zadetih od ruske artiljerije in tako prihaja do zaključka, da je prišlo na vsakega ubitega ali ranjenega Japonca 4 cente železa, ki naj ga stori za boj nesposobnega. Na vsakega ranjenega Japonca pride torej 30 ruskih šrapnelov in ker ima vsak šrapnel 300 krogelj, tako zadene šele od vsakih 9000 krogelj ena. Koliko znašajo ruske izgube v Mandžuriji ? Gadke pravi, da znašajo izgube Japoncev (ne uštevši izgub pred Port Arturjem, katere se ceni nad 150 000 mož) — 100.000; izgube Rusov pa znašajo na bolnih in ranjenih 28 000 mož. Ako računamo, da je ena petina izgub (mrtvih in ranjenih) — mrtvih, tedaj lahko izračunamo koliko večje so japonske izgube na moštvu v tej vojski, nego ruske ! Miru še ne bo. Peterburg, 14. januarja. Vse vesti o miru so prazne. Rusija je pripravljena voditi vojsko do konca. Tretje rusko brodovje. Peterburg, 14. januarja Dobro poučene osebe, ki imajo stike s pomorskim uradom, trdijo, da se bo admiral Rožde-stvenskij izogibal boja z Japonci, dokler ne pride k njemu prvi oddelek tretjega brodovja ki obstoji iz treh oklopnic in ene križarice ter odplove iz Libave 16. januarja pod poveljstvom admirala Nebogotova. Kuropatkinov dnevni ukaz. Prvi dan ruskega božičnega praznika izdal je Kuropatkin ukaz, v katerem za-ukazuje armadi, naj stori vse mogoče, da bodo razmere med prebivalstvom Mandžurije in vojaštvom prijateljske. Iz tega sklepa berolinski list, pri katerem je sotrudnik polkovnik Gadke, da prične Kuropatkin v kratkem ofenzivo. Tega mnenja so tudi v japonskem taboru Poti da so sedaj na ruskem desnem krilu dobre, zraven tega dobilo je rusko desno krilo v zadnjem času velika ojačenja, najbrže 8. in 16. kor in 1.. 2. in 5. brigado strelcev, katere je srečal Gadke, ko se je vračal v Nemčijo, na sibirski železnici in ki morajo že biti na svojem cilju. Zimska uniforma ruskih vojakov v Mandžuriji. O tej pravi Gadke: Marsikateri vojak je zamenjal belo „papašo" (čepico) s kožo kateresibodi divjačine; namesto rjavo sive vojaške suknje prišel je sedaj beli ruski kmečki kožub, celo črni, katerega nosijo tudi častniki. Eden ali drugi obleče tudi modro ali črno, s kožuhovino ali vato pod-šito kitajsko suknjo Tako je tudi z obuvalom: navadne visoke škornje, rjave ali črne, iz usnja, iz kožuhovine najrazličnejših barv. Vojaki so jako dobro obuti. Pri tem sicer ne izgledajo posebno lepo, a vse je zelo praktično. Življenje v Mukdenu. Gadke pripoveduje, da cvete sedaj kupčija v Mukdenu. Blago prihaja trgovcem iz Tjencina in Pekina čez Sinmintin in od ta po cesti v Mukden, ali pa po reki Ljahe čez Tjelin. To je zelo važno z ozirom na preskrbljevanje ruske vojske. Podzemske koče. Kakor znano, prebivajo sedaj ruski vojaki v Mandžuriji v podzemskih kočah. Gadke pravi o njih, da je bivanje v njih prijetno, in to tembolj, ker so Rusi na bivanje v takih kočah navajeni. V mandžur-skih mestih rabijo se take podzemske koče celo za vojašnice Zadnje številke „Novega Kraja". Iz Cifua poročajo: Izdaje v Port Arturju izhajajočega .Novega Kraja" od 21. decembra ia 1. januarja so prišle sedaj v Čifu. Izdaja od 1. januarja je zadnja številka, vendar ni iz tiskanega velikega lista, obstoječega iz dveh strani, ničesar razvidno, da bi bil to zadnji list. Tudi zadnja številka je povsem navadna, prinaše novice, oznanila iz domovine in tujine. Med drugimi je opisana tudi bitka pri Jantaju in naznanjene so Ku-ropatkinove in Ojamove izgube. Nadalje je v listu tudi brzojavka iz Berolina, v kateri je naznanjen odhod baltiškega brodovja in v kaki smeri plove List prinaša nadalje tudi odlomke iz listov, ki izhajajo v San-gaju in jim pridodaja celo humoristične opazke. Italijan Pardo, dopisnik rimske „Tribune" na bojišču v Mandžuriji, je moral pobrati šila in kopita. Sedaj izliva v .Tribuni" svoj žolč nad Rusijo. Pardo bi več koristil sebi in svoji domovini, ko bi si ogledal razmere v Italiji, kjer imajo več oboroženih ladij tudi le - na papirju. Položaj na morju. „Politiktt ima seznamek sedanjih japonskih in ruskih bojnih sil v vzhodni Aziji. Japonska ima za boj na širokem morju pripravljenih 6 6 ladij, za obrambo obrežja pa 83 ladij. Rusi imajo v Vladivostoku 15, pri Roždestvenskemu 53, torej 6 9 ladij, poleg tega se pa organizira šs tretje rusko brodovje. Višji policijski mojster Trepov. Moskva. 12. januarja. Višji policijski mojster GM. Trepov, ki se poda v vztočno Azijo, bo na razpolago generala Kuropatkina. Car je dal za rusko brodovja 300 milijonov. London, 14. januarja. „Times" poroča iz Kodanja, da je dal car od svojega privatnega imetka 260 milijonov frankov za oboroženje tretje eskadre in 130 milijonov pa za četrto eskadro. Vprašanje o dalmatinskem namestniku. Dalmatinski hrvaški poslanci izjavljajo, da niso nikdar podpirali na merodajnem mestu dvornega svetnika Simonellija za dalmatinskega namestnika. Sploh niso še imenovali za to mesto nikakega kandidata, a najmanj Simonellija. Dalmatinski listi izjavljajo, da bi ne bilo nikakega ugovora, ako bi posle dalmatinskega namestništva začasno vodil dvorni svetnik Nardelli, kateremu so razmere v deželi dobro znane. Dr. Pacak o položaju. V soboto je bila seja mladočeškega iz-vrševalnega odbora v Pragi. l>r. Pacak je poročal o zadnjih posvetovanjih Čehov z baronom Gautschem. Rekel je, da se bodo po njegovi sodbi zboljšale notranje politične razmere. Gautschev načrt, ki ga je razvil, je tak, da bo omogočeno delovanje v zbornici, dasi niso Cehom obljubili ni-kakih narodnostnih koncesij. Imševalni odbor je po daljši razpravi dovolil državno-zborskemu mladočeškemu klubu glede taktike popolno svobodo. Volilno gibanje na Ogrskem. Včeraj je bilo na Ogrskem nebroj shodov. Kako bodo izpadle volitve, tega pač nihče ne ve. A to je gotovo, da tako burnih volitev še niso imeli na Ogrskem, kakor bodo te. Opozicija upa, da bo obdržala vse dosedanje mandate. Pogodbi naše države o mirovnih razsodiščih. „Pol. Korr." poroča, da sta bili podpisani pogodbi o razsodiščih med našo državo in Angleško, dne 11. t m. v Londonu in z Ze-dinjenimi državami, dnč6. t. m. v Vašingtonn. Avstrijska naselbina v Indiji. Kakor poročajo z Dunaja, bi naša država rada kupila od Nizozomske med Singapore in Honkonom ležeče otoke Anam-bas. Otoki so med Borneom inMalako. Av- Ruski kozaki pod poveljstvom M i -š č e n k a uspešno napadajo za hrbtom Japonce na jugovzhodu Mandžurije. Vsa poročila soglašajo v tem, da je to Japonce jako presenetilo. Kozaki so prišli do železnice pri Njučvanu, Inkovu, Dašičavu in Haj-čenu. Na dveh krajih, namreč med Anšan-čanom in Hajčenom ter med Inkavom in Dašičavom se je v sredo kozakom posrečijo, železnico, sedaj edino vez Japoncev, razdreti. Rusi so potem napade nadaljevali. Kozaški oddelki, ki imajo namen, odvzemati sovražniku transporte, rušiti železnico itd, se seve hitro umaknejo. To je že v njihovem načrtu, torej japonsko ropotanje, da bodo takim kozaškim oddelkom zaprli povratek, pač brez prave podlage. Japonci poročajo, da so bili kozaki odbiti, svoj namen so pa le dosegli. Japonsko poročilo, da je železniška proga bila takoj popravljena, je malo verojetno. Japonci bodo morali porabiti mnogo vojaštva tudi za varnost svojih prometnih zvez. Ruski kozaški oddelki hočejo utruditi Nogijevo armado, ki hiti na pomoč Ojami. O kozaškem napadu na Njučvan smo že poročali, nadaljna poročila se pa glase: strija bi tu rada ustanovila postajo za pre mog za voine in trgovske ladje na poti v ( Vzhodno Azijo in Avstralijo. Francoska zbornica. — Combes v nevarnosti. V seji francoske zbornice dne 14. t. m. je izjavil Combes, da graja ovaduštva, ki so se zgodila v vojnem ministrstvu. Vlada je sklenila odpraviti tajne in politične poizvedovalne spise. Kar se tiče posameznih oseb, so te izvrševale vohunstvo, ker so mislile, da so pooblaščene za to. Oni, ki zahtevajo kaznovanje vohunov, ki so člani častne legije, so pristaši opozicije, ki so tudi ščitili E*terhazyja. Smoter opozicije je gojiti v armadi agitacijo in vršiti priprave za dižavni preobrat. Vojni minister Ber-teaux je poživljal republikance k slogi. Končno je zbornica z 2 8 7 proti 2 8 1 glasovi sprejela prvi del od Bienvenuja Martina predlaganega dnevnega reda, ki se glasi: »Zbornica odobruje izjavo vlade". Glasovanje se je vršilo po imenih. Drugi del dnevnega reda. ki pravi : „Zbornica zaupa vladi, da svoj program izvede" je bil sprejet s 380 proti 50 glasovom. Tretji del je bil z navadnim glasovanjem sprejet. Nato je bil ves dnevni red sprejet z 289 proti 279 glasovom. V hodnikih zbornice se je zagotavljalo, da bo Combovo ministrstvo odstopilo, naj glasovanje izpade kakor koli. Combes menda meni, da bi se ložje izvršil njegov program, če bi on odstopil. Jutri ima ministrski svet sejo. Kot nasledniki Comba imenujejo: Rouvirja, Brissona in Poincareja. Delcassč in Berteaux skoro gotovo ostaneta v ministrstvu. Republikanski listi slave glasovanje v zbornici kot zmago in kot dokaz, da se bo „protiklerikalna" vlada nadaljevala, na-cionalistiški časopisi pa pravijo, da se Com bovo ministrstvo ruši vsled sramote de-nuncijantstva. Nacionalisti nameravajo zadeve denuncijantstva še bolj izrabiti. Po glasovanju je desnica ironično ploskala. Poslanec B.iudry d' Asson je raburjen planil proti Combu. Omenjamo še, da je Combes v svojem govoru povdarjal, da je vlada doslej zaprla 14000 katoliških učnih zavodov. Sprejeti dnevni red se glasi: reforma dohodninskega davka, ločitev cerkve od države, delavsko preskrbovanje, dveletna vojaška služba ter poziva, naj te ref predloge vlada skoro predloži. Z Balkana. Turška vlada je naznanila ruskemu poslaništvu, da je pripravljen celi obrok turške vojne odškodnine Rusiji v znesku 350.000 funtov povrniti. Denar je posodila otoman-ska banka. Dogodki na Ruskem. Knez Trubeckoj je zapustil Rusijo in je 12. t. mes. došel v Stokholm. V Čensto-havu so priredili 8. t. mes socialni demo-kratje cestne i2grede. Na došlo vojaštvo so streljali iz revolverjev. — Car je potrdil imenovanje velikega kneza Mihaela Nikola-jeviča za predsednika in za člane državnega zbora tajne svetnike: Frischa, Gerharda in grofa Šolskega. V Peterburgu so razširjene govorice, da bo imenovan knez Mirski za carjevega namestnika na Kavkazu. Moskovski generalni guverner knez Sergij Aleksan-drovič je bil vsled bolezni odstavljen in je imenovan za vrhovnega poveljnika moskovskega vojaškega okraja. Tudi kavkaški ge neralni guverner knez Galicin je odstavljen. Peterburg, 14. jan. Carski ukaz določa, da ostaneti mesti moskovskega generalnega guvernerja in njegov, ga pomočnika nepopolnjeni. Osnuje se za to mesto mestnega načelnika in njegovega pomočnika po petrograjsktm vzorcu. Funkcije generalnega guvernerja prevzame minister notranjih stvari, kamor se imata obrniti guverner in mestni načelnik v vseh zakonito predpisanih slučajih Peterburg, 14 jan. Car Nikolaj je podelil velikemu knezu Sergiju podobo Aleksandra III. na Andrejevem traku, da jo nosi na prsih in pomočniku ministra za zunanje stvari, knezu Obolenskemu red Aleksan dra Nevskega v briljantih. Finančni minister je bil, pridržavši svoje mesto, imenovan državnim tajnikom in guverner okraja črnega morja Volkov mest nim glavarjem v Moskvi. Nemški državni zbor. V nemški zbornici je izjavil državni kancler grof Biilow Z velikimi težavami se je posrečilo skleniti trgovinske pogodbe z Italijo, Belgijo, Rusijo, Rumunijo, Švico in Srbijo. V nekaj dneh se bo odločilo, če bo tudi z Avstrijo mogoče skleniti trgovinsko pogodbo. Z novimi trgovinskimi pogodbami se namerava ščititi poljedeljstvo, a se ne prezirajo tudi koristi trgovine in industrije. Pruska zbornica. Biilow je v seji pruske zbornice izjavil 14. t. m : Kadar bo velika poljska agitacija opustila namen, doseči svoj končni cilj, potem bode mir v naših dvojezičnih pokrajinah. Dokler se pa bo streljalo na nas, toliko časa bomo tudi mi streljali nazaj, čimbolj odkrito nastopa velikopoljska agitacija. Pri razpravi o proračunu je želel poslanec centra, naj bi bila stavka ob Ruhru kmalu končana. Zahteval je popolno svobodo za katoliško cerkev povsod in zadosten vpliv na šolstvo. — Biilow je izjavil, da je naročil oblastim posredovati med gospodarji in stavkujočimi delavci ob Ruhri. Splošna stavka bi težko oškodovala premogarsko industriji) ter narodno blago stanje. Končno je želel, naj bi se gospodarji in stavkujoči delavci kmalu sporazumeli. v Štajerske novice. š Štajerski deželni zbor. Ve černa seja dne 12. januarja. Na interpelacijo poslanca Hagenhoferja odgovori deželni glavar grof Altems, da so nastavljeni le trije inozemski učitelji z ozi-rom na razvoj živinoreje. Zbornica je odobrila sledeče predloge vinogradniškega odseka: Premožnim vinogradnikom naj prodaja deželni odbor zboljšane trte po lastni ceni, za ostale vinogradnike se pa določi za tisoč komadov trt 1'40 K. Državo se na prosi, da naj da višje brezobrestno državno posojilo vinogradnikom, kakor doslej; vlada naj predloži državnemu zboru zakonski načrt o izdelovanju in proti ponarejanju vina. Vlada naj proglasi vse štajerske vinograde za okužene po trtni uši. Sklene se, naprositi vlado, naj se davka prostim kmetijskim žganjalnicam povrnejo stare pravice in naj se izdela nov, za kmečke žganjarne primeren zakon. Naročili so deželnemu odboru, naj oddaja javna dela domačim nežidovskim podjetnikom in potrebščine naj se nabavijo potom kmetijskih zadrug, pri javnih deželnih zgradbah se določi v pogodbi zajamče-nje kraju primerne delavske plače. Vlado so pozvali, naj izdela zakon v varstvo proti nepoštenemu tekmovanju. Deželnemu odboru so naročili, vplivati, naj dela na znižanje carine pri uvozu lesa v Nemčijo in naj se na novo uredi krošnjarst o. Vlado so po zvali, naj izpremeni po dosedanjih izkušnjah zakon o ponarejanju živil. Glede preosnove obrtnega dela po kaznilnicah so sklenili, pozvati vlado, naj se popolnoma preneha po kaznilnicah z deli, s katerimi se škoduje obrtnikom. Predloge o obligatornem zasaro vanju proti elementarnim nezgodam in o zavarovanju živine so odstopili deželnemu odboru, da poroča o teh v prihodnjem zasedanju. Istotako se odstopi deželnemu odboru predli g, naj bi smele pristopiti juridične osebe v zadruge po Rajfajznovem načrtu. Sklenili so, potom deželnega odbora pozvati vlado, da naj dovoli izdajo izpremenjenih šolskih knjig le od slučaja do slučaja in naj prepreči vedno izpreminjanje šolskih knjig, kar povzroča staršem mnogo stroškov. Poročilo poslanca dr. Ploja o pospeševanju prodaje sadja se odobri. Končno so odobrili brez razprave več peticij. Poslanec dr. Hra-šovec in tovariši so interpelirali namestnika zaradi pomanjkanja političnih uradnikov, ki so obeh deželnih jezikov zmožni. — Seja dne 14. januarja. O predlogu poslancev dr. J u r t e 1 a , dr. P 1 o j a in tovarišev o poizvedbah škode, ker se je utrgala zemlja v ptujskem okraju, je poročal poslanec Ornig, ki je predlagal, naj se pouči prebivalstvo, kako preprečiti take ne sreče. V sporazumu z vlado naj se uvede podporna akcija za oškodovane posestnike Obvelja. Poslanec Hauttman je poročal o svojem in tovarišev predlogu glede zgradbe prekopa med Donavo in Jadranskim morjem Predlagal je, naj vlada prej ko mogoče iz dela tozadevne načrte in naj deželni odbor vso pozornost obrača na to vprašanje. Na mestnik grof Clary odgovarja na interpela cijo poslanca dr. H. ffmanna glede razgla sitve novega deželnega zakona o discipli narnih predpisih za učitelje, da bo ta deželn zakon, katerega je podpisal vladar 26 avgusta m. 1., proglašen meseca februarja ali pa marca. Daljša razprava se je vnela pri poročilu poslanca dr. Koko«chinegga o predlogu poslanca Resla o odpravi nerednosti pri volitvah. Socialni demokratje so očitali »klerikalcem" da so postopali nasilno proti njim. Sklenjeno je bilo, naj deželni odbor preišče in potem poroča o socialnodemo-kraških pritožbah ter, če bo potreba, pred laga izpremembo volivnega reda. Tudi pred log poslanca Rokitanskega o izpremembah deželnega volivnega reda so odstopili v poročanje deželnemu odboru. Na predlog po slanca Kokoschinegga se sklene zakon, i katerim se določi odkup lovskih reservatov, Na predlog grofa Siiirgkha se sklene sle deče diete za štajerske deželne poslance Za one, ki stanujejo v Gradcu, 10 kron, ki stanujejo izvan Gradca, 15 K na dan, vožnjo z doma v Gradec in nazaj v prvem ra redu oziroma, če ni železnice, za vsak kilometer 26 4 b, potnine pa 15 kron. Nato so rešili več peticij, nakar sta deželni glavar grof Attems in ces. namestnik grof Claiy za ključila zasedanje. š Nemški Celjani imajo mnogo smisla za zgodovinske spomenike. S kamni grajskih raznalin zidajo — gostilno. š Nemško stavbinsko društvo v Ptuju naznanja svojo likvidacijo. š Umrl je v Celju c. kr. davčni ad-junkt v p.h ako jo primerjamo s sedanjo težo in ceno' Leta 1723 je stalo 8 klg. kruha toliko, kolikor lani 1 klg. Leta 1800 in pa 1. 1850 pa je bila cena enaka, medtem ko je bila leta 1876 cena kruhu še enkrat večja nego leta 1850 Razmerje denarja pa je istodobno bilo tako, da se je leta 1723 za eno krono dobilo toliko blaga, kar se ga je lani do bilo za 8 K, 1 1890 pa še za 7 3 K in leta 1850 za 3 3 krone. Iz teh podatkov je dovolj razvidno, kako cene živil rastejo in vrednost (relativna) denarja pada. Ni čuda torej, če vse kriči po zvišanju plač in dohodkov, ker se z istim denarjem ne more vec ravno toliko kupiti, kakor pred 10. leti. — Nepoštena natakarica. Ka Iander Marija doma iz Troovelj na Staje,skem služila je pri Alojziju Janežu gostilničarju v Mokremlogu kot natakarica. Ker pa ni razločevala svojih stvari od tujih si je v teku 6 mesecev nabrala veliko tuiega blaga Tako je pokradla gostilničarjevi hčeri več perila in obleke, ter skrila v podstrešje. Ko so prišli na tatvino je Kalander najprej tajila, da je kako stvar zmaknila, toda pri preiskavi so se našle pokradene stvari. V7 "T". Shod čeških časnikarjev. Nocoj imajo v Prag. češki časnikarji shod na katerem bodo sklenili protest proti raz-' sodbi najvišjega sodišča, da so dolžni časnikarji pričati. — Defravdant. Na Dunaju pogrešajo poštnega uradnika Abrahama Perl- m V, o, £ n£m S0 P°grešali tudi manjšo svoto 184 K. Ko so pa zadnje dni pregledoval, bolj natanko, so opazili, da sta izginil, z Abrahamom tudi dve denarni pismi češke steklarske akcijske družbe s 15 000 kronami. . . . - Goriške novice. Gosp M a 11 j a K e n d a , dosedaj nadučitelj v Volčah je premeščen začasno kot učitelj voditelj v I c min, kjer je vpokojen g. Š i r c a. — V Volče pride začasno kot voditelj g P e -ternel, ki je služboval dosedaj v ae-breljah na Cerkljanskem - Gdč. J a k 1 j pride kot učiteljica v Kobarid. — Nagle s m r t i je umrl mitničar U š a j v Tivoli pn Gorici. Zvečer mu je bilo slabo ter se ie peljal domov in legel v posteljo; drugo jutro so ga našli mrtvega. S T ?ečuwena Predrznost. Ja nez Strok po domače »jarcev", posestnika sin iz Srednje vas, pri Vrhniki je najsuro-vejši kar ga pozna vas. 25letni mladenič je neko nedeljo v farni cerkvi v Polhovem gradcu med božjo službo si napravil ciga- tTn terJ°, PUŠ"JV Cerkvi To Je navzoče tako razkačilo. da so ga zgrabili m vrgli iz cerkve. _ Naznanili so celo stvar orož ni kom. ~ VaJI"? razsodba upravnega sodišča. Občina B.uck se je pri-toz,ja na upravno sodišče, ker je razsodilo okrajno glavarstvo, da nadzorujejo in raz sojajo o prestopkih glede prekoračenja po-licijske ure politične oblasti. Občina je na zastopala mnenje, da spada to v delokn e občin ki imajo tudi škodo, ker ne dobe denarnih kazni. Upravno sodišče je razsodilo da ima praMco nadzorovanja in kaznovanja obrtna pobc-ia, torej politične oblasli. — Društvo zoper cestni prah Hr,AU J usti,nov'1" na Dunaju. Namen društvu je, poučevati sredstva s katerimi bi bilo^mogoče preprečiti prah po mestnih - Velik strah je v četrtek večer napravil požar, k, so ga Dobrepoljci opa žili v strušk. dolini. Ljudje so sodili da gon v Strugah. Orožniki in gasilno društvo v Dobrepoljah so bili takoj na nogah h"I1 k Jpeš a,i z voz°vi««pi: q vB°8u> da n, bilo treba pomoči. V niTs1. so zvedeli, da je gorelo blizu Zvirč po pašnikih ,„ stelnikih. Naj ljudje ne po iigajo zemlje ob toliki sapi, da ne provzroče večje nesreče in nepotrebnega strahu — Stavka v Benetkah. V Benetkah stavkajo delavci v pnstanišču. V soboto je prišlo dvakrat do spopada z vojaki, ki so stavkujoče delavce razgnali z bajoneti r~ N® Ježici so včeraj ustanovili pevsko društvo »Straža". Predsednik dru štva je Zdravko Strah, podpredsednik Cvetko -Sever, tajnik Raci o s 1 a v Susteršič, blagajnik M i -lan Cesenj; v odboru sta še dva odbornika in tri odbornice. n j7 N?sledki pijanosti. Jakob tfajzeij iz Kamnegorice je bil za delavca pri karavanškem predoru Neki dan se ga je tako napil, da je v neki gostilni na Hru-šict razbil vse, kar mu je prišlo pod roke bel je iz gostilne ter metal kamenje v okna da so popokale vse šipe in so bili gostje v' sobi v velikem strahu. Ker ga domačini le niso mogli ukrotiti, so poslali po orožnike, kater, so hoteli Bajžlja zvezati. Toda tud. tem se je zoperstavil ter jih sprejel s kamenjem. Orožnik ga je sunil v stegno z bajonetom. Ko je čutil bolečiue, ga je bilo mogoče odpeljati. - Sladkor se podraži. Društvo jestvmarjev v Goric, je pod,.,žilo sladkor za 4 v pn kg. Tudi v Ljubljani in Gradcu so trgovci podražili sladkor. - ~ ?adi kri»ca nevarno ranjen. V btari Oselict je srečal Luka Fa raone na cesti voznika Vencelja Čadeža ki je imel na klobuku krivce. Faraone je pograbil po krivcih rekoč Čadežu: „Kaj se boš n s tem postavljal". Čadež je zagrabil za noz in zabodel svojega nasprotnika en krat v prsa enkrat pa v roko ter ga nevarno poškodoval. i PC°™et na dolenjskih železnicah. V pret. letu je bil osebni promet na teh železnicah manj ugoden od onega v prejšnjem letu, tovorni pa na isti višini. Dežela kranjska dobi zopet del garancijskega londa povrnjen. - Morilec je priznal. Morilec delavca bmukavca v Bohinjski Bistrici. Josip Juncič 22 let stari črevljarski pomočnik doma iz Jelšan, okraj Voloska, je 6 t m v preiskovalnem zaporu v Radovljici vsled trudapolnega prizadevanja preiskovalnega sodnika priznal, da je na Smukavca ustrelil štirikrat iz samokresa, katerega mu je kupila Smukavčeva žena ter ga pripravila do tega, da je usmrtil njenega moža. Poleg Juriciča je v preiskovalnem zaporu v Ra dovlj1Ci tudi zena Smukavčeva in njen pravi ljubimec Lovrenc Vreček, doma iz Cerkljan pn Kranju. Nadaljna preiskava bo dognala gotovo še zanimive reči, ki so se godile v zvezi te Jepe trojice. „ D ~i S?,ski je ustavljen v Preski, ker je med otroc. razš.rjena Skar-la inka Tudi med odraslimi je mnogo bol- fičeT D0Vega l6ta jC bil° Že šest mr- Nočno nebo v januariju. Izmed prem,črMc je videti zjutraj na vzhfdu l U ^ ,°d ia jan" da,Je d0 konca mesca se dobro vidi, ker vzhaja n/,_ i uro pred solncem. Mars vzhaja že krog 1. ure po polnoči. Zvečer opazimo najprej svet,o Venero kot večernico na zapaTu Zahaja vedno kasneje, najprej po &V2 po-' slednjič po 9. uri. Zanimiva je konjunk-oja 15. m, poleg Venere je mala pre-VenTl P1"^) Juno (najbližje ob 7.uri S. jUno) funo e izmed naj-svetlejših planetoidov, zato so ga že našli na°d S? V VrS 1 SCdaj Z!,anih (neko'iko dahnnp? "h more videti že z majhnim daljnogledom. Ves mesec januarij svet mo-gočni Jupiter, ki je svetlejši kot "se stalnice; 15. jan. zahaja ob 12'/, po noči Venero m Jupitra je lahko najti' ker sta ah:duVeDned?,jU jC Tk°j ^ SoIn^ zahodu Dne 13. jan. sta Jupiter in luna blizu skupaj (JUp. 2°18' luna) Saturn zahaja začetkom mesca okrog 7 ure ko nec mesca že krog 6. ure. Pomniti je da so v septembru 1904. določili najdbo deve- t«ga S turnovega mesca kot gotovo. Našli U i - t ZTC S P0mOČj() nit, ve- lik' t, leskopi ga ne pokažejo, ker se ceni "V rv premer na komaj 100 km in ker je kakor znano, Saturnov zistem oddaljen oi solnca približno devetkrat toliko kolikor zemlja od solnca. Z manjšim da jnog^om se vjd, izmed ostalih osem mescev Satur v'd2 ZJ°diakalno svetlobo bo n, 1 vnP dnJ' teden januar'ia svetlo h nn?8njen" piramidj na zahodnem nebu po večernem mraku. - Izmed večjih ozvezdij se vidijo sredi januarija ob 0 Kani' U0nCC J3n- Pa °b 9': voz"ik (zvezda Kapela skoro v zemtu) na severu mali voz in zmaj, severozahodno Perzej, Kasiopeja in A.dromeda, vhodno Plejade (gostosevci) uzn,zahodno bik in hijade, na jugu najlepše ozvezdje severne polute O r i o n Če podaljšamo črto, ki si jo mislimo skozi njegove tr, svetle zvezde v sredi (Jako- bova pallca) do)) najdemo nflš(;Jna svetlejšo stalnico Sirija. Od zenita južno-vzhodno je mah pes, vzhodno so dvojčki, dalje rak, veliki I«v, severovzhodno veliki voz. Ljubljanske novice. • ,,J ADwa velika pogreba smo imel, včeraj Ob 3. popoldne so pokopali deželnega blagajnika in posestnika g. Frana 1 r t n i k - a iz Trnovega. Velika množica na razlicnejšega občinstva, ki ga je SDre-mila na pokopališče, je bila dokaz kako priljubljen in spoštovan je bil rajnik -Ob 4. pa so pokopal, deželnega okrožnega zdravnika g. Frana F i n z. Pogreba se? udeležilo skoro polnoštevdno tukajšn e prostovoljno gasilno in reševalno društvo-pevci^ tega društva so izborno zapeli eno zalost.nko pred domom rajnika. Spremili so ga nadalje deputacije gasilcev z J,ž ce in Bizovika z zastavo - samo mladi člani - pevsko društvo »Slavec" z zastavo, št-' šenska čitalnica z zastavo, mestna godba ki je igrala med potom žalostinke, oddelek' paznikov dez sodišča in mnogo odlične gospode, med katero smo opazil, predsed dez sodn.je g. L e v i «J n i k a , dež. odb.' P o v š e t a , župana Hribarja, nekaj ge zdravnikov itd. Mnogo gg. zdravnikov je ostalo doma, društvo zdravnikov niti s partom ni naznanilo smrt moža, ki je nad 40 let deloval kot zdravnik v Ljubljani - vse to ne priča o kolegijalnosti in stanovski zavest,. Takoj za pokojnikovim, sorodniki je stopal za krsto odbor tukajšnjega gasilnega društva gg. Stncelj, Čuden, Barle Vole Leitgeb, dr Zaje, zvezo gas.lcev je zastopal g. Achtschin. Po uleah se je trio občinstva. Pogreb je osebno vodil oče kranjskega gasilstva, gospod D o b e r 1 e t ki je tako svojemu dolgoletnemu prijatelju iz- I Z,adnjo £ast' Na 8robu je pelo pev- sko društvo .Slavec". Tako smo z zdfav-mkom gospodom Finzem včeraj zopet Dokopal, moža, ki je bil vsled svojega vedno prijaznega občevanja znan in spoštovan po vsej Ljubljani. N v m p.! P MWečep "Glasbene matice." Sinoči se je vrS.l drug, za bavn, večer Glasbene Matice" v gorenj.h prostorih »Narodnega doma". Zbrano občinstvo — udeležba je bila povoljna - je zabavalo poleg društvene godbe tudi moški ,n mešan, oktet »Glasbene Matice". Burno aplavdirana je bila točka »zori rumena rž" Glede vprizorjenih točk omenimo, da je burno pohvalo žela »Z a n i k e r n a t r o-Ji ca" radi svojih do-tipov, kupletov — omenimo naj le M.larja in dijaka S.larja Občinstvo se je le težko ločilo od Zani- kerne trojice na oder. Tudi ,n jo lahka je opetovano pozvalo burka »M e s a lina" je našla pri prijateljih »Glasbene Matice" obilo simpatij Naravna je bila jezična hi-šina - gdč Kersnikova in senti mentalna Frida. Igralci moških vlog so bili vsi odločno na mestu. Po dokončanem glasbenem sporedu se je otvoril še kratek zelo animiran in spretno aranžiran ples pod vodstvom aranžerja »Glasbene Matice" Društvena godba je izvajala svojo nalogo vestno m spretno. Omenimo naj le dobro izvedeno overturo »Vesele ženeVVindzor-s ke". Obče se je izrekala »Glasbeni Ma tict" vsa pohvala radi dobro aranžiranega zabavnega večera. lj Preskrbite plašče ..Društveni godbi"! Piše se nam iz občin-stva : Pn včerajšnjem pogrebu zdravnika g. rmza je svirala »Društvena godba". Da se jih zavaruje pred hudim mrazom, so imeli godci plašče gasilnega društva. To je sicer za silo proti mrazu dobro, toda za prihodnje bi svetovali odboru, da preskrbi moštvo m kapelnika s plašči, brez katerih v zimskem času godba ne s me bi t i. Sredstva za to se bodo vsaj dobila v Ljubljani ; gotovi krogi bodo brez-dvomno v ta namen radi prispsvali, saj dobi godba od mestnega zastopa le borih — 600 goldinarjev, G o r i c a , ki je za tretjino manjša, pa prispeva za godbo -1 2 0 0 0 goldinarjev! Plaiči za 24 godcev in kapelnika bi stali okrogle 350do 380 gld., to bi se dalo pri ljubljanskem ob cinstvu menda vsaj nabrati ! 1j Stokanje na samotni cesti. V soboto okrog >' „a i uru po noč( patroljiral policijski stražn.k Josip Jcrovšek po Dunajsk, cest, proti sv. Krištofu. Ko je prišel do Dovozne ceste, ki pelje za južno železnico proti »zeleni jami«, je slišal, da na t. cesti nekd stoče. Stražnik misleč, da se ,e pripetila komu kana nesreča in da ne more naprej, je šel takoj gledat kaj da je. Koma, je pa šel nek,liki"korakovna-prej, je priletel proti njemu kamen. Stražnik je opazil stati v temi dva človeka in si e nblkS biI° celi cesti nikjer nobenega človeka, takoj v s vesti, da sta ga ta dva človeka nalašč zvabda' s stokanjem e n ee sna n aJe f sabljo ,n op!edel ž njo enega napadalca po grbi, nakar sta napa- da.ca ,zgub.Ia kornjžo za nadaljnji boj npsl^ r i ^J po cesti, kar so j. pete J emiS " Sta,PaČ Srečna> da stražnik v temi m mogel spoznati, ker drugače bi bila najbrže prespala še ostalo zimo za zi dovjem. lj„Katoliško društvo za delavke" je obhajalo včeraj svoj d r u š t v e n i praznik. V ta namen so se zbrale društvenice ob 7. uri zjutraj v mestni župni cerkvi sv. Jakoba, kjer so imele sveto mašo in cerkveni govor Zvečer so priredile v društvenih prostorih na Žabjaku zabavni večer z igro in petjem. lj Repertoar slovenskega gledališča. Jutri, v torek, se poje diugič nova opera „M i g n o n". — V četrtek in v soboto, dne 19. in 21. t. m. nastopi dvakrat kot gost na slovenskem gledališču ravnatelj deželnega gledališča v Zagrebu Andrija Fijan, ki velja za najod-ličnejšega jugoslovanskega dramatičnega umetnika. Nastopil bode v našem gledališču v dveh svojih najizvrstnejših vlogah in sicer prvi večer kot „H a m I e t', drugi večer pa kot Kremenjak v Ernatovej drami „U č i t e 1 j L a n o v e c". lj Umrl je Ivan Pintar, sin hišnega posestn'ka, star 4 dni. lj Fijakajrjeva nezgoda. Fija-karski hlapec Žogi je včeraj padel z voza ter se nevarno pobil po obrazu. lj Hud mraz. Včeraj se je pripeljalo iz Gmundcna 21 logaških delavcev, ki so pripovedovali, da je tam tak mraz, da niso mogli več delati, zato so se odpeljali domov. lj Voziček odpeljal je v soboto zvečer trgovcu Ševarju neznan tat izpred prodajalnicc na sv. Jakoba trgu. Voziček je bil še nov in neokovan. lj Ljubljanski „Sokol" je zopet izvolil za svojega starosto dr Tavčarja. To izvolitev jc pozdravljal dr. Kušar, češ, da^ v društvo ne smejo priti ^nazadnjaške" težnje. Sokol im a torej še dalje zaspanega starosto, ki se zadnjič s svojimi inteligentnimi" pristaši niti na »Sokolov" Silvestrov večer ni potrudil in ki je pozabil, da je sam naznanjal svoj odstop. Sokoli, — grablje pokonci! Društvo ima sedaj 530 članov. lj ,,Laibacher Turnverein" je imel v soboto svoi občni zbor. — Članov ima 585 lj Deželna vinska klet. Vsled nabave novih vinskih vzorcev prihodnjo sredo odpade javna vinska pokušnja. lj Izgubljene in najdene reči. Najdena je hranilnična knjižica z večjo svoto denarja. Najdena je tudi denarnica z manjšo svoto denarja Najden je zlat prstan, katerega se dobi na sv Petra cesti št. 56. Jerica Peterejeva je izgubila srbrno uro, vredno 20 kron. Delavec Ign Zupančič je pa izgubil rjavo denarnico s 5 kronami. lj Sreča v nesreči. Včeraj je no tarski pisar v Lukovici, Franc Jelenec, padel pri „ No vem svetu" po 15 stopnjicah v klet. Nezavestnega se prepeljali v deželno bolnišnico. Danes zjutraj se je zdrav vzbudil in odšel domov lj Na voglu Miklošičeve ceste in Dalmatinovih ulic so pričeli do-važati razni stavbni materijal in kopati temelj za novo poslopje, ki se spomladi tam zgradi. lj Zabaven večer. Udeležniki tečajev za konstruktivno perspektivo in udeležnice javne risarske šole za dame na tukajšnji c. kr. umetno obrtni strokovni šoli prirede v sredo dne 18 t. m. ob 8 uri v Fantinijevi restavraciji zabaven večer, na katerega so povabljeni tudi sorodniki vsih udeležnikov. lj Hripa (influenca) je v mestu močno razširjena. Nadležna ta bolezen ima svoj vir v nezdravih vremenskih razmerah letošnje nenormalne zime lj _ Društvo zdravnikov na Kranjskem. Prihodnje redno mesečno zborovanie vrši se v sredo, dne 18. t. m. ob pol 6. uri zvečer na okulističnem oddelku de*, bolnice. Dnevni red: 1. Naznanila predsedstva 2. „0 radiju in njega vplivanju na oko". Primarij dr. E. Bock. 3 Demonstracije. 4. Slučajnosti lj Iz tobačne tovarne. V imenu večjega števila delavstva smo prejeli to-le: V naši tevarni je na oddelku za cigarete neki paznik, čigar surovosti že nihče več ne more prenašati. Kolne kot Tolminec, zmerja kot kak pocestni baraba. Nečemo še za danes povedati njegovega imena, a to naj si zapomni, da če se ne izpremeni njegovo obnašanje, nastopi delavstvo drugo, krajšo pot. In potem ne bo imel več priložnosti poboljšanju! Književnost in umetnost. * Nov Perosijev oratorij. Prvo »zvajanje novega Perosijevega oratorija » D i e s iste" je bil velik dogodek za Rim. Osem tisoč ljudij je izvajanju orato-rija v cerkvi Santa Maria sopra Minerva Prisostvovalo, med njimi mnogo kardinalov, "iplomatični zbor, najvišji krogi rimskih plemenitašev, vsi prijatelji glasbe in tudi mnogi glasbeni kritiki iz cele Italije. Laška Kritika hvali velikansko zmožnost in moč skladateljevo in trdi, da se Perosi v svojem najnovejšem delu vedno bolj približuje izra-zovitosti in mogočnosti Wagnerjevega orkestra V glavni baritonski vlogi je pevec Kaschmann pokazal svoje veliko muzikalno znanje. Perosi je osebno vodil oratorij in dosegel velikanski uspeh. Razne stvari. Najnovejše. Svojo nevesto umoril. Odpuščeni infanterist Franc Barta v Budimpešti je izvabil deklo Ano Purgel na dom svoje matere v Csuroy Mati )e pod pred tvezo, da bo sin deklico poročil, nagovorila deklico, da je deklica vzela iz hranilnice prihranjenih 2600 kron. Ko je starka imela v rokah denar, je s pomočjo svojega sina deklico po noči zadavila. Morilca sta svojo žrtev vrgla v vodo, kjer so jo te dni dobili. Odrezala si je jezik. Nenavaden slučaj se je pripetil v Parizu. Neka gospa Gauthier je imela z opravljanjem in obrekovanjem toliko posla, da je prišlo več oseb raditega pritožit se k njenemu možu. Isti je raditega svojo soprogo opsoval da je ista vsa raz arjena rekla: „Vem, da sem kriva; ne boj se, hočem popolnoma obmolkniti." Nato je vzela škarje ter si je ž njimi odrezala kos jezika. Morali so jo odvesti v bolnišnico. General igralec. General Cronje veteran iz burske vojne, je podpisal pogodbo z Williamom A Brady, da bo eno leto nastopal v New Yorku v igri, predstavljajočo bursko vojno. lfzgajališče vegetarijancev. Vseučilisoni profesor Baron je zapusil celo svoje premoženje 440 000 mark mestu Vrati-slavi za vzgajališče otrok na vegetarijanski način. Najprej je bil ponudil to ustanovo mestu Berolinu, ki jo je pa odklonilo. Do-sedaj je v nenavadni zavod sprejetih osem otrok, dve deklici in šest dečkov. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 16. jan. Vest, da je pakt Jugoslovanov z Mladočehi veljal le za Kor-berjevo ministrstvo je tendencijozna izmišljotina. Dunaj, 16. januarja Tekom tedna bo Gautsch sprejel odbor nemške četvorice. V nedeljo in v ponedeljek bo zbran nemški iz-vrševalni odbor, kateremu bo nemška četvo-rica poročala o položaju. Nemške stranke bodo imele sejo še-le dan pred sejo državnega zbora. Dunaj, 16. januarja. V „Deutsches Volkstheater" so sinoči igrali tendenčno igro „Bratje sv. Bernarda", v kateri so zasramovali redovnike. Kršč. socialci so pred glediščem naredili protidemonstracijo. Trst, 16. jan. Bataljon lovcev, ki pride v kratkem, nastavljen bode deloma na gradu deloma v vojašnici „Campo Marzio". Uradni list poroča nadalje, da se za Trst določena vojna ladja „Leopari" usidra pri Sv. Andreju. Pariz, 16. novembra. Kdo bo Com-bov naslednik še ni nič gotovega. Skoro gotovo bo dobil Rouvier nalogo, sestaviti novo ministrstvo. Pariz, 16. jan. Loubetova mati je umrla Rim, 16. jan. Danes je bila v cerkvi sv. Petra beatifikacija Marka Štefana Kri-žina. London, 16. januarja. Steselj je v soboto s svojo soprogo prišel v Nagasaki. Japonski guverner mu je priredil slovesen sprejem. 50 orožnikov je Steslja spremljalo v predmestje, kjer se je ustavil pri neki dami, katero že več let pozna. Peterburg, 16. januarja. Vesti, da so tu nezadovoljni s Kuropatkinom, ker je pozimi imel samo manjše boje ter da bo odpoklican, so neresnične. Peterburg, 16. januarja. V Carskem selu živi sin generala Steslja, stotnik Steselj, ki odločno zavrača trditev, da bi bil njegov oče dal inicijativo za kapitulacijo. Iz njegovih pisem sklepa, da je bil daleč od take misli in tudi navaja, da ni v njegovi navadi, udajati se sovražniku. O kapitulaciji je odločil vojni svet, ki ima dolžnost takoj odstraniti onega, ki prvi izpre-govori o kapitulaciji. In to se z njegovim očetom ni zgodilo Peterburg, 16. jan. Na dan pravoslavnega nov. leta je bilo tu vse mirno. Car je bil v Car. selu. Običajni sprejemi diplomatov so letos izostali. Tudi zastav ni bilo. Potrjenja sklepov ministrstva še vedno nt London, 16. jan. Rusija je predlagala Japonski naj državi izmenjati ujetnike. Japonska je predlog sprejela. Tokio, 16. jan. Stesljevo hišo so pri obleganju Port A>turja štiridesetkrat zadtle granate. Gradec. 16 januarja. Zupan v Grat weinu ie radi dtfravdacije odstavljen. Krakovo, 16. januarja. V Tarnovu so zasledili v poštnem vlaku veliko tatvino. Med drugim manjkata dve vreči z vsebino 183.000 kron Tiencin, 16. januarja. Škof v Tien-cinu T a v i e r umira. Hamburg, 16. januarja. Danes se je odpeljalo na bojišče v Nemško Afriko 40 častnikov, 1045 mož in 530 konj. Hamburg, 16. jan. V Hartungu sta pustila neki gospod in neka gospa doma 221etno pestunjo Mih. Urbaniak samo s svojo hčerko. Pestunja je hčerko ubila, vlomila v omaro, vzela 1000 mark ter pobegnila. Aretirali so morilko na parniku, namenjenemu v Ameriko. Priporočamo Švicarsko veziln za telesno in posteljno perilo kigledetrpežnosti ne zaostaja za ročnim delom. Dobi se v Ljubljani samo pri Antonu JarCU, specialna trgovina za opreme nevest, Sv. Petra cesta St. 8. 42 12-2 LcMilni odtis kalni papir, j odlikovan na svetovni razstavi v Čik6gi. Preprosto I uporabljiv za posnemanje poljubnega leaovja pripoo-j hiStvu, vratih itd. Dol>iva se pri tvrilki BRATA ! EBERL v Ljubljani, frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 524 20 11—9 Močvirski odbor javlja prežalostno vest, da je njega večletni zasluženi član in predsednik Fran Trtnik deželni blagajnik, posestnik i. t. d, dne 13. januarja 1005 po kratki bolezni preminul. Ljubljana, 14. jan. 1905. Poziv. Sprejme se takoj v trgovino mešanega blaga □ učenec □ poštenih staršev, vešč slov. in nem. jezika star 14 let. Leopold Zorč 96 l—l trgovina Javornik. Podpisani je bil v „Narodu" z dne 14. t. m. štev. 11. napaden v dnevni notici, pod naslovom : ,, Vzoren duhovnik", ki je v celem obsegu zlagana ali vsaj zlobno zavita. Ker ima potrpežljivost svoje meje in ker menijo šmartinski junaki in junakinje, da je „Narod" torišče, kjer nekaznovani lažejo, zato tu javno poživljam „prizadete", da naj podpišejo svoje ime Dana bo tem junakom prilika, dokazati svoje trditve pred sodiščem, ne samo obrekovati po .Narodu". Šmartno pri Litiji, 15. jan. 1905 Fr. Kralj, beneficijat. Opravilna številka Nc 1 47|4 2k Prostovoljna sodna dražba nepremičnin. Pri ces. kralj, okrajnem sodišču v Žužemberku so po prošnji lastnika šole na Hribu pri Hinjah naprodaj po javni dražbi sledeče nepremičnine odnosno stara šola na Hribu pri Hinjah hš št. 106 k. o. Hinje za katero so se ustanovile pristavljene izklicne cene in sicer: šola pare. št. 86 in 96, vrt pare. št. 1166(2 vodnlak za 3520 K za katero se je ustanovila izklicna cena v znesku 2640 K. Dražba se bo vršila dne 23. januarja 1905 pri tej sodniji ob 11. uri dopoldne. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. Vsak ponudnik mora položiti 20 2/0 cenilne vrednosti kot varščino. Dražbeno izkupilo je plačati v jednem mesecu od dneva dražbe naprej. Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri podpisanem sodišču od. I. 84 i i C. kr. okrajno sodišče Žužemberk oddelek I dne 3. januarja 1905. 1 i i Društvo zdrauniko« na Kranjskem razpisuje za 1.1905 podpore iz dMoscher-Mednrjeoe ustnnoue do katerih imajo pravico vdove in sirote po društvenih Članih. Z uradnimi (legalnimi) ubožnimi izpričevali opremljene prošnje vposlati Je do konca januarja 1.1. na društveno vodstvo. 59 1-1 i m- Pijte 5 r Klauerjev „TrigIav" najzdrairejši vseh likerjev. * 5441 60—127 Veliko zalogo absolutno zajamčenega ■v pristne^ vina priporočano opetovano od knezoškof. ordinarijata ljubljanskega p. n. vlč. gg. župnikom za maš na vina, ima Kmetijsko društvo v Vipavi, c« Izborna kvaliteta; belo po 40, 45 in 50 kron, rdeče po 30 do 40 kron postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega. 1731 13 V zalogi je tudi tropinsko žganje. Zadruge pri večjih naročilih izjemne cene, Za obilne naročbe se priporoča: Kmetijsko društvo v Vipavi. Iz proste roke prodani .svojo posestuo na Brezjah obstoječe iz biše št. 33. gospodarskega poslopja in dveh njiv ob cesti, ki sta pripravni za stavbišča. — Več se izve pri lastniku J. Kleindienstu, Brezje št. 33 ali pa na Savi št 35. 58 3—2 Denar prihrani kdor se obrne na nas pred nakupom registrirne blagajne '* «■ Garantujemo, da prodamo boljšo blagajno in ceneje od vsake druge tvrdke sveta. - Po dopisnici naj se zahteva uzorce in navodilo, katero pošiljamo zastonj. ___Prima-blagajne za vsako ceno od 65-— kron višje. Obsežno patentovanolzavarovanje. - Prikladno mesečno plačevanje. - National Cash Register C. o Limited Dunaj I., K&rntnerstrasse 12. 83 3-1 Uzorno skladišče In znstop za Kranjsko KONRAD tippel, Ljubljana, Uolfooe ulice itev. i. ^HIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHlnillllllllHIllllllllIHli Že skozi 19 let boleham na želodcu. Po Š poskušnjah z različnimi i zdravili sem začel leta I 1816 rabiti Vašo | , tinkturo | za želodec, ki mi je vedno prav dobro služila kot učinkujoče zdravilo, pa ne le meni, ampak tudi rajnim bolehavim osebam, katerim sem jo podaril. Zato jo najtopleje priporočam vsakomur, ki trpi na želodčni bolezni. 790 50—36 Friderik Repolusk, iupnik r Nt. Vidu nad Valdekom, p. Ml s »Un a, 16. dee. 1903. Kovačnica s potrebno kovaško opravo in prijetnim stanovanjem se da pod zelo ugodnimi pogoji spretnemu oženjenemu kovaču, kateri ima koncesijo za kovaški obrt takoj ali pa po dogovoru 69 6—2 000 v najem. 000 Ponudbe sprejema Karol Len&e, posestnik in vin. trgovec na Laverci p. Ljublj. Resnici čast! i Vaše „2eleznafo Vino" se mi je pri I ■ mnogoteri, večletni uporabi v svoji družini i ! kakor pri drugih obično izborno obneslo. Prav i : posebno je bil njega učinek očividen pri slabo- š krvnih, pri osebah oslabljenih prebavil in ne- § rednem krvotoku ter podobnih defektih. Zato Š morem Vaše res izborno železnato vino iz Š lastne večletne izkušnje v enakih in podobnih S slučajih vsakemu kar najtopleje priporočati! i Anton Žnidaršič, f iupnik pri Beli cerkvi, p. st. Jernej, Dolenjsko = 1. marca 1904.. 3 | Naročila »sprejema proti povzetju in točno lzrr uje | | odlikovani lekarnar G. PICC01I, Ljubljana 1 E lekarnaPrlangelu", Dunajska cesta, dvorni | = založnik Njihove Svetosti papeža. = '""......'milimi.............................................................. Posojilnica u Radovljici n razpisuje službo tajnika. _ Ponudbe naj se pošiljajo do = dne 20. prosinca t. I. na naslov: fl dr. J. Vilfan, odvetnik v Ra- K dovljici. 62 3_2 v Zenitev. 28 let stari vdovec, c. kr. uradnik, hišni in zemljiščni posestnik v mestu. — Premoženje vredno nad 20.000 kron. — Želi se poročiti, vdove neizključeno. — Slika se prosi. — Zahteva se tudi primerni denar. — Slika se vrne pod strogim molčanjem. Naslov: N. M. 122, Ljubljana, poste restante. Sprejmem takoj 73 3—2 od 14 let starega naprej, pod dobrimi pogoji za pekovsko obrt. — Josip Možina, pekovski mojster v Kamniku, Velika ulica št. 4, Kranjsko. Mhpmm speciallteta belih rlESnn- "iS L" bluz 12 sukna, kakor tudi salonskih * luuiiu oblek, sukenj m frakov le v 00000 Angleškem jkloditfu oblek. 0. Beraatovič, Ljubljana. Velcspoitovanjem 300 kom. kožuhovinastih v vseh barvah a Ki — v črnih in rjavih barvah 150 » » v dolgih, črnih, rjavih, sivih barvah ...... 110 - » prav lepih v vseh barvah 90 » » prav modernih po ... 265 kom. Nutria, bibrovine, sealskina, perzij. skungov, vsak komad za polovično lastno ceno. — Vsak muf 2 K. 2 4-6-8' 2178 3—3 O. Bernatovič Angleško skladišče oblek. Knjigarna J. Krajec nas v Rudolfovem priporoča iz lastne zaloge spise Krištofa Šmida. IX. XI. Do sedaj so izšli sledeči zvezki: zvezek: Ljudevit Hrastar. - Golobček. Posl. F. Hugolin Satt-ner. (Drugi natis.) Mehko vezan 60, trdo 80 v " Jozafat, kraljevi sin Indije. Posl. P. Flor. Hrovat. (Drugi natis.) Mehko vezan 60, trdo 80 v S Pridni Janezek in hudobni Mihec. Posl. F. Flor Hrovat. Mehko vezan 80, trdo 1 K Kanarček Kresnica, Kapelica v Gojzdu. Posl P Hu-c. f, SaJ,tner' Mehko vezan 40, trdo 60 v. ' " ^kan~40NTdod60k v"' ^ P" ^ Hrevit Mchk° " ^^trdo^O PvOS'OVenil R Flor" Hrovat- Mehk° vezan 60, " Jag"ie Tft'Starček z gore. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 70, trdo 90 v. " Pjrh!H-JVa,VUrš,ki s6ženi Krščanska obitelj družina). Posl. P. F. Hrovat. Mehko vez. 60, trdo 80 v " r^fr ~ Mar'iina podoba. Posl. P Flor' Hrovat. Mehko vezan 60, trdo 80 v Ludovik, mladi izseljenec. Posl. P. Flor. Hrovat Mehko vezan 60, trdo 80 v. ' Najboljša dedščina. Leseni križ. Posl. P. F Hrovat Mehko vezan 40, trdo 60 v. Roža Jelodvorska. - Izdalo Katoliško tiskovno društvo v Ljubljani. Mehko vezan 60, trdo 80 v Sveti večer. Posl. Fr. Salezij. Mehko vezan 60, trdo 80 v. Spisi Krištofa Šmida se bodo nadaljevali. Namenjeni so naši mladini ter so bili čestokrat ori-poroceni od raznih strani. Primerni so kot darilo ob vsak. prilik., zato je tudi na zahtevanje ve ' žemo v primerno obliko. 1 '"S" uui/iui.«. — rrumeiB za vsaKo žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjarična delniška družba „MEKCU 15" I., Wollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strebelgasse 2. glavnic. Ig 160—7