polurna oiatana v sotovim Leto IVII. 1 Uublteni. » četrtek, dne 14 marca 1929 St. 62 St. 2 C»r Naročnina Dnevna Izdaj o za državo SHS mesečno 23 Oln polletno 150 Dtn celoletno 3Slov.«) Načelnik krščanskosocialne stranke in voditelj dunajskih krščanskih socialcev Kunschak je izjavil na nekem shodu, da se volitve ne morejo razpisati za mesec maj, ker se je treba držati gotovih rokov. Ni pa izključeno, da se ne bi vršile volitve jeseni. Volitve za krščanske so-cialce niso nobeno strašilo, ker so v pretekli vladni dobi popolnoma in pošteno izvršili svojo dolžnost v vladi in narodnem svetu. Volitve jeseni bi se vršile s parolo zaščite najemnikov. Izključeno je- odrediti ljudsko glasovanje samo radi vprašanja zaščite najemnikov. Sestanek podonavskih borz Dunaj. 13. marca. (Tel. »(Slov.«) Tudi letos se bodo v kratkem sestali na konferenco na Dunaju voditelji ljubljanske, zagrebške, belgrajske, dunajske, praške in budimpeštan-ske borze. Za proučevanje razpravnih predmetov se bodo tajniki borz še ta teden sestali na Dunaju. Senatni odbor proti Pilsudshemu Varšava, 13. marca. (Tel. »Slov.«) Kljub odločnemu nastopu Pilsudskega v senatnem odboru je sedaj parlament z dvema glasovoma večine odklonil proti predlogu odbora obnovitev dispozicijskega fonda za Pilsudskega kot vojnega ministra. Nasprotno pa je senat odbil povečini druga črtanja v proračunu, ki jih je sprejel sejm, med drugim tudi črtanje dispozicijskega fonda za notranjega ministra. Nevarnost povodnji na Poljskem Varšava, 13. marca. (Tel. »Slov.«) Na Poljskem je vlada odredila vse potrebne ukrepe proti nevarnosti poplave. V Varšavi sami so že zazidali vsa kletna okna v nižje ležečih delih mesta. Povsod so postavili straže in signalne postaje, da se bo izpraznitev ogroženih krajev izvršila hitro. Dunajska vremenska napoved. Severne Alpe: Po malem se bo vedno bolj pooblačilo, verjetnost padavin bo večja, temperatura najbrže tudi jutri nad ničlo, jačji zapadni, pozneje iseverozapadni vetrovi. Južne Alpe: Večinoma jasno. kem hotelu v Nizzi je najel sobe, kjer bo počakal, da se uredi hiša v Tarassacu. London, 13. marca. (Tel. Slov.) Iz Carigrada se javlja, da je sovjetska vlada prosila vlado v Angori, da se dovoli nastanitev 60 pristašev Trockega, za katere bo plačala vse stroške bivanja. Emigrante bodo najbrže nastanili v Sinopu v Mali Aziji. vstaje de, 160 milj južno od trdnjave Torreon, kjer se vstaši pripravljajo na obrambo. Na pohodu iz Sonore v Chihuahua se je uprlo 1500 vsta^ šev. ki so se v obmejnem mestu Naco udali vladnim četam. Chamberlain o izpraznitvi Porenja London, 13. marca. (Tel. »Slov.«) Chamberlain je izjavil v poslanski zbornici, da se mora cona pri Koblenzu v Porenju izprazniti 10. januarja 1930, če bo Nemčija izpolnila mirovne pogoje. Anglija od 1. 1918. ni sklenila z nobeno državo vojaških dogovorov, katere bi skrivali pred parlamentom ali Društvom narodov. Min. Magdearu o novem rom. rudarskem zakonu Bukarešt, 13. marca. (Tel. »Slov.«) Trgovinski minister Magdearu je izjavil časnikarjem: Agresivni nacionalizem dosedanjega romunskega rudarskega zakona ni rodil pričakovanih uspehov. Manjka sodelovanja n inozemskimi organizacijami. Novi rudarski zakon, ki sicer čuva ustavne določbe o nacionalizaciji sirovin, ima sledeča glavna načela: 1. Ugotavlja se lastninsko pravo države, spoštujejo se pa že pridobljene pravice. 2. Izvfede se rudarski kataster. 3. Določa se enakopravnost inozemskega in domačega kapitala. Inozemski kapitalisti smejo na vodilnih mestih svojih podjetij nastaviti tudi inozemske zaupnike in 35 odstotkov vsega osebja. 4. Domači konzum ima prednost dobivanja iz romunskih podjetij, državna petrolejska podjetja pa se bodo ko-mercializirala. Dalje se uredi izraba novih petrolejskih polj. Inozemske družbe morajo na 10 vagonov petroleja prepustiti en vagon državi. Vsak podjetnik mora na svojem ozemlju napraviti posebno preiskovalnico za državo. Pridobljena sledstvena prava ostanejo v veljavi. Nobile se odpovedal generalskemu činu Milan, 13. marca. (Tel. Slov.) General Nobile se je odrekel svojemu generalskemu činu in podal demisijo kot general tehničnega oddelka za zrakcplovstvo, katera je bila sprejeta. Stavljen je bil že na dispozicijo. Transibirska zračna zveza Moskva, U. marca. (A.) Začetkom aprila se otvori direkten zračni promet iz zapadne Evrope na Japonsko. Proga bo šla iz Bedina čez Moskvo, Irkutsk, Harbin in Šangaj v Tokio. Promet se bo vršil z malimi letali družbe »Dobrolet« in nemškimi Junker-letali. Med Moskvo in Irkutskem se bo vršil promet tudi ponoči. Nova kolektivna pogodba v Rusiji Moskva, 11. marca. (A.) Po dolgotrajnih pogajanjih je bila sklenjena med zastopniki strokovnih zvez in gospodarskih podjetij nova kolektivna pogodba. Sklenjena bi morala biti že pred enim mesecem. Ni pa mnogo verjetnosti, da bi sedanja pogodba obveljala, ker na novo obremenjuje industrijo za 98 milijonov rubljev. Čeprav ni produkcija prav nič napredovala, so bile vendar delavske mezde zvišane. Pričakujejo zato, da pride do konflikta med podjetji in strokovnimi organizacijami. Ponarejal ca izročena naši policiji Budimpešta, 13. marca. (Tel. »Slov.«) Policija je izročila državnemu praydništvu jugoslovanska državljana JanŽekoviča in Kaiuoša ladi ponarejanja jugoslovanskih državnih papirje*. Načrt zakona o nedržavnih cestah (Dopolnilo.) Poleg že včeraj objavljenih določil vsebuje novi načrt zakona o nedržavnih cestah še nekatera splošna določila, ki so enako važna. Tako prepoveduje čl. 43 vsake mitnice na nasipih in nedržavnih cestah. Sedanje mitnice smejo obstati, toda samo tako dolgo, dokler jim ne poteče koncesija. 45. člen določa razdelitev oblasti v cestne okraje, ki ima vsak svoj proračun. V enem političnem okraju more biti tudi več cestnih okrajev. Cestni okrajni odbori so pomožni organ oblastnega komisarja za vzdrževanje in gradnjo cest. Zakonski načrt določa čisto podrobno, kako je treba sestavljati proračun za ceste. Podrobno je tudi določeno, kaj vse spada v pristojnost občinskih odborov. Upravne, politične in gradbene oblasti sc dolžne, da vodijo evidenco o stanju cest. Za redno vzdrževanje cest se morejo imenovati tudi oblastni cestarji in cestni nadzorniki, ki pa ne smejo imeti večjih dohodkov od državnih. Cestni obmejni odbor obstoji iz sedem do dvajset odbornikov in se voli za dobo treh let. Dokler se ne sestavi novi odbor, vodi posle stari. Za člana obmejnega cestnega odbora je lahko izvoljen vsak, ki ima pravico do izvolitve v občinski odbor. Število članov cestnih odborov določa oblastni komisar po velikosti cestnih okrajev. Cestni okraj, ki ima manj ko 20.000 prebivalcev, more imeti najmanj 7 odbornikov, oni od 20.000 do 30.000 najmanj 10, do 40.000 najmanj 12 in nad 40.000 najmanj 15 odbornikov. Sedež okrajnega cestnega odbora je praviloma v kraju, kjer prebiva načelnik odbora, toda po zaslišanju vsega cestnega odbora sme oblastni komisar odrediti tudi drug kraj. Člani cestnega odbora vrše svoje posle praviloma brezplačno. Ko stopi ta zakon v veljavo — in to se zgodi z razglasitvijo v »Službenih Novinah« — izgube veljavnost vsi zakoni in predpisi za nedržavne ceste, ki nasprotujejo temu zakonu. Drobne vesti Pariz, 13,-marca. (Tel. »Slov.«) Včeraj jc bila po več kot šestmesečnih pogajanjih podpisana nova grško-francoska trgovinska pogodba o paroplovstvu. Milan, 13. marca. (Tel. »Slov.«) Italija hoče lateranske pogodbe izvršiti že pred ratifikacijo in izvesti s tem združeno prisilno razlastitev ter zgraditi nove zgradbe. Ministrski svet je danes odobril tozadevni zakonski načrt. Berlin, 13. marca. (Tel. Slov.«) Ravnatelj nemškega državnega kreditnega društva bo v kratkem odpotoval v Bukarešt radi pogajan/ za kredit 100 milijonov mark, ki ga je ponudila Rumuniji državna zveza nemških indu-strijcev. Pogajanja o kreditu 500.000 funtov šterlingov z Dresdener Bank so se sedaj razbila, pa se bodo morda mogla obnoviti. London, 13. marca. (tel. Slov.) »Financial Times« perečajo iz Berlina: Po mnenju nemških finančnih krogov bo stekt. D. 32(~ Kmetijsko-gospodinjski tečaj v Kranju Kranj, U. marca. Petmesečni kmetijsko-gospodinjski tečaj v Kranju se prične 1. maja 1929 in ima namen seznaniti učenke z vsemi vednostmi. Ui so potrebne dobri gospodinji. Sprejemajo se učenke, ki so izpolnile 16. leto in imajo veselje priučiti se kuhanja, šivanja, pranja, likanja, urejevanja hišnih prostorov, vsakdnevnega posnemanja mleka z Alfa po-snemalnikom. izdelave presnega masla, domačega sira, ukuhavanja (konzerviranja) sadja in zelenjadi ter za sleherno gospodinjo nič manj važnega vrtnarstva. Teoretični pouk pa obsega vzgojeslovje, računstvo, hranoslovje, gospodinjsko knjigovodstvo, živinorejo, mlekarstvo, sadjarstvo, vrtnarstvo in zdravstvo. Oskrbcvalnina (stanovanje, hrana, pouk) znaša mesečno 500 Din. Nekolekovani prošnji za sprejem je priložili krstni list, zadnje šolsko izpričevalo, obvezno pismo staršev, da bodo plačali stroške šolanja in poslali na Vodstvo kmetijsko gospodinjske šole v Kranju -, kjer se na željo dobe potrebne informacije. it Pri težkočah v želodcu in črevih, po- manjkanju slasti, lenivem odvajanju, napenja- nju, gorečici, pehanju, tesnobnosti, bolečinah v čelu, nagnenju k bljuvanju povzroči 1 do 2 čaši naravne »Franz-Josef <; grenčice temeljito čiščenje prebavil. Izjave bolnišnic dokazujejo, da »F r a n z - J o s e f« - vodo radi jemljo celo težko bolni, in da se dosežejo z njo veliki uspehi. Dobiva sc v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Gospo dar zvestemu hlapcu Gorenja vas. Gornja Lendava, Hoče, Kozje r pri Tržiču, Loka pri Zidanem mostu, Li Poročali smo že, da je v štepanji »'asi umrl 83letni Martin Koman, ki je služil za hlapca pri Jožefu Anžiču, po dom. žoržu. Ko ni mogel vsled slarosli ve. bogvekaj delati, ga je gospodar imel pri hiši kot člana družine. Sploh so lepo ravnali ž njim, kakor z domačim »stricem«. Stari Martin pa še potem, ko so mu moči popolnoma pošle, ni nehal skrbeti za hišo. Sedaj je vedno molil za gospodarja. njegovo družino in hišo. Kako prijateljsko lepo je bilo razmerje med gospodarjem in hlapcem, dokazuje njegov pogreb, ki se je vršil včeraj. Gospodar je dal hlapca pokopati v svoji lasti)i družinski grobnici. Ko je gospodarju ob pogrebu nekdo dejal: »Ej, pa saj je bil Martin že star in za nobeno delo,- je gospodar odgovoril: »Star je res bil in delati ni več mogel. Pa ga je vseeno škoda. Vi ne veste, koliko rožnih vencev jc on za nas zirtolil.- Dekletovo maščevanje? Sr. Miklavž, 12. marca. Preteklo soboto se je vršil pri posestniku Praprotniku izpod Huma pri Ormožu komisijski pregled vodnjaka. Zadnje dni pred postom so imeli pri Praprotnikovih gostijo. Zvečer, ko so bili vsi gostje v sobi, se je nekdo v leni i splazil k vodnjaku in vlil vanj večjo količino lizola. Slvari so prišli na sled šele drugo jutro, ko je šel nekdo zajemat vodo. Voda je smrdela in je bila neužitna. Zadevo so prijavili orožništvu. Kdo je pravi krivec, se ne ve. Govori se, dn je storilo to neko dekle, kateremu je Praprotnikov sin, ki je ob tej priliki obhajal gostijo, že osem let obl.iublial zakon. Ta sum potrjujejo sledovi ženskih čevljev, ki so se poznali v snegu. Ali je lo res, bo dognalo zasledovanje, ki bo golovo razkrilo pravega krivca. Ostale vesti •k Velikodušnost Nj. Vel. kralja. Nj. Vel. Kralj Aleksander je poslal v Zagreb dvornega zdravnika dr. Stankoviča, da obišče kraljevega prijatelja in znanega politika dr. Hinka Hinkoviča, ki je bolan. Dvorni zdravnik je pri tej priliki izroč! dr. Hinko-viču 100.000 Din, ki mu jih je poslal Ni. Vel. kralj kol prispevek za stroške zdravljenja. Kralj in dr. Hinkovič sta se zadnjikrat videla 1.1017 na Krlu. -k Pošte, ki ostanejo državne. Od onih v »Slovencu« imenoma naštetih poštnih uradov, ki so se imeli po ministrskem odloku razdržaviti, ostanejo i v bodoče v državni upravi tele pošte: Beltinci, Brezno, Cerknica, Cerno pri Prevaljah, Devica Marija v Polju, Guštanj, Jesenice-Fužine, Kostanjevica na Dolenjskem, Kranjska gora, Križevci pri Ljutomeru, Medvode, Mengeš, Metlika Mežica, Mokronog, Moste pri Ljubljani. Moškanjci, Poljčane, Radeče pri Zidanem mostu, Rajhenbrg, Ruše, Sodražica, Stari rtg pri Ložu, Sv. Jurij ob južni železnici, St. Ilj v Slov. goricah, Šmartno ob Paki, Velenje, Veuke Lašče, Vič, Vojnik pri Celju, Vransko in pa Žužemberk. Pri večini teh uradov je zaposlenih več uradnikov in slug, imajo močan poštni posebno živahen denarni promet, ki gre mesečno pri nekaterih celo dnevno v milijonske svote. -Ar Razdržavijo se poštni uradi: Apače, Borovnica, Cankova. Gorenji Logatec, Gorje pri Bledu, Ivanjkovci, Javornik na Gorenjskem, Križevci v Prekmurju, "Krmelj, Ljubno, Loče pri Poljčanah, Loški potok. Lož, Mislinje, Mojstrana, Moravče, Muta .Podnari, Podplat, Polzela, Pristava Ptujska gora, Račje, Rogaševci v Prekmurju, Semič, Stična, Studenci pri Mariboru, Studenec na Igu, Sv. Trojica v Slov. goricah. Sv. Lovrenc na Pohorju, Sv. Pavel pri Preboldu, Št. Jernej na Dolenjskem, Št. Vid pri Stični, Šmartno pri Litiji, Store, Toplice pri Novem mestu, Velika Nedelja, Videm pri Krškem, Vinica pri Črnomlju, Višnja gora in Železniki. — Razdr-žavljene bedo pa še nekatere pošte, ki prvotno niso bile za razdržavljenje namenjene, kakor: Cerklje na Dolenjskem, Dobrovnik v Prekmurju, Dravograd, " " Križe pri iržicu, Loka pri Zidanem mostu, Lukovica, Nova vas pri Rakeku, Sv. Jurij ob Ščavnici, Sv. Pt-ler v Savinjski dolini, Videm-Dobrepoljc iu Zgornja Sv. Kungota. — Kakor vidimo, bo razpisanih veliko število pogodbenih pošt, a na ravnateljstvu itnaj6 za pogodbene pošte že na stotine prošenj, kar priča, da si marsikateri prosilec želi priti sicer do skromne. a vendar kolikor toliko sigurne službe •k Dražba lovov v ljubljanski okolici. V četertek, dne 28. marca 1929 ob 9 se bodo na okrajnem glavarstvu v Ljubljani, soba štev. 1, oddali po javni dražbi v zakup lovi občin Dobrunje, Rudnik, Želinilje in Slivnica za dobo otl 1. junija 1929 Ife^cufi /frttAe^o £ -mvti^ervi, ^rtlufl^C H0TV0Z GROSUPLJE se dobi po originalnih tovarniških cenah v TOVARNA MOTVOZA IN VRVARNA d.d. GROSUPLJE pri Ljubljani in njenih komisijskih zalogah: FRaNC PALME, Ljubliana, Gosposvet. 7 Telofon št. 2376 FRANC PALME, Celje, Cankarjeva ul. 7 Telefon St.38 FRANC PALME, Maribor, Koroška c. 8 Telefon št. 86 Vera Inber: Tosik, Mura in odgovorni komunist (Konec.) »Odgovorni komunist« dela cele noči. Cele noči gori luč v njegovi sobi in skozi steklo nad njegovimi vrati je videti, kako moder je srak v njegovi sobi, tako neizmerno mnogo kadi. Zjutraj pride ponj avto z okenci iz že latine in platneno streho. In »odgovorni komunist« teli v usnjenem plase-u, s pipo v bradi skozi hodnik in se odpelje. Včasih pa ostane ve? dan doma. Tedaj vlada na hodniku grobna tišina 111 celo kuharica Vilkinovih ne meče loncev drugih ljudi s štedilnika in ne ropoče s poleni... Danes ga pa ni doma. Davi se je odpeljal in Mura in Tosik se splazita k njegovim vratom in menjaje se kukata skozi luknjico pri ključavnici. »Vidiš kaj, Mu-ura?« vpraša Tosik. Povej mi vendar, kaj vidiš!« »Nos mi je na poti,« odgovarja Mura. toda košček umivalnika le vidim.« »Jaz tudi, jaz hočem tudi videti košček umivalnika!« šepeče Tosik in poriva Muro od zadaj. Mura Vpre ročice v vrata. Vrata se odpre. Mura zleti v sobo št. 1, naravnost k umivalniku in Tosik pravtako naglo za njo. V sobi št. 1 pa sedi »odgovorni komunist« za mizo — iorej se danes ni odpeljal, ali pa se je zgodaj vrnil — kadi svojo pipo in piše. Ko je zletela Mura v sobo, je padel kozarec 7. umivalnika in se razbil. Ker p.. za Muro priletel še Tosik, je padel tudi \ \\ nn ti;: in se tudi razbil. Voda se je v potokih razlila po podu in je tekla ravno pod copate pied posteljo. Glavni lok pa je stekel pod naslanjač »odgovornega komunista« in tvoril tamkaj lužo. Odgovorni komunist« se je dvignil. :>Kaj naj to pomeni?' je vprašal. Srdito se mu je nagubalo čelo. »Kakšni otroci so lo? Kakšno delo je to? »Mamicina otroka sva, je čivkal Tosik za Murinim hrbtom. In to ni naše delo. To je delo vrat. To so vrata sama od sebe napravila. Mu-ura, razloži mu to.« »Odgovorni komunist« je stopil korak bližje in zagledal Tosika, ki si je od zadrege snažil nosek z Murinim predpasnikom. »I11 kdo je to? je vprašal. »To je Tosik,« je odvrnila Mura. Moj bratec. Majhen je še. Treba bi ga bilo oddati v otroški vrtec, toda nimam časa za vsa ta letanja. Trudna sem. Moje moči ne zadoščajo.« »Odgovorni komunist je vzel pipo iz ust. »In kdo ste vi?« je vprašal. Jaz sem Mura, njegova sestra. Najina mamica je čez dan v uradu, zvečer dela privatno. Prosim, povejte, zakaj nimate na glavi nobenega lasu?« Ne vem prav, lo je prišlo samo od sebe,« j j dejal »odgovorni komunist«. »Ven so šli.«: Mu-ra,« je šepetal Tosik za njenim lubtoni, »zakaj pravi «ven so šli ? Tedaj bi morali bili kje v bližini, saj daleč nc morejo iti? Ne vem, noier so šli; zalo jih ni videti, razloži inu to, Mu-ura.« »Sedita semkaj,« je menil »odgovorni komunist« in Dokazal na pisalno mizo. Mura in Tosik sla ubogljivo sedla vsak na eno stran črnilnika in radovoljuo odgovarjala, ker je bil to pač »odgovoren komunist :, ki mora vse vedeli. Najprej je govorila Mura: »Najina mamica se ob nedeljah z nama uči, ker jo prosta. Napisala sem sestavek, vas to zanima?« »Zelo. Prosim lepo. »No torej, dobro... < Domače živali* je naslov.: In Mura privleče zamazan listek iz žepa in bere: »Krava je zelo velika žival s štirimi nogami na oglih. Dvakrat na dan nam daje mleka, tega puran ne zmore, naj so trudi kolikor hoče. Iz krave delamo mesene cmoke, krompir pa posebe zrase. — Naprej še nisem pisala.« »Da/ je dejal odgovorni komunist in ogledoval svoje nohte. Zelo, zelo... Mogoče b; slučajno jedla?« »Tosik je snedel dva mesena cmoka, privatno,« je odvrnila Mura. »Jaz pa nisem še ničesar jedla, ker ničesar več ni bilo.« Tedaj je vzel »odgovorni komunist iz omare klobaso, mandarine in bel kruh. Istočasno je zazvonil telefon pod Tosikom, ki je položil nič hudega sluteč svojo nogo čez aparat. »Odgovorni komunist« je prijel slušalo. »Da,« je dejal, jaz sem. Kaj, tja naj pridem? Trenutno ne moreni. Imam važen razgovor, dva sodruga sedita pri meni. - Sodruga sta sedela in klepetala. »Ko sem bil še majhen,« je pripovedoval Tosik s polnimi usti, »je bilo življenje prijetno. Biserili smo, jaz, mamica in Mu-ura.« »Kako?« je vprašal ^odgovorni komuniste iu videlo se 11111 je, da ni razumel. Reči hoče. da smo nabirali pisane bisere na nitko,:- je pojasnila Mura. Odgovorni komuniste ju vzame z mize, posadi Muro na eno koleno, Tosika na drugo in jima napravi iz današnjega časopisa krasen čolnič.---- Cas mineva. Čuje se, kako se polnijo stanovanja z vračajočimi se ljudmi. Zunaj se modrikasto svetlika. Odgovorni komunist* odpre luč in prične nov čolnič. Tedaj šele se spomni Mura na mamico. Zdrkne s kolena in odpre vrata, da bi tekla k mamici, ki je gotovo že doma. Toda mamica stoji tik ob vratih, vsa preplašena; očividno je prisluškovala. »Mura, kaj delaš tu? In kje je Tosiki; šepete strahoma. »Kako se upata udre/ti semkaj?« »Nikar se ne boj, mamica,« pravi Mura pomirjevalno. »Ni vzroka, da bi se bala. Midva sva tu na obisku in sva celo snedla že vso klobaso. Pridi, seznanim te z njim.« Ma-amica,« ponavlja Tosik na levem kolenu ^odgovornega komunista*, »le pridi, so znanim te z njim.« Mamica je vstopila. Zvečer, ko ležita Mura in Tosik v postelji s«, pomenkujejo o svojih utisili. »Dober je,« de Mura, »prepričana sem " tem.* v •Do-ober, ponavlja Tosik zaspano. »l)i; mamica?« Da,« odvrne mamica, >zelo dober.« In se zatopi v razmišljanje. Kaj neki premišljuje? so aa i lažji pot, po katerem prihajajo bolezenske kali v naše telo. Proti prenosu nalezljivih bolezni ustne dupline in grla uporabliajte okusne Anacot-pastile dr. Wanderja. Dobivajo se v vseh lekarnah. do 31. marca 1934. — Dražbeni pogoji so <'sak dan med 9 in 12 na vpogled na glavarstvu. ir Pogodba med zagrebško in karlovško električno centralo. Te dni je bila na zagrebškem magistratu podpisana pogodba med zagrebško in karlovško električno centra o radi vzajemnega izkoriščanja električnega toka obeh central. Karlovec ima ob času narastle Kolpe toliko električne struje, d3 je ne more porabiti, medtem ko v poletnem času, ko je stanje vode nizko, primanjkuje industriji električne struje za obratovanje. Radi tega morajo te industrije često ustaviti obratovanje Nasprotno pa ima Zagreb v času pomanjkanja struje v Karlovcu dovolj električnega toka, ki bi ga mogel Karlovec izkoriščati. V velikem interesu obeh mest je torej bilo, da je prišlo do omenjene pogodbe. Zračni vod med Zagrebom in Karlovcem bo najbrž že letos gotov. v ★ NA DUNAJSKI RAZSTA VI je Mercedes • Benz sijajno zastopan z 8 vozovi. Pred vsem vzbujajo pozornost 3 1mali modeli in 4 veliki 8 cilinderski vozovi. Tudi 6 lit. kompres-sor-voz zelo občudujejo. Sploh se Mercedes splošno zelo hvali. Tudi na Dunaju imajo nemški vozovi zelo priljubljeno Continental-pnev-matiko. ★ ODHOD V GLEDALIŠČE je kaj ahak, ako nisle izmučeni. — Pazite torej, da za pranje perila vzamete SCHICIIT-ov ».RADION*. Ljubljana Brez doma V pisarno »ubožnega referenta na ljubljanskem magistratu stopi mlad. v oguljeno obleko oblečen, v blatne čevlje obut človek in obstane ob vratih. Dva gospoda sedita za pisalnima mizama, zatopljena v delo. Nastane trenutek dolgočasne pisarniške tišine, ki jo moti le enakomerno škrtanje peresa. Človek ob vratih bega z vprašujočim pogledom zdaj k enemu uraJniku. zdaj k drugemu. Ne more se odločiti, da bi spregovoril Brez pozdrava je vstopil, tiho zaprl vrata za seboj in obstal na mestu. »Kaj bi radi?« Neznanec se nalahko zgane, odpre usta in se polagoma približa uradniku, ki ga je bil nagovoril. j-Kdo ste?« ,, »Bilte uin Unlerstiitzung.« Tako slabo nemščino lomi tujec, da ga uradnik jedva razume. »Odkod prihajate?« »Iz Splita.t »Ste Ljubljančan?« »Rojen sem v Ljubljani. Moji starši so umrli v Ljubljani« »Kaj ste delali v Splitu?« »Nič. Iz Argentine sem se vrnil in prišel v Split, odtam pa v Ljubljano.« »Kako dolgo ste bili v Argentini in zakaj ste odšli od tam?« •Odkar pomnim, sem živel v Argentini. Ne vem, kdo me je tja spravil in tudi ne kdaj. Vsekakor sem bil tedaj še majhno dete.« »Imate kake listine?.: »Nobenih.« »Kako ste mogli brez njih potovati?« »Na ladji sem dobil delo in zaslužil vožnjo.« »Pa brez listin?« »Brez.« »Hm.« »Srečo sem imel...« >Kdo vam je povedal, da ste Ljubljančan?« »Nikdo, vem pa. da sem.« >KoILko ste stari?« »Ena in dvajset let.< »Urič, pravite, da se pišete?« »Urič, Franc Urič.; V magistralnih analih niso našli tega imena. »Ubožni: referent je poslal neznanca na vojaško poveljstvo, če imajo morda tam zapisanega med naborniki. Uro pozneje je vojaško poveljstvo telefo-nično obvestilo mestni socialni urad, da imena Franc Urič ni v naborniški evidenci in da tega človeka, ki govori južnoameriško narečje španščine ter nekoliko nemško, vobče ne poznajo in da ga pri najboljši volji ne morejo predstaviti naborni komisiji. Kaj naj torej ukrenejo z njim? Pošljite ga okrajnemu glavarstvu, morda ga bodo tam priznali, svetuje ravnatelj socialnega urada. Franc Urič potuje na okrajno glavarstvo. Pa tudi tam niso imeli zapisanega njegovega imena. ■Veste, ini je pravil gospod ravnatelj: »Smo že nekolikokrat nasedli izkoriščevalcem. Kdo ve, če tale Urič ni splitskih oblasti prepričeval, la jt doma v Splitu, češ: rajši me bodo odpravili s kako podporo, nego da bi brskali po zapiskih o moji istovetnosti in domovinski pristojnosti. Pri nas ni imel sreče, ker uradujemo z vso natančnostjo. Bog-zna, kaj ga je napotilo iz Argentine! »Ali pa utegne biti njegova zgodba resnična — zgodba človeka brez doma« »Tudi mogoče; saj nisem verjel, da bo ijet na vojaško poveljstvo, kamor sem ga bil poslal ..« Tam zunaj kje pa morda roma po blatni cesti mlad brezdomec, osamljen in zapuščjn s črno skrbjo v duši negotovi bodočnosti nasproti... I Nočna služba lekarn. Nočno službo bosta vpravljali: Sušnikova lekarna na Marijinem trgu in Kuraltova lekarna na Gosposvetski cesti. O Slovenska ljudska (narodna) umetnost jo naslov XXII. prosvetnega večera, ki ga priredi Prosvetna zveza v beli dvornni Unionu v četrtek 14. t. m. ob 8 zvečer. Predavatelj dr. St. Vnrnik bo pokazal vse tipe slovenskih k m e t s k i h hiš, noš, plastike, slikarstva i n vezenin, z eno besedo, naše slovensko likovno narodno blago. Ves narod je poklican da čuva in hrani to blago, ki nam je lep dokument, lastne visoke ljudske kulture. Predavanje bo ilustriralo ca "0 lepili diapozitivov. Prijatelji stvari in Prosvetne zveze »vljudno vabljeni. © Blagoslov na veliko soboto v št. peterski fari. Običajni blugoslov na veliko soboto se letos za Zaloško cesto ne bo vršil v hiši fiok. Bavdekove, marveč nasproti \ lii.ši Kon-sutnnega društva, Zaloška cesta 15. — Zu Moste letos ne bo blagoslova, kukor je doslej bil pri Prusniku. ampak v šoli v Vodnuitu. Te spremembe so se izvršile na izraženo željo prizadetih furanov. katerim se to naznanja. 0 Angleško predavanje. V četrtek 14. t. m. bo imela Mrs. Copeland, lektorica angleškega jezika, v zbornici univerze ob 18 javno predavanje pod naslovom: »Engliah popular taste in Art 1850 —1925.: Predavanje bo opremljeno s projekcijami in so k njemu toplo vabljeni vsi ljubitelji angleškega jezika in umetnosti. 0 Československa Obec v Lublani. Prosime všeehny damy, ktere prispelv ku vetikčmu uspechu naši Oslavy narozenin presidenta Masaryka, aby ! prijalv touto restou naše srdečne diky — Stejnč diky pak plati i firme A. Agnola i restaurateuru panu Krapešovi za jejich laskavost a všem. kteri inaji na tomto uspechu podil. O Palača poštne hranilnice na Aleksandrovi cesti dobiva polagoma svoje obličje. Stavba je v sirovem stanju dovršena, zdaj vdelujejo okvire za okna in vrata Izdeluje se tudi centralna kurjava, obenem pa se stropi obkladajo s protjeni, na katero pride omet. (7) Umrl ie 12. marca g. Anton Šparovec v tu-kaišnii bolnišnici. Pogreb bo 15. marca ob 14 iz bolnišnice — Umrla ie gdč. Rezi Švarc Pogreb danes ob 3. uri iz deželne bolnišnice. Naj počiva v miru hlaea duša. 0 Ljubljanski tre je oživel in se razgibal v veselo pomladansko razpoloženje. Branievke so se že založile z raznimi salatami tpr limonami in pomarančami za bližajočo se veliko noč. Okoliške kmetice so pripeljale včeraj celo zaloeo vseh mogočih regratov, motovilcev in različnih salat. Pojavile so ae tudi prve pomladanske cvetke, zlasti teloh. Zelo veliko je bilo prinesenih tudi i a ic ter piščet. dočim mlečnih izdelkov ni bilo čez običajno mero. (?) Poučni izlet so nanravili včeraj v Ljubljano učenci kmetijske nadaljevalne šole iz šmart-nega pri l itiji pod vodstvom g. nadučitelja Maksa Kovačiča. Učenci. po številu, so si ogledali vse važneiše gospodarske in socialne institucije, centralno drevesnico, mestno klavnico, spomenike, muzej itd. Obedovali so v iaVni kuhinji Delavske ; zbornice, zvečer pa so posetili tudi dramo. 0 Strah v Linhartovi ulici. V torek popoldne okoli štirih je na kuhinjsko okno niše št. 28 v Linhartovi ulici nekdo energično potikal. ilišna gospodinja in njena sostanovalka sta vznemirjeni prisluhnili. Tedaj se je zunaj oglasil proseč, mil glas: -Gospa, gospa, oh. ne, zamerite, oprostite!« Gospodinja je pristopila k oknu in zagledala zunaj delavca Vinku, ki je svojeas obdeloval pri tej hiši vrt in bil od času do eusa najet tudi za razna druga le/,ju domača opruvila. Ja, Vinko, kuj pa bi rudi?«, vpruša gospa. Oh. gospa, ne zamerite, odprite ur vrata!« 1 kaj bi pa radi?«, jo hotela vedeti gospodinja, ki se ji je zazdelo, da je Vinko nekoliko nadelan in mu radi skušenj z njim ni dosti zaupala. Nekoč ji je bil namreč pobil šipe in je moral potem nekaj dni sedeti za lo. »Morda se je prišel niuš'čevnt,« jo ugibala go-. spodili ju in sklenila, da Vinku nikakor ue odpre. »Odprite, če ne vse zbijein « se je možakar nenadoma razhudil in jel odločneje biti po šipah. Ženski sta v strahu jeli klicati nekega dijaka, ki je pravkar prihajal iz sosednje hiše. Dijak se je podvizal in krepko pograbil tiusilneža za rumena ter ga vlekel od oknu. To pa je Vinka tako razkačilo, du je začel nu liaj-ostudnejši način preklinjati Mater božjo, Bogu in vse, kar mu jo pršilo na misel. Dvignil je pest in zagrozil, da bo ta hiša še gorela«, du ! se bo vrnil, pobil vse šipe, zlezel v stanovanje J in z gospodinjo nekaj ukrenil, tla ga bo pomnila za vedno«, ker se Vinko kljub grožnjam m mogel otresti mišičastih dijukovih rok, se je jel otipavati po žepih, kot da išče nož. Sosede so s strahom opazovale bojevito Vinkovo razpoloženje, dokler ni nekdo odšel po struž-j nika, ki je napravil zadevi konec in vzel razgrajača s seboj. Vinko, ki se piše Mrak in je doma iz Studenčic pri Medvodah sploh rad straši po Linhartovi ulici in grozi stanovalcem, de bo vse požgul in pobil. No, sedaj bo imel času dovolj, da se umiri. 0 Elektrika jo je omamila. Pri tvrdki Popo-vič na Cesti v mestni log št 15 je že dalj časa uslužbena 35 letna delavka Alojzija Košak. Kot navadno je tudi včeraj popoldne bila zaposlena pri topljenju masti s pomočjo elektrike. V svoji neprevidnosti se je s prosto roko dotaknila električne žice; močan električen tok jo je v trenutku omamil in vrgel na tla. Prisotni usi.užbenci podjetja so ji priskočili na pomoč, toda niso ji znali pomagati. Polivali so jo z mrzlo vodo, ji vlivali jesih v usta ter jo rukali, hoteč vršiti z njo umetno dihanje. K sreči je bil takoj nn mestu rešilni avto, ki je odpeljal nezavestno delavko v bolnišnico ter jo tako rešil gotove smrti. Vreča orehov je bila ukradena to dni. Komur bi jo kdo ponujal v nakup, se prosi, da takoj naznani na policijo. O NAMOČENA POLENOVIiA Fr. Kham, Miklošičeva cesta. V društvenem kinu na Jesen cah se te dni odvija največji film sveta Krali hrslleu v 18 ogromnih dejanjih, ki se odigrajo naenkrat. Nepopisna lepota brezštev itn h očarujočih prizorov. — V Ljubljani cei teden vse predstave rav.pro lane. — Ne zamudite prilike, ki se oe povrne nikdar več. — Senzacija ne samo za Jesenice, pač pa za vso Gorenjsko. — Za okoličane najprimerneje v nedeljo 17., ali pa v torek 19. marca (Sv. Ji žef) Savški sejera. — Podrobnosti razvidne iz lepakov. Društveni kino na Jesenicah V nedeljo dne 17. marca ob > pop. v »Ljudskem domu« mben kur Sodeluje orkester »Sloge«. If Ljubljanska porota Najbolj p< znane JKKOU-Pletenine za veHkonoč pri tvrdki • Um) vil 11 c i 9 nc 3C, Ljubljana, Selenburgova ulica Ljubljana, 13. marca. Danes je stal pred poroto 34 letni trgovski potnik Radivoj Kersnik, ki je obdolžen GOLJUFIJE ZA 133.537 DIN. Kazprava proti obtožencu se je vršila že pri zadnji poroti, bila pa je tedaj preložena radi ugotovitve novih dokazov, ki jili je obtoženi obljubil. Senatu predseduje v. d. s. sv. Antloga. prisednika d. s. sv. Stnsser in sodnik dr. Petelin, zapisnikar avskullant Goslar. Obtožbo zastopa dr. Fellacher, obtožcnca pa dr. Juro Adlešič. 0 Obtožnica pravi, da je obtoženi Krasnik spravil z raznimi zvitimi pretvezami več ljudi v z,noto in jih občutno oškodoval. V letih 1925., 1920 in 1927. si je od Jurija iskerjanca izposodil ogromno vsoto G2.000 Din, od Amalije Krulej pa 3000 Din Obema je pripovedoval, da ima na Koroškem veliko posestvo, ki je vredno okoli enega milijona, v neki celovški banki pa ima naloženo pol milijona dinarjev — le na podlagi teh izmišljenih trditev je od navedenih izvabil tolikšna posojila, ki jili ni mogel in ne tnaral vrniti Pred Božičem leta 1926 je obtoženi izvabil od služkinje Amalije Krulej več obleke in stensko ogledalo, vse v vrednosti 2300 Din — zlagal se ji je, da mu je to dovolil Jurij škerjanec, njen go- i spodar. Obtoženi je tudi pripovedoval, da ima pri ' tvrdki Flammentodt v Celovcu naloženo kavcijo od 20.000 Din - ter na ta način izvabil od Franceta Pera in Zdravka Korena posojilo v skupnem znesku 13 000 Din, od Matije Kamerja 20.000 Din. Alojzu Knificu je dejal, da ga bo sprejel v službo kot skladiščnika ter izvabil na ta način od istega 15.200 Din. Oktobra 1927 je hotel izvabiti od Antona Ška-j larja posojilo 3000 Din. Kot protiuslugo je obljubil, : da bo škalarjevemu bratu preskrbel službo pri Bo-' naču v Ljubljani. Tudi od Franceta Sojerja je hotel dobiti 15.000 Din posojila ter mu obljubil zato preskrbeti službo. Obtoženi je bil doslej že petkrat kaznovan, enkrat tudi že radi goljufije. Zagovor; Ali se čutite krivega?- ■V smislu obtožnice ne, ker nisem imel namena nikogar ogoljufati « Kaj pa glede zneskov?. Zneske priznavam!« »Povejte nam kaj iz svojega življenja! Bojen sem bil v Borovljah, kjer sem obiskoval tudi šoto. V Celovcu sem potem izdelal trgovsko šolo. Služboval sem pri raznih ivrdkah na Koroškem in po Sloveniji. V vojski sem bil vjet v Italiji. Po prevratu sem postal generalni zastopnik tvrdke Flammentodt za Slovenijo in za Srbijo. Tvrdka prodaja gasilske potrebščine in gasilne aparate.': 205.000 Din je dal za reklamo ,.. »Zakaj ste si izposodili tako veliko vsoto od Škerjanca?.. Rabil sem denar za reklamo, katero sem moral oskrbeli sani, tvrdka »e zanjo ni brigala Vse je bilo prepuščeno meni. Videl sem, da so to stvari, ki bodo šle v promet, ki iinajo bodočnost, zalo sem si bil svesl svoje bodeče eksistence. Moral sem torej delati reklamo za tvrdko in predmete, ki sem jiii kot /.Hsinpiiik rfi/.pecsvai, rabi! pa sem denar V Belgradu sem moral plačati za reklamo v listih čez 205 000 Din. Torej »Kaj pa bajka o posestvu?. [ vNikoli nisem trdil, da je kje kakšno posestvo moje. Govoril sem le o posestvu svojih sorodnikov.* »Poročniku Peru ste izvabili 13.000 Din?« »V Belgradu je bila takrat razpisana neka licitacija. Obljubljeno mi je bilo, da bom iaz dobil dobavo, zato sem rabil denar. Vložil sem kavcijo na ministrstvu.« »Imate potrdilo, da ste kavcijo res položili?« »Imel sem ga, zdaj ga nimam več. Zgubil sem ga bil.« Kavcija, ki je ni. 0 tej kavciji, glede katere je bila baš ta razprava zadnjič preložena, v Belgradu na pristojnem mestu ni ničesar znanega. Glede kavcije pri tvrdki trdi obtoženi, da še vedno obstoja. Predsednik koj ugotovi, da je v preiskavi trdil, da je kavcija bila že leta 1927. zapadla v korist tvrdke. Obtoženec zgane z rameni, pomolči nekoliko, nato se skuša izmotavati z novimi očividno izmišljenimi trditvami. Posredovalec služb, — pa sam brez nje ... Franca Sojerja ste ujeli na inserat v «Jutruc. Obljubili ste mu službo, ki je niste imeli; v lo svrho sle hoteli imeti kavcijo 15 000 Din?« »Ja, res je. Sem ga res hotel nastaviti, ker sem rabil skladiščnika.-. Predno je obtoženi dobil od Sojerja denar, je bil aretiran. Detektiv ju je srečal baš ko sla šla v hranilnico po denar. Državni pravdnik: »Koliko aparatov ste prodali?« s To je težko reči.«: -Deset ste jih vendar?« »O seveda. Saj jih je samo Kranjska industrijska družba vzela sto.« »Koliko ste zaslužili pri enem aparatu?« »Po 150 Din sem jih prodajal, mene so sla!i 80 Din vsaki.« Kaj govore priče? Oškodovani Škerjanc pove, da se je s Kersnikom seznanil 1.1924. Za';aj ste mu dajali denar, ko ga vendar prej niste ponujali?« ■ Vedno se je delal bogatega. Govoril je o posestvu, ki ga ima. Vse je obljubil, tudi obresti. Skozi štiri leta sem mu dajal različne zneske. Po 100, 200, 500 Din, kakor je pač prišlo. Verjel sem mu vse. Lansko leio enkrat je bil toliko predrzen, da me je poslal v Kreditno banko k ravnatelju vprašat, če je za njega že prišel denar s Koroškega še sam je šel z menoj v banko. Ravnatelja nisva dobila, seveda ni imel niti ficka pričakovati iz Koroškega Pozneje mi je dejal, da bo denar prišel po pošti. Štirikrat sem šel na pošto vprašat za priporočeno pismo, ni ga bilo od nikoder.... Žrtev, ki je 45 let hranila za goljufa. ■Ali sle prišli ob vse premoženje radi tega človeka? Prav ob vse. Samo tole, kar imam na sebi, je še moje ... Ničesar več nimam.« To ste si trdo prislužili, kajne.« Da, 15 let sem hranil in garnl nn svoja stara leta. Zdaj živim samo od pokojnine, ki znaša 490 dinarjev. Mož je bil orožnik in potem tudi na železnici. Pozneje si je osnoval v Ljubljani obrt: bavil se je s prodajo starin. Pri publiki vzbudi težko prizadeli mož splošno sočutje in pomilovanje, zlasti še, kei je mož vsled i7,:')'bn cel-ga "veie—\ premoženja od žalosti obolel in že dve I''i sem trpi vsled te duševne bolezni. Še v preiskavi je goljufal. Mož je tako slepo verjel v resničnost Kersnikovih navedb, da mu je še potem, ko je bil v pre-j isliavi, posodil 1000 Din. Oloženec mu je namreč dejal, da gre po denai v Celovec, da bo sploh to zanj bolje, ako mu da še to svolo. Obtoženi Kersnik cinično posluša to bridko izpoved svoje žrtve ter nato izjavi, da se mu mož smili. »Vse mu bom povrnil, ko pridem ven Skušal bom dobiti kje denar.« Predsednik: »Si ga boste spet kje izposodili?« 0. ne, to pa ne večl« Izmišljene banke v Cclovcu. Priča dr. Ledenik pove, da je škerjanec prišel časih k njemu po denar, da ga je mogel posoditi Kersniku. Začel je sumiti v poštenost obtožencu ter je pisal v Celovec na banko, katero je navajal obtoženi, da ima v njej 465.000 Din. Banka je odgovorila, da Kersnika sploh ue pozna niti ima on kakšno svoto v banki. To pismo je citiral lialo Škerjancu, ter ga svaril pred Kersnikom. Prišla sta nato čez par dni oba k njemu ter je obtoženi dejal, da ga je dr. Ledenik napačno umel. Povedal je novo banko, dr. Ledenik je spel pisal v Celovec — tam pa takšna banka sploh obstojala ni. Obtoženi pravi nato, da mu je dr. Ledenik grozil s policijo in podobno. Vsled tega si je to reč izmislil, ker je menil, da si bodo tučas sorodniki nekako premislili in mu poslali denar. Kakšni sorodniki so to?« »Tisti, ki so imeli posestvo.« Priča škerjanec pove, da obloženi ni prej nikdar omenjal kakšnih sorodnikov. Pristopi naslednja priča, Lojze Knific Tudi temu je obtoženi obljuboval službo. Knific mu je dal kot kavcijo 15.(KX) Din, 200 Din pa mu je dni za to, da bi bil kupil zdravila za otroke, ker je baje denar pozabil doma. »Vaše delo obstoji...« Prečita se pogodba, ki jo je sestavil obtoženi za pričo. ki bi naj pri njem nastopila službo skladiščnika. »Vaše delo obstoji v pakiranju, odpravljanju na pošlo ali na železnico, polnjenje aparatov, ki so tu izdelani. Delavni čas traja od 8—12 in od 2—0 razen v sobotah, ko traja samo dopoldne- Zanimivo je dejs.vo, da se ;e obtoženi Kersnik dogovarjal glede službe skladiščnika istočasno še z nekim Sojerjeni. Slučaj pa je hotel, da sta So-jer in Knific stara znanca in sla to dejstvo pri prvem razgovoru ugotovila. Prišla sta skupno v kavarno Slon na razgovor z. obtožencem. Delala sta kot bi se ne poznala. Sojer je sedel k obtožencu in se spustil ž njim v razgovor glede službe, Knific pa je sedel proč, tako da ga obtoženi ni nio-el videti. Ko je obtoženi tudi Sojerju predložil isto pogodbo, ler seveda zahteval tudi kavcijo 15 000 Din, je slednji kar naravnost vprašal Kersnika, kaj da je s pogodbo, ki jo je sklenil glede te službe že j s Knificem. Obtoženi sjirva ni maral o tem nič slišati, nakar je Sojer poklical Knifica iz drugega kota kavarne — in mož je bil razkrinkan. Postal je rdeč in ostal brez besede ... »No, Kersnik, imate kaj pripomniti k temu?« »Niči« S leni je bilo zasliševanje prič končano ler so se prečitaie še nekatere pismene izjave ostalih prič. Lastnik tvrdke »Flammentodt,« ki je bil zaslišan v Gradcu, je povedal, da Kersnik nikdar in nikoli ni položil kakšne kavcije. Ista je bila sicer dogovorjena v znesku 20.000 Din, toda pozneje je lastnik tvrdke odstopil od te zahteve, ker se je prepričal, da Kersnik sploh nima nobenega denarja in ni zmožen plačati niti 2000 kaj šele 20.000 Din. Moral j>a je Kersnik sproti jilačevati vsak nabavljeni in v svrho nadaljnje prodaje poslani gasilski aparat, ker ga mu sicer tvrdka ni zaupala. Tvrdka in obtoženec sta medsebojno sklenila pogodbo, kjer se je nahajal tudi podpis lastnika tvrdke. Ta podpis je obloženec jionaredil pod izjavo o vloženi kavciji in potem ž njo ob vsaki priliki nastopal pri svojih žrtvah. Ta kavcija in pa povest o velikanskem posestvu na Koroškem sla sploh dve stvari, ki se kot rdeča nit vlečeta skozi vso to obravnavo. Spet kavcija osebi, ki ne obstoja. Obtoženec je pripovedoval v svoj zagovor, da je v Belgradu založil visoko kavcijo na ministrstvu, kjer je licitiral radi nekih dobav. Kavcijo je izročil polkovniku Štefanu Dimitrijeviču. Dvakrat je sodišče vprašalo v Belgrad v tej zadevi, toda v nobenem ministrstvu v Belgradu ne poznajo kakega Dimitrijeviča, v celi jugoslovanski vojski sploh ni jiolkovnika s tem imenom. Po govoru zagovornika dr. Adlešiča so bila jiorotnikoin stavljena vprašanja. Porotnikom je bilo stavljenih devet glavnih vprašanj, katera so vsa, razen enega, soglasno potrdili. Radivoj Kersnik je bil nalo obsojen na 2 leti težke ječe z običajnimi poostritvami. Obtoženi je kazen mirno sprejel. Saj je bil tisti, ki je pravzaprav obsojen in trpi že par let •seni vsled drznosti in brezčutnosti tega človeka — Jurij Škerjanec, ki sedi zadaj ined pričami top, predse zamišljen, ubit . Lopov mu je uničil mirno življenje zadnjih svojih dni, za katere si je dolgih 45 iet pri trga val Od ust. Zdaj nima pare več, prav vse premoženje mu je zapravil človek brez srca in duše. Sklonjen in drsajočili korakov odide mož, uboga žrtev ... roborTn čaj za želodec iu čiš enje krvi usppšuo sredstvo proti odebelitvi, slabi prebavi, trajne" u zaprtju. Dobiva se v vseli 'eluirnali. Proizvaja lekarna ARKO ZAGREB (lica 12 Za veilkonoCne pra/ni; strojnem kurjaču drž. žel., star 41 let. Pogreb jutri ob pol 17 na mestnem (»kopališču v Pobrežju. □ Hišni posestniki, ki imajo svoja stanovanjska poslopja v Gradcu, so zborovali v torek zvečer pri »Zamorcu«. Na sestanku je poročal predsednik društva hišnih posestnikov iz Ljubljane g. Frelib, ki ie prinesel s seboj več slik posameznih stanovanjskih hiš v Gradcu, ki so last naših državljanov. Kako malo zaščiteni so naši ljudje tamkaj, dokazuje najbolj drastičen primer, da ima neimenovani soro-iak v Gradcu od trinadstropne hiše mesečno 1 šiling in 20 grošev, »čistega dobička«. Navzoči so sklenili, da stopijo v svrho večje zaščite v stik s hišnimi posestniki-rojaki v Gradcu; tudi se je izvolil pripravljalni odbor z namenom, da organizira vse prizadete posestnike v Mariboru in okolici. Slična organizacija obstoja že v Ljubljani 111 šteje do sto članov. □ Pretrgane telefonske žice in drugo Radi neštetih plazov, ki drče neprestano raz streh, leži po hodnikih vse polno pretrgam h telefonskih zic in je osebi e poštne tehnične sekcije pri popravilih neumorno ria delu. Tudi so včasih v življenjski nevarnosti vsi tisti pasanti, ki nimajo trde buče. V bližini kaznilnicc pa se ie celo vtrgala električna ž,ca glavnega voda ter obležala preko ceste na tleh. K sreči ni prišlo radi morebitne neprevidnosti kakšnega preradovednega oasanta do nobene nezeode Na lice mesta je prispel z monteriem ravnatelj mestnega električnega pedietia inž. Uršič, ki je takoj odredil Ukinitev električnega toka na omenjeni progi ter od-»tranitev žice. n Ko ie v Mariboru živinski sejem. Vsak drugi torek se ponavljal taki prizori. Knietič prižene kravo na sejem.' Živinče spodrsne in radi onemoglosti obleži. Posestniku Ivanu O. iz Vrhovega doba se je živinče zgrudilo na Aleksandrovi cesti in ga ni bilo mogoče spraviti zopet na noge Gasilci, ki so prihiteli na lice mesta, so se mučili skoraj dobro uro. Končno se jim je posrečilo, da so živinče dvignil na voz ter ga odpeljali v hlev umonske pivovarne. □ Zmrznjene ribe v Dravi. Pri dravskem me1'"skem hrodu so našli v posameznih ledenih plo-8čah ki plovejo po Dravi nizdol, več zmrzmenih rib. Omenjene plošče so vrg'i najbrže v Dravo pri FalL Spori Celje -0 Uradni dan »Sreskega gremija trgovcev v Celin« za člane trgovce v rogaškem sodnem okraju se bo vršil dne 15. marca t. 1. in sicer od 9—12 do-podne v Rogatcu v posebni sobi hotela Sporn !n od 14—18 vRo g. Slatini v občinski posvetovalnici. — Načelstvo. Na srcu in živčno belnim priporočamo našo Kofeina prosto praženo kavo. Sveže čaino maslo in pristne kranjske klobase »talno v zalogi. - ANTON FAZARINC, CELJE. • • Doptst Trbovlie Načrt za združenje vseh knjižnic. Delavska zbornica je votirala večjo vsoto za javno knjižnico v Trbovljah. Zato je težko odločiti, kateri knjižnici bi se ta vsota oddala. Nekatere knjižnice imajo lepo in uspešno preteklost na prosvetnem polju, kakor n. pr. knjižnica Prosvetne zveze v Društvenem domu, ki že obstoji nad 30 let. Škoda bi bilo tako knjižnico podrediti ali celo opustiti in osnovati nekaj novega. V četrtek popoldne se vrSi na občini razgovor vseh faktorjev knjižnic in prispe iz Ljubljane tudi zastopnik Delavske zbornice, kjer se bo razpravljalo, kako bi se ta zadeva enostavnejše rešila. S, P. D. občni zbor. Trboveljska podružnica S P. D ima svoj letni občni zbor dne 27. L m., ob 7 zvečer v dvorani ge. Forte na Vodah. Javna čitalnica rudniških nameščencev ie odprta vsak večer od 5 do 9 zvečer. Nabavilo se je ponovno še nekoliko leposlovnih revij ter je sedaj bogato založena z vsakovrstnimi časopisi in revijami. Kopalnica na Separaciji. Dne 11. t. m. se je vršil na Separaciji ogled za novo kopalnico za tam uslužbene delavce. Adaptirala se bo stara kurilnica, stroji se odstranijo, para bo pa napeljana iz električne centrale. Radovedni smo, če bode kopalnica urejena tudi za ženske, ki posebno trpe od prahu. Orlovska akademija. Vsako leto napravijo naši Orli svojo akademijo. Vsako leto se zbere v veliko dvorano Društvenega doma polno ljudstva. Letos smo videli zastopane tudi Orle iz Celja, Krškega, Dola, Hrastnika, Zagorja itd. in mnogo drugih tujih gostov. Akademija je uspela nad vse pričakovanje. Res je težko izreči, komu bi se dala prednost v uspešnem izvajanju točk, ki «n bile na sporedu. Rudarska godba je spremljala telovadne točke pod vodstvom g. Remsa, ker je bil kapelnik zadržan radi smrti svojega očeta. SMUŠKE TEKME V BOHINJU, SK Bohinj bo priredil pod pokroviteljstvom in s privoljenjem JZSS v nedeljo 17. t. m. veliko smučarsko tekmo, ki obeta biti prav zanimiva. Kot tekmovalna proga ie namreč zamišljena 18 km dolga smuška trasa bolj gorskega značaja. Tekmovanje se bo vršilo po pravilniku JZSS, vendar k tekmi ne bodo pripuščeni samo verificirani člani JZSS, nego tudi drugi nad 18 let stari naši smučarji bodisi civilisti, bodisi podrejeni oblastvom naše oborožene sile. Tekmovali bodo vsi v eni skupini in se tekme izven konkurence udeleže lahko tudi tuji državljani. Ta tekma naj bi bila nekaka revija naše smuške garde, porastka in napredka v letošnji sezoni, obenem pa naj bi služila JZSS za podlago pri sestavi reprezentančnih smuških moštev, ki naj zastopajo prihodnjo sezono naše državne barve v inozemstvu. Podrobni program te tekme bo obsegal: 16. marca ob 20 v jedilnici hotela »Markež« v Bistrici zdravniški pregled prijavljenih tekmovalcev v kolikor je jjotreben, žrebanje štartnih številk ter sporočitev štarta in cilia, ki bosta na istem mestu. — 17. inarca točno ob 7.30 prvi start. Razglasitev doseženih rezultatov in razdelitev daril točno ob 16 v posvetovalnici Občinskega doma na Bistrici. Naiboljši trije tekmovalci bodo dobili vsak po eno darilo, nadal-ni trije priznanice. Predvidevana so tudi prehodna darila. _ v Bohinju je še vedno toliko snetra, da je ta tekma tehnično izvedljiva. Zato naj nikogar ne plaši, ako je morebiti na niegovent domovanju že kopno. Priiavnine pismeno do 16. t. in. do 12. ure na SK Pohini kolektivno vsak klub ali organizacija za se. Vplačilo prijavnin do 20 ure istega dne blagajniku SK Bohinj. Prijavnina za osebo 10 Din, ki je ob enein odstopnina. Železniške zveze z Bohinjem so po vpostavitvi rednih vlakov prav ugodne in so od Liubljane naprej vpeljani direktni vozovi. Morebitni katastrofalni vremenski preokret, ki bi tekmo onemogočil, bo pravočasno vsem interesentom objavljen. * Službeno iz LNP. Dvigne sc z današnjim dnem začasna zabrana igrania SK Ptuja, objavljena dne 16. februarja, ker je klub medtem poravnal naloženo mu globo. — Objavljajo se novi naslovi: SK Ilirija, poštni predal 175; SK Grafika, Delavska zbornica soba 21/1. — Prihodnja redna seja upravnega odbora se vrši v petek, 15. t. m., ob 20 v kavarni Emona I. — Tajnik I. Otvoritev nogometne sezone v LJubljani. SK Ilirija otvori nogometno sezono prihodnjo nedeljo s prijateljsko tekmo z SK Rapidom iz Maribora. Ta tekma bo tako rekoč glavni preizkus in priprava nogometašev Ilirije za prvenstveno sezono, ki prične 24. t. m. Po dolgem zimskem odmoru bo to prvi nastop moštva na igrišču, kajti dosedaj je treniralo le v zaprtem prostoru. Rapid je vsekakor moštvo, ki bo prisililo Ilirijo, da da iz sebe vse, ako bo hotela doseči dober rezultat. Tako Ilirija kakor tudi Rapid nastopita s svojo momentano najmočnejšo garnituro. Tekma prične ob 15. uri. Vrši se tudi predtekma druge garniture Ilirije z enim izmed ljubljanskih prvorazrednih klubov. Postavo moštev priobčimo v prihodnjih dneh. Propagandni težkoatletičui nastop, ki ga priredi S. K. Slovan dne 16. t. m ob 20. uri v Mestnem domu, bo obsegal zelo važne in napete borbe v ro-koborbi in boksu. Nn številna vprašanja iz občinstva, kateri atleti bodo nastopili, se sporoča: Imena in pari borilcev bodo objavljeni v dnevnikih v petek 15. m. Predvideni so sledeči najboljši bo-rilci v rokoborbi: prvak kluba Tičar. Tomlienovič i. dr.; v boksu: Bizjak, Legal, Vrhovnik, Orešič, Zmuc i. dr. ... AVTOMOBIL 372 KM NA URO! Na ob;»Ii pri Dnytonu na Floridi je vozil Anglež lirjor Sfgrave 1 angleško miljo (1609.33 m) teko hitro, da bi dalo to na uro 231.2 milj ali 372 km Vendar pa to ne bo priznano kot rekord, ker moramo voziti tudi v obratni smeri. Bo seveda Sfgrnve tudi to poskusil, če že ni. Rekord v obojni smeri je 207 milj ali 333 km. Ima ga Ame-rikanec Ray Keech. Naznanila Ljubljansko gledališče DRAMA: Začetek nb 20 nri. Četrtek. 14. marca: DANTONOVA SMRT. Izven. Petek, 15 marca: Zaprto. Sobota, 16. marca: UTOPLJENCA. Red C. OPERA: Začetek ob pol 20 uri. Četrtek 14. marca: LJUBEZEN TREII KRALJEV. Red A Petek, 15. marca: Zaprto. Veliko francosko revolucijo in njene glavne junake Dantona, Robespiera. Saint Justa prikazuje Btichnerjeva drama »Dantonova smrt:, ki se vpri-zori izven abonmaja v četrtek dne 14. t. m. ob 8 zvečer v dramskem gledališču. Vstopnice naj se kupujejo v interesu občinstva radi navala pri večerni blagajni raje v predprodaji v operi. Mariborsko gledališče Četrtek. 14. marca ob 20 uri: POLJSKA KRI. C. Premijera. Petek, 15. mnrca ob 20. uri: PRIREDITEV POŽARNE BRAMBE. Sobota, 16. marca ob 20. uri: POLJSKA KRI. Gostovanje gdč. Lubejeve. Kuponi. PTUJSKO GLEDOAMŠCE Petek, 15. marca ob 20. uri: BAJADERA. Gostovanje g. Nerata. Gostovanje Mariborčanov. Cerkveni vestnik Duhovne vaje za gospe se začno v petek 15. t. m. in bodo trajale do 22. t. m. Vsak dan ob 5. uri popoldne v kapeli pri sv. Jožetu. Gospe prijazno vabljene I Govori xn moške bodo od 20. do 27. marca ob pol 8. uri zvečer v kongregTijski kapeli pri sv Jožefu. Začetek v sredo, 20. marca ob pol 8. uri zvečer. Vhod je iz cerkve pred prezbiterijem na levo. Prireditve in društvene vesti »Ljubljana«. Danes ob 8 skupna pevska vaja Po vaji važen razgovor. Udeležba danes še posebno obvezna. — Pevovodia. Radovljiška podružnica »Slovenskega planinskega društva v Radovljici« bo ime a svoj redni letni občni zbor v ponedeljek 18. marca 1929 ob 8 zvečer v Sokolskem domu v Radovljici. Znižana voinja »a Ljubljano. Kdor potuje v nedeljo dne 17. t. m. z dežele v Ljubljano in obišče popoldne ob 15 koncert pevskih zborov včlanjenih v Jugoslovanski pevski zvezi, kl se vrši v veliki unionski dvorani, ima pravico do 50% popusta pri železnični vožnji. Zve«a čebelarskih podružnic sa mariborsko oblast v Celju naznanja, da je generalna direkcija Ob vetru in slabem vremenu ne čakajte, da postane VaJa koža hrapava in raz-pokuna, marveč izognite se tunu z NIVEA-CREME Nadrguite si z njo vsak večeir, predno greste k počitku, ter čez dan, predno greste na oster zrak, temeljito obraz in roke. Koži ugodni Eucerit, ki • ga vsebuje Nivea crema, napravi Vašo zuuanjout lepo iu uiiitdo. Gospodarstvo KONKURZI IN LIKVIDACIJE Koukurz je razglašen o imovini Aniona Ran-ta, trgovca v Ložu; prvi zbor upnikov 26. marca, oglasiti se do 30. aprila, ugotov. narok 25. maja; nadalje o imovini Mihaele Smonigove, trgovke nn Zgornji Polskavi; prvi zbor upnikov 14. marca, prijaviti do 18. aprila, ugotov. narok 2. maja. K konkurzu A. Kajlež v Kočevju. Ministrstvo pravde je odločilo, da je za izvedbo konkurza nad Kajfeževo imovino, ki leži na Hrvatskem, pristojno novomeško okrožno kot trgovsko sodišče. Likvidacija. Ljudska blagajna, splošni hranilni in kreditni zavod v Mariboru, v. z. /. o. z., predlaga na izrednem občnem zboru, ki se vrši 26. t m. ob 17 v restavraciji »Kosovo«, likvidacijo. Likvidacija. Jos. L. Račiča sin, d. d. za trgovino z usnjeni. Zagreb, predlaga za občni zbor 21. t. m. likvidacijo. Narok 1'alilulskc banko v Belgradu se je vršil v ponedeljek; prijavljenih je terjatev za (i milj. Din, aktiva po znašajo 11 milj. Din, od katerih bo mogoče izterjati 6.2 milj. Din. BILANCE IN POSLOVNA POROČILA Jugoslovanska združena banka, Zagreb. Kapital 175 milj., čisti dobiček 22.6 milj. Din, dividenda 10% (20 Din na delnico). — Srpsko-ame-rikanska banka, Belgrad. Kapital 25 milj., vloge 28.0 (22.6), tek. računi 12.9 (22.8). donos 7.6 (7) milj., čisti dobiček 3.3 (3.4) milj. dividenda 10% (10%). Drava, tovarna vžigalic v Osjeku izkazuje za 1928 pri kapitalu 11.25 milj. 3.2 milj. (3.2) milj čistega dobička. Dividenda ostane neizpremenjena (7 odstotkov). Občni zbor Gremija trgovcev v Ljubljani se vrši v pondeljek dne 18. marca 1929 ob 7 zvečer v sejni dvorani Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, Beethovnova ulica 10/1. Na dnevnem redu je tudi: Ustanovitev prostovoljne bolniške blagajne samostojnih trgovcev. Virmanski promet s Holandijo. Poštna hranilnica Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev uvede s 16. marcem 1929 mednarodni virmanski promet s Holmdsko preko čekovnega zavoda v Hangu pod ilrtimi pogoji, ki veljajo za ta promet z ostalimi državami. Podrobna pojasnila glede mednarodnega izplačilnega in virmanskega prometa daje brezplačno podružnica poštne hranilnice v Ljubljani, pri kateri se tudi laliko naroče seznami imetnikov ček. računa ček. zavoda v Haagu. Občni zbori: Kolinska tovarna hranil, d. d. v Ljubljani (Kred. zavodx 26 marca ob 16; »Satur-nus«, d. d. za industrijo pločevinastih izdelkov v Ljubljani (Zadr. gosp. banka) 28. marca ob 11; na dnevnem redu obeh zborov so poleg bilanc tudi volitve. Jugoslovanski Lloyd je prinesel v svoii 61. številki z dne 13. t. m. dosloven prevod članka »Papir v letu 1928«, ki je izšel v t,Slovencu« z dne 12. t. m.; seveda je prevod brez navedbe vira, kar ni običaj v korektnem časnikarstvu. Borza drž. železnic v Belgradu s svojim rešenjem G. I) br. 16.264 od 8. marca 1929 dovolila udeležencem občnega zbora, ki se vrši 17. marca dopoldne v Celju, v Narodnem domu, ugodnost polovične vožnje pod navadnimi pogoji. Ugodnost velja od 15. do 19. marca. Vozni listek, žigosan r mokrim žigom, naj se pri izstopu v Celju obdrži, ker velja s potrdilom tudi za nazaj. Jugoslovansko angleško društvo bo imelo svoj redni občni zbor v sredo dne 20. t. m. ob pol 9 v »Emoni«, I. nadstr. — Odbor. Kranjskega učiteljskega društva zborovanje je preloženo na 9. aprila z istim sporedom radi odsotnosti predsednika in neizplačanih mesečnih prejemkov, ki onemogočajo primerno udeležbo. Orel Duhovno vaje za Orle ljubljanskega okrožja se bodo vršile v četrtek, petek in soboto ob 8 zvečer v kapeli Alojzevišča. Vodil jih bo p. Krizostom Sekovanič. V nedeljo ob 7 zjutraj skupni zaključek. Darovi Za gladujoče so g. velikemu županu poslali še sledeči: Županstvo Gor. Logatec, 200 Din; dr. Ivo Cesnik, odvelnik, Novo mesto, 250 Din; Filip Ogrič, deiftist, Novo mesto, 100 Din; Ivan Heinrihar, lesna industrija, Boh. Bistrica, 100 Din; neimenovani 1000 Din; inž. Dukič, Ljubljana, 1000 Din; neimenovani 200 Din; tvrdka Remec & Co., Ljubljana, 500 Din; Frane Chvatal, ravn. Kolinske tovarne, Ljubljana, 100 Din; A. G., Vič 100 Din; Jos. Sed-mak, Ljubljana, 100 Din; Stavbno podjetje Val. Accetto, Ljubljana, 50 Din; vojni kurat Bonač, Ljubljana, 100 Din; neimenovani, Rakek, 200 Din; Kari Vokač, veletrgovina, Ljubljana, 100 Din; Franc Li-pej, Brežice, 250 Din; Gvitlon Birolla, industrijalec, Zagorje ob Savi, 500 Din; Rikard Mihelič ml., Zagorje ob Savi, 300 Din; Kopitarna Winkle, Sevnica ob Savi, 1000 Din; Obenvalder & Co., Keller & Co, tovarna klobukov, Domžale, 500 Dtn; Ivan Kuralt, valjčni mlin, Domžale, 200 Din; Lojze Kristan, tovarnar sukna in pletenin, Zapuže, 300 Din; I. Oblak, Vrhniki, 200 Din; Avg. Agnola, trgov, steklentn, Ljubljana, 500 Din; Ivan Drašler, Dole, 100 Din; Josip Globočnik, Železniki, 300 Din; dr. Ivan Hu-bad, okrožni zdravnik, Skofja Loka, 100 Dtn; Županstvo občine Leše pri Brezjah, 50 Din; I. Knez, : veletrgovina, Ljubljana, 1000 Din; dr. Ludvik Gro-1 belnik, notar. Ribnica, 50 Din; Josko Majaron, lesna i trgovina in industrija, Borovnica, 100 Din; »Ob-I nova*:, gradbena družba. Ljubljana, 500 Din; sJugo-1 češka-, tekstil, industr., Krani. 500 Din: Jos Osolin. trgovec, Laško, 100 Din; dr. Ilans Arko, odvetnik, Kočevje, 50 Din. — (Dalje sledi.) Dne 13. marca 1929. DENAR Današnji devizni promet je bil znaten, največ pa je bilo prometa v devizi London, katere je bilo zaključeno nad 1 milj. Din. Popustil je tečaj Dunaja, dočim sta se London iu Trst učvrstiki. Privatno blago je bilo zaključeno edino v devizi Dunaj. Devizni tečaji na ljubljanski borzi 13. marca N29. povpraš uou. srednji sr. 12.111. Amsterdam _ 2jH2.2'.' _ __ ierlin ! 350.S0 1353.5' 1352.— 1 135?.- Bruselj — 791.01 — — Budimpešta — 993.y? — i 993.- Ourili I094.4D 1097.41 I09S.91 1093.90 Dunaj 798.94 SI j 1.94 •SC0.44 | 800.55 London 276.16 276.90 276.50 [ 276.47 Ve\vyork — £6.86 — | 56.87 Hariz — 222.2b — — Praga 168.35 I09J5 168.75 168.77 Trst 298.34 296.34 — j i98.IO Zagreb. Amsterdam 2279.25—2285.25, Berlin 1350.50-1353.50, Budimpešta 991.87—994.87, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 798.94—801.94, London 276.16—276.96, Newyork 56.76—56.96, Pariz 221.53—223.53, Praga 168.35—169.15, Trst 297.25—299.25. Belgrad. Berlin 1350.50—1353.50, Bruselj 789.52—792.52, Budimpešta 991.87- 994.87, Curih 1094.40-1097.40. Dunaj 798.94—801.94, London 276.16—276.96, Newyork 56.76—56.96, Praga 16855 —169.15, Trst 297.34 -299.34. Curih. Belgrad 9.12625. Berlin 123.37, Budimpešta 90.03, Bukarešt 3.095, Dunaj 73.02, London 25.24, Newyork 520, Pariz 20.305, Praga 15.39375, Trst 27.225. Sofija 3.75. Varšava 58.30, Madrid 77.10. Diuar notira: na Dunaju (deviza) 12.49875. (valuta) 12.44, v Londonu 276.55, v Newyorkn 175.50, v Pragi 59.30. VREDNOSTNI PAPIR)! Ljubljana. Celjska 158 den., Ljubljanska kreditna 125 den. Praštediona 850—860, Kred. zavod 170 den., Vevče 120 den., Kranj. ind. 275 den., Ruše 260-280. Stavbna 50 den., šešir 105 den. Zagreb. Drž. pap.: voj. škoda nr 424—425.50, kasa 423.50—425.50, termini: 3. 424-426 (424), 4. 427.50-429 (427), 5. 434 b., 12 460 b.. 7% invest. pos. 90.50—91 (90.50). agrari 54—55 Bančni pap.: Hipo 55.75 d., Poljo 17.50—18.50. Kred. 93 d., Jugo 94—95 (94), Lj. kr. 126 d., Medjun 57.50, Nar. 7025—7100, Prašted. 850 d., Srpska 156—157 (156), Zem. 140—145. Ind. pap.: Gutmann 200—205, Slavonia 5—5.50. Slavex 100—101 (100), Danica 156 —165, Drava 465 b., Šečerana 465—475, Osj. Ijev. 180—190. Brod. vag. 300 b.. llnion 194—195, Isis 21-24, Ragusea 500-505, Trbovlje 460-465 (465). Vevče 120 d., Piv. Sar. 215 <1. Belgrad. Narodna banka 7130, 7% inv. pos. 90.75, agrari 54.25—55, vojna škoda 422.50—423.50. 3. 425, 4. 429.75. Dunaj. Podon.-savska-jailran. 81, Wiener Bankverein 27.50, Bodencredit 108.80, Creditanst. 58.50, Escompteges. 23. Živno 138.25, Mundus 186, Alpine 39.90, Trboveljska 58. Kranj. ind. 36, Pra-ger Eisen 484.50, Leykam 7.25, Rima Murany 119.70. Les Na ljubljanski borzi je bilo zaključenih 5 vag. tramov. Tendenca neizpremenjena. Žito Hosa, ki je včeraj zavladala na trgu za pšenico, je danes radi zelo omejene ponudbe tega blaga, postala intenzivnejša ter je cena poskočila na 255—257.50 gornjebaška nakl. post. za promptno blago. Tudi Chicago in Budimpešta izkazujeta močan dvig cen za pšenico, tako da je predvideti tudi na našem domačem trgu nadaljnji dvig cene. Promet se vzdržuje v večjem obsegu. V Sloveniji je dokaj povpraševanja po pšenici in precej zaključkov. Dasi je za koruzo ra/.ineroma malo zanimanja, je postal tudi v tem predmetu položaj čvrstejši, enako tudi v pšenični moki, za katero je cona poskočila za 5 par. V ostalem ni izprememb. V Ljubljani notirajo: Deželni pridelki (vse samo ponudbe, slov. post., plač. 30 dni, dob. prompt): pšenica bč. 805 -307.50, marec 300—307.50. april 310—312.50, maj 315—317.50, moka Og vag bi. fko Ljubljana plač. po |>rejentu 420—425, bč. času prim. suha 317.50 -320, april 330 335, amer. Jellovv 325; ječmen bar. 345-347.5«, bč 380—332.50, oves bč. 305— 310. Zaključkov ni btlo. Tendenca čvrsta. Živina Na praški sejem 11. t. m. je bilo prignanih 846 glav goveje živine, od lega ir. Jugoslavije 30 bikov, ki so notirali 0.20 -6.80 Kč za kg živ« ttže. Nadalje jc bilo prignanih 4131 prašičev, od tega iz .Jugoslavije 200 špehnrjev, ki so notiral 10.90—11.80 Kč za kg žive teže. Tega dne je bik prodanih tudi 260 zaklanih jugoslovanskih Spohar jev po ceni 13—14.25 Kč. V Milanu notirajo: voli I. 4.70—6.20, II. -I —4.60. III. 2.70—3.90, krave I. 4.10—4.90, II. 3.10 —3.40, III. 2.30-3. biki I. 4.aH4W, ii. S.jjM-4.10 lire za kg žive tež«. &v<9h iimmei/? vrvenjem Kako se je zaljubil in poročil predsednik Masarvh V knjigi Razgovori s T. G. Masarykom piše K. Capek o pokojni Masarykovi gospej. Po spominih predsednika Masaryka poroča, kako se je Masarvk seznapH s svojo izvoljenko. Bilo je to v Berlinu, kjer je hčerka Mr. Garrigua Charlotte študirala na konservatori-ju. Stanovala je v penzionatu rodbine Goerin-gen. Tu se je nastanil le a 1877 tudi Masaryk in tu je spoznal svojo bodočo ženo. Znanje z njo opisuje Masaryk siam takole: Gospa Goeringen mi je mnogo pravila o gdčni Garrigue iu vsej njeni rodbini, zlasti o njenem očetu. Naravno je bilo, da sem bil na njo že naprej zelo radoveden. Ko je prišla iz Amerike, sem jo čakal nn oknu, da bi jo videl, ko vstopa iz voza. Nekoč smo bili vsi na izletu okoli Lipske-ga, kjer so nekdanje slovanske vasice, ki so tako mogočno učinkovale že na Kolltira. V čolnu smo se prevezli preko reke, čoln pu je preveč udaril ob breg in gospa Goeringen je padla v vodo. Revica je bila precej debela in bi gotovo utonila. Skočil sem za njo iu jo potegnil iz vode. Pri tem pa sem se nekaj prehladu in doktor mi je predpisal, da ostanem v postelji. Nisem mogel obiskovati predavanja in zato sem predlagal gdčni Garrigue in hčerki gospe Goeringen, da skupaj čitamo. Čitali smo nekatere angleške knjige, največ pa Buchleovo Zgodovino civilizacije . Tedaj smo se zbližali. Charlotte je odšla v Turingijo k svoji prijateljici. Ko je odšla, sem preudaril svoj od-nošaj do nje in ji napisal pismo, v katerem sem ji predlagal, da se združiva za vse življenje. Odgovor je bil nejasen; tedaj sem se odločil in odpotoval za njo. Imel sem le za železniško karto četrtega razreda. Dogovorila sva se. Charlotte je odpotovala v Ameriko, jaz pa sem se vrnil na Dunaj. Začel sem pisati svoje habilitacijsko delo o samoumoru. Na- Brezžični signali iz daljave 5 milijonov km l Sloveči skandinavski naravoslovec profesor Stormer je dokončal celo vrsto eksperimentov z brezžičnimi valovi, kojih rezultati opravičujejo najdrznejša pričakovanja. Profesor Stormer, ki je postal sloveč po razložitvi pojava severne Luči, si je sedaj postavil za nalogo, da preišče vprašanje, ali morejo brezžični valovi naših velikih oddajnih postaj zapustili atmosfero zemlje. Dosedaj se je mislilo, da brezžični valovi tudi največjih oddajnih zemeljskih postaj ne zapustijo zračne plasti, ki obdaja zemljo. Ta se namreč razširja do višine 150 km iu sega potem bolj in bolj razredčujoča se v prazni svetovni prostor. Najvišje in najtanjše plasti so močno nasičene elektrike in imajo posebno sposobnost električne prevodljivosti. Zato se je mislilo dosedaj, da ta plast vse brezžične valove zopet odbije nazaj na zemljo. Radi tega tudi najdrznejši raziskovalci niso smeli misliti na to, da bi se kdaj mogli pošiljati brezžični signali iz zemlje v svetovni prostor. Ko je Stormer nedavno znanstvenemu svetu sporočil, da je našel dokaz za to, da najvišje zračne plasti kratke valove propuščajo, se je to sprejelo s precejšnjo skepso. Dokaz, o katerem je takrat Stormer govoril, obstoja v večkrat do-gnanem dejstvu, da so se signali, ki so se od ogromnih oddajalcev kratkih valov v Holan-diji, Angliji in Norveški oddajali v prostor, po gotovem številu sekund vrnili in od sprejemnih postaj točno slišali. Brezžični valovi se v eterskeni morju razširjajo približno s hitrostjo luči, to se pravi, da v 1 sekundi pre-letijo 300.000 km. Ker je preteklo med oddajanjem signalov in slišanjein njihovega odmeva v sprejemnih aparatih redno več sekund krat sem dobil brzojavko od g. Garrigua, da je Charlotta padla z voza iu se težko poškodovala in da naj zato pridem. Ko sem se pripravljal na pot, sem dobil od nje pismo, da ni to tako hudo in tla se mi ni Ireba odtrgati od dela. Toda bil sem nemiren in odpeljal sem se vseeno na ladji »Herdeiv čez Hamburg in Havre v Ameriko. Takrat je potrebovala ladja iz Hamburga v Ameriko 12 do 14 dni. Naša pot pa je bila še posebno burna in zato smo potrebovali celih 17 dni. Herder in cela vrsta ladij Hamburg-ameriške linije : so bile zelo slabe ladje. Na prihodnjem potovanju se je Herder. tudi dejansko potopil. Neko noč, ko sem ležal v kabini, sem slišal silen pok in v kabino se je vlila voda. Moral sem si reči, da se potapljamo; toda to je bilo nekaj posebnega: drugi potniki so kričali, molili, jaz pa sem ostal miren in čakal, kaj bo. Pa eksplodiral je le kotel s pitno vodo. Charlotto sem našel skoraj zdravo. Kaj tedaj? Ugibal sem, ali naj ostanem v Ameriki in si najdem kako službo, ker sem izgubil s svojim odhodom lekcije, ki so bile moja eksistenca na Dunaju. Morda bi tudi v Ameriki dobil službo na kaki univerzi ali pri kakem listu, toda vseeno sem se odločil, da se vrnem in se habilitiram. Zaprosil sem gospoda Garrigua, da mi da denar za tri leta, dokler ne boni mogel sum preiživeti rodbino. Gospod Garrigue pa je bil Amerikanec. V Ameriki pa se razume samo po sebi, da človek, ki se poroči, preživi ženo sam. Zato je odbil podporo, ki jo je smatral za doto. Vseeno pa nama je dal 3000 mark in potne listke v Evropo. Nekaj časa nam je pošiljal tudi malo podporo. Dne 15. marca 1878 je bila poroka. Zjutraj najprej civilna na magistratu, zvečer cerkvena v rodbinskem krogu. Teden dni kasneje sva bila na poli na Dunaj. Led na Rajni. zopet poslali signale v etersko morje in so v sprejemnih postajah poslušali, kdaj se bo njih odmev vrnil. Topot so bili rezultati še bolj ugodni. V- enem slučaju je preteklo med oddajanjem signala in vrnitvijo njegovega odmeva celih 30 sekund. To bi, ako računamo ■hitrost valov s 300.000 km v sekundi, odgovarjalo potu 10 milijonov kilometrov, ki so jo valovi prehodili tja in nazaj. Razdalja med luno in zemljo znaša 400.000 km, iorej je razdalja, iz katere so prišli odmevi signala nazaj, skoraj 10 krat tako velika. Strahote lakote na Kitajskem Že v starih časih so bile znane lakote na Kitajskem, ki so se vedno cd časa do časa pojavljale. Zadnja velika lakota je bila 1. 1878. Takrat je po približnih cenitvah umrlo nad 8 milijonov ljudi od lakete. Letos pa vlada na Kitajskem taka lakota, kakršne ne pomni zgodovina Kitajske. V devetih provincah je vsled velikanske suše bila vsa žetev uničena. Suša je bila taka, da se niti v jeseni ni nicglo misliti na to, da bi se nanovo posejalo. Število ljudi, ki so že deslej umrli od lakete, se ceni od mednarodnega odbora za pomoč gladnim na 12 do 20 milijonov. Ta cdbor javlja med drugim: Povsod sami sestradanci. Od desetih hiš jih je devet zapuščenih. Od 1. oktobra do 31. decembra jc bilo same iz pokrajine šansi prodanih in odpeljanih 17.000 žena in deklet, katerih bedeča usoda je morda še hujša od preostalih. Vsepovsod ležijo Irupla cd lakote umrlih ljudi in ctrok, ki sc plen psev in roparskih ptic. Kljub precejšnji pomeči, ki prihaja iz vseli krajev sveta, ni zaenkrat nobenih izgledev, da bi se strašno stanje poboljšalo. Ped pokroviteljstvom Društva narodov in Rdečega križa prične te dni živahnejša akcija za pcmoč tem krajem. Norveški prestolonaslednik Olai s svojo nevesto švedsko princezo Marto. — V gradu Oskarhall, kamor naj bi se uselil mladi par po poroki, so naslj peklenski slroj ki so ga namestili anarliisii. — enkrat celo nad 10 sekund je sklepal Stormer, da odmev teh oddanih valov ne more priti več od omenjenih najvišjih zračnih plasti, ki sc vendar od zemlje oddaljene komaj 150 km, ampak da so morali priti k nam iz razdalje večili milijonov kilometrov iz svetovnega prostora samega. Zdaj so se li eksperimenti pordili po drugih. Iz norveških in liolandskih prstaj so Zverinska mati V Steyru se je te dni vršil proces prot' 32letni Alojziji Hochgatterer, ženi železniške ga kontrolorja, ki je bila obtožena, da je ute pila svojo sedemletno hčerko. Zakon med njo in kontrolorjem je bil več let prav idiličen. Pozneje pa se je ona podala razuzdanemu življenju. Mož ji je vedno oprostil njene grehe iz ljubezni do edine hčerke. Ker pa je žena kljub temu nadaljevala s svojim žalostnim življenjem, jc mož vložil tožbo za ločitev zakona. Da bi se možu maščevala, je Alojzija Hochgatterer neposredno pred razpravo, ko je bil mož v službi, odvedla sedemletno hčerko do reke ter jo brez usmiljenja vrgla v deročo vodo. Na obali je postavila nekaj igračic, da bi izgledalo, kakor da jc otrok sam padel v vodo. Ko so drugi dan našli truplo uboge hčerke ob reki, je tako odigrala vlogo žalostne matere, da nihče ni mislil na ta strašni zločin. Mož ii je med tem vse odpustil in sta delj časa živela v slogi in prijateljstvu. Pri zločinski materi pa se jc pričela pojavljati slaba vest in končno jc priznala svoje strašno dejanje. Te dni je ona stala pred sodiščem, kjer je priznala, da jc storila zločin iz sovraštva do svojega moža, ki je edino hčerko zelo ljubil. Obsojena je bila na deset let težke ječe. formi je šla nasproti mnogoštevilnejšemu sovražniku, cdbila njegov napad in potem prešla v protinapad ter vstaše potolkla. Ta zmaga ji ni dala nazaj samo moža, ampak je prinesla tudr Kclumbiji za dolgo dobo mir. Pred nekako 50 leti je igrala na severoza-padu Kanade veliko vlogo neka ženska, ki se je imenovala Harry Langley. Pomagala je potlačiti nevarno vstajo Indijancev 1. 1885. Kakor vemo, se danes ženske odlikujejo tudi v javnem življenju. Tako naj se spomnimo prvih ženskih ministrov v Evrcpi, Nine Bang na Danskem in Miine Sillanpaa na Finskem. Bang je bila leta 1924 minister za prosveto. Njena finska kole-ginja pa je pestala minister za socialno politiko. 12 let stara je vsak dan delala 10 ur kot delavka v neki predilnici, potem je bila v Helsingforsu služkinja. Nato je bila izvoljena za predsednico Zveze služkinj. L. 1927 pa je bila izvoljena v finski parlament. Ona je še danes na svojem mestu in je že veliko storila na polju socialnega skrbstva, varstva mladine in prohibicije. Do katerega leta je človek sposoben za delo? To je predvsem odvisno od klimatičnih prilik in navad, ki vladajo v posameznih deželah. So dežele, v katerih ljudje v najlepših svojih letih zapuščajo delo in se udajo mirnemu življenju. Na Angleškem delajo ljudje tudi do svojega 80 leta, dočim je v ostalih državah Evrope prav težko najti človeka, ki bi s svojimi 60 leti še vedno intenzivno delal. Tudi Amerika je znana kot zemlja delavnih starcev. To seveda se nanaša samo na severne ameriške države, kajti v južnih ljudje že s 50 leti prenehajo delati, če niso v to primo-rani. Sociologi mislijo, da je povprečna doba, do katere so ljudje sposobni za produktivno delo, starost od 55 do 60 let. V zvezi s temi raziskovanji prinaša nemško časopisje sledečo anekdoto: 901etni Berlinec je še danes član '■•■»ravnih odborov mnogih bank in redno ob-'• seje. Nekdo ga je vprašal, kako dolgo še delati. Odgovoril mu je: »Dokler mi abi Bog dal toliko moči, da lahko podpi-priznanice za dnevnico sej upravnih odborov, bom delal.« Madžarski rodoljub Pred par dnevi je skočil v Donavo z mostu, ki veže Budim in Pešto, starejši elegantni gospod. Dognalo se je, da je bil to 701etni plemič Dubovski. V pismih, ki jih je poslal svojim prijateljem, izjavlja, da jc izvršil samo-umor radi tega, ker ne more preboleti usode, ki je doletela njegovo domovino radi izgub-ljene vojne. Svoje premoženje je ta ekscen-trični plemenitaš zapustil društvom, ki se ba-vijo s propagando za revizijo mirovnih pogodb Madjarsko časopisje obširno izkorišča ta slučaj, da bi z njim čim bolj vzbudilo v širokih masah zanimanje za izredno živahno madjarsko protimirovno propagando. Lomilci ledu čistiio Vislo. Bojevita žena Sovjetska Rusija ima dva rdeča ženska generala, eden je gospa Urvazova, drugi pa je gospa Bulle. Pred več kot enim letern so ustrelili v Rusiji hčer nekega baltiškega generala, ki jc med j svetevno vojno služila v nekem kozaškem polku i v prvi ognjeni črti. Imenovala se je Saharčenkc in bila poročnik, ter so odkrili, da je ženska, potem, ko je bila težko ranjena. Pozneje je služila v Vranglcvi armadi in prišla v Pariz, nakar se je zepet vrnila v Rusijo, da tam zaneti zaroto proti covjetom, ki so jo I. 1Q27 ustrelili. Okoli 1. 1850 se je odlikovala v Kolumbiji mlada žena, ki je zbrala malo armado proti vsta-šetn, ki so bili ujeli njenega meža, ministra kolumbijske vlade. Visoko na konju v oficirski uni- ' Vlak, s katerim bi se moral vrniti gospod ravnatelj, je vsled snežnih znmetov obtičal Za duha in srce Prireditev konservatorustov V torek 12. t. m. jc Imelo ljubljansko društvo honservatoristov interno koncertno produkcijo za povabljene. »Nekoč — sedaj«, je bil njen motto. Prva na programu je bila Bachova Kuntala o kavo-■pivki, ki jo je naštudiral prof. Jeraj in ki so jo izvajali pevci kons. Arko Herto, G oslič Josip, Rus Marjan; na instrumente so jih spremljali kons. Pfeifer, Dermelj, šušleršič, Leskovic, lieza ln 14-povšek. IzvajaČi so bili v nošah zač. XVIII. stol. in so nekako pretvorili klavir v rezljajoč stari klavi-cimbal. Prav lepo, da se mladi glasbeniki danes zavzemljejo za Bacha! Za današnje glasbeno hotenje je ujega siudij večjega pomena ko vsa roman-. tika in impresijonizem! Kantata je lepo uspela v izvedbi, slika izvajačev je bila originalna v občutju. Druga točka je bila umerjena Marcellova sonata za cello, ki sta jo odigrala Leskovic (cello) in Lipovšek (klavir). Nato je kons. Vedral Ljudmila odpela Kfiikovo Uspavanko in originalno Jirakovo Chanson d' amour. Lipovšek M. je odigral na klavirju neznatpejši francoski skladbi (Auric, Prnlude, Poulenc, Val se). Na produkciji sta se pokazala z deli tudi dva skladateljska naraščajnika iz šole prof. Osterca, in sicer šušteršič z dvema stavkoma iz Kvinteta in K a n $ i g a j z Dedkom samo-nogom za sopran in klavir, šušteršič piše zelo li-nearno-alonalno; ponekod je malo soroden po lormi in občutju Hlndeinithu Arija je bila simetrična z medstavkom, Menuet dvodelen in bister. Talent je tu, šola tudi, treba pa je še mnogo. Rančigaj v Dedku Samonogu napravi vtis, da se je dal vplivati po Stravinskeiu. Prav lakol Meni se zdi, da je Stra-vinski edini komponist, ki res sodobno misli in sklada. On pove, kar hoče, naravnost, brez orna-menta in sentimenta- — kje, za Boga, v našem betonskem, prozaičnem času pa še'kdo vidi ali čuti kak razlog za romantiko, le kje? V primeri s Stra-vinskim se zdi, da vse ostalo, če "e v življenju, pa vsaj v glasbi h 1 i n i neko čustvenost, solzavost, lepotnost, ki je v duši danes ne more noben drugi imeti kakor človek, ki ne raste iz tal sodobnosti, nego je nekako duševno preostal iz davno premo-ganih svetov... Gna Arkova je končno še zapela Blravinskega ciklus .Iz mladosti Tako je prav, da! Vendar, hvala Bogu, imamo kcit nodobne glasbe v našem naraščaju, ki sem jih odkrito vesel. Bog jim daj čim prej zrasti! Samo enega naj se mladi boje: domišljavosti. Ta odreže mlademu talentu vsako niožnosi nadaljnjega razvoja; '.aleiit pa mora biti vsako sekundo boljši in ne sme zaostali v razvoju ni za hip! Končno je prišla posrečena šala: Na tema narodne »Izidor, ovčice pasek je pet mladih skladateljev napravilo sedem variacij. kons. J u v a n e c eno v Mozartovem in eno v Bachovem žanru, Lipovšek a la Debussv, Leskovec ala Chopin, šušteršič violinsko kadenco, šivi« po euo chanson trisle in eno v plesni obliki. Nekatere so bile prav posrečene. Take šale so dobra šola ca invencijo in bistre glasbeuo fantazijo. Zakaj pa ne bi naši konservatoristi napravili javnega koncerta v tej suši? S, V. ______ ___________ .... . jastjo segal po tej knjigi, je pričakovati. Je res zanimivo brati to dramo. Prevod je oskrbel dr. Nemo. Knjigo je v dostojni opremi izdala Umetniška Propaganda. — da. * Franjo luklj«, Iz mojih spominov. II. del. V Ljubljani, 1929. Založila Jugoslovanska knjigarna. _ Nestor naših politikov obravnava v II. d«lu svojih spominov dobo slovenske politične zgodovine od Taafeja do Badenija (I. del, ki je bil izšel 1. 1926. je naslikal dobo od narodnega preporoda do Taafeja), O nad vse zanimivem II. delu bomo v najkrajšem ča?u izpregovorili. v Comedie Francaise pride gostovat v Zagreb ter bo dalo dve predstavi, in sicer v soboto 16. t. m. Bernsteinovo dramo »La Rafale« (Vihra), v nedeljo 17. t. in. pa Geraldijevo dramo »Aimer« (Ljubav). V obeh delih igrata glavni vlogi prvaka Comedie Frangaise: gospa Maria Terezija Pierat in gospod Maurice Rene Escande. Velik neuspeh. Narodno kazalište v Zagrebu si je zaželelo tako zvano revijo, katerih zagrebška publika še ni videla (v Zagrebu namreč). Pa je angažiralo dunajski »Femina lheater« z njegovimi »girls«, jfizzom ter drugimi pritiklinami, toda to podjetje je poslalo v Zagreb tako slab materijal, da se je predstava končala z žvižganjem, ropotanjem in škandalom. Uprava N. K. že vplačani denar za vstopnice k drugi predstavi vrača. Da se je uprava pošteno blamirala, ni treba posebič povdarjati. Radio Nova polarna knjiga (Nobilova pot na severni tečaj.) Hitro smo dobili Slovenci prevod tega dela. Novembra lanskega leta je dr. Behounek komaj končal svoje delo danes lahko beremo že tiskan slovenski prevod Knjiga obsega 121 strani To je samo prvi df& Drugi del izide v kratkem. Češki učenjak dr. František Bžhounek je bil soudeleženec znane ponesrečene ekspedicije italijanskega generala Nobila na severni tečaj. Časopisna poročila zadnjih mesecev so si večkrat tako nasprotovala, da je bilo težko posneti iz njih pravo lice tega tragičnega pohoda. »Kot znanstveni sodelavec ekspedicije sem imel priložnost, da sem se udeleževal pripravlja nih del, poleta iz Milana do Kraljevega zaliva in polem poleta na tečaj, ki je končal s katastrofo in našim sedeinledenskini bivanjem na ledeni plošči. V tej knjigi sem se trudil objektivno opisati to ekspedicijo, kolikor sem bil prisoten, in podati svoje vtise nevtralnega udeleženca. Točno navajam vse okolnosti,. kakor sem jih videl in po možnosti izjave posameznih oseb, doslovno. kolikor se jih še spominjam. Moj edini namen jc bil ta, da si bravec sam ustvari stvarno in pravično sodbo o pohodu in posebno o tistih njegovih fazah, ki so bile nekoč podvržene tako ostri kritiki celega sveta. Prizadeval sem si pisati brez pristranosti za to ali ono osebo; moj princip pri pisanju te knjige je bil le ta,' da bi ustregel resnici in temu principu sem podrejal vsa svoja osebna čuvstva.« Tako pravi dr. Behounek v predgovoru k svoji knjigi. Prvi del obsega predpriprave, polet od Milana do Kraljevega zaliva, tamošnje dogodke, katastrofo »Italie« pri poletu na severni tečaj, do Malgreuove smrti. Še zanimivejši bo gotovo drugi del, ki bo obsegal doživljaje na ledeni plošči in rešitvene eks- MLADINSKE AKADEMIJE V RADIJU Pri naši oddajni postaji pogrešamo številnejših otroških nastopov. In vendar smo amaterji tako hvaležni za vsak otroški glasek, ki ga slišimo po radiju. Nič ne rečem, radi poslušamo zanimiva predavanja, tudi pravljice radiostriea ln radiotetke nam gredo k srcu, a otroški glasek je pa le naj-pi isrčnejši. Kako nas je V nedeljo popoldne razveselila šentjakobska šola s svojimi lepimi dekla-macijami in z ljubkim petjem. Skrbno izbran program, vzorna disciplina — saj nisi slišal najmanjšega šuma med celoumim nastopom — je dokaz, da je učiteljstvo tamoSnjega zavoda priredilo akademijo z ljubeznijo in z vso vestnostjo. In tako je prav! Želimo le še več takih prireditev! Tu imajo ljubljanske in okoliške šole krasno polje za izven-šelsko kulturno udejstvovanje. Nadvse bomo veseli podobnih prireditev. Je že tiiko! V teh zmate-rializiranih časih, ko sinejo Ideali v vse, ko človeštvo časti in moli le zlatega teleta, je edinole nedolžna nibdina še tista, ki nam more nuditi čistega nedolžnega veselja. Naj bi se čimpreje oglasila spet kaka šola s podobnim programom. P. * Ljubljančan sprejema angleško postajo ua detektor. Od prijatelja našega radija smo prejeli tole zanimivo pismo: »Debelo sem gledal v nedeljo prijatelja, ki mi je čisto resno pripovedoval, da včasih ž detektorjem boljše cuje tuje, tako nemške in celo neko angleško postajo kot pa ljubljansko. Na moj ugovor, da je nemogoče, mi je to tako svečano in prepričevalno zatrjeval, da sem uvidel, da je sam o tem trdno prepričan in ls me ne — »vleče«. Končno se vendar spomnim na -.Sprehod po Evropi« in ko mu pojasnim, da ima na . boljšem sorejefouc več zaslug Sestelektronski Itadione v studiu po,stil je kot pa njegov detektor, je pa on debelo gledil. F ..k. Tudi od drugih amaterjev smo čuli jako laskava mnenja o teli »Sprehodih« iii so ljubljanski postaji zelo hvaležni, da jim za uameček nudi še sporede drugih postaj, ki jili s svojinlt aparati ne morejo dobiti, prosijo jia, da bi napovedovalec javil, odkod in kaj prenaša, ker bi jim to š» novečalo užitek. V Monakovem grade nov studio, ki »o najmodernejše opremljen z vsemi tehničnimi sredstvi in glasbenimi instrumenti. Da osvetlimo širokonotez-nost naorav, omenimo samo, da bedo v studiu namestili koncertne orgle z več ko 50 registri in 3000 piščalkami. Programi i Četrtek, 14. marca: 12.30 Reproducirana glasba. — 13. Časovna napoved, reproducirana glasba — 13.30 Stanje vode in borzna poročila — 17 Koncert Jonny Jazz-band. — 18.30 Prašičereja, inž. Rado Lah, — 19 Ceščina, g. Novak. — 19.30 Zgodovina Slovencev, prof. Kranjec. — 20 Pevski so-1 is to vsi-i večer, poje ga. Ribičeva, članica kr. onere. 1. Forster: Ta Ljubezen — 2. Forster: Zapuščena — 3. Dev: Pastarlca — 4. Dr. Krek: Ali veš? — E. Adamič: Molitev — Ug. Gostič in M. Rus po- REKOtDtC REZ-;u-lTATE amo s TUNGSRAM PEiraPD t*yw „Mi gremo lahko tudi v gledališče, tt pravi mlada gospa M i ca. „Tudi takrat ko peremo, imamo časa, ker nam je težko opravilo pranja odvzel RADION, ki pere sam." Varuje perilo! jeta dvospeve.. 1. Gounod: Prolog iz opere Faust — 2. Smelima: Prodajni nevesta — 3. Štiri narodne. — 22.Poročila in časovna n;i|>ovpd. Petek. 15. marca: 12.30 Reproducirana glasba. — 13 Časovna napoved, reproducirana glasba. 13.30 Stanje vode in borzna poročila — 17 Koncert Radio-orkestra. — 18.30 Gospodinjska ura, gdč. Krekova. — 19 Francoščina, dr. Leben. — 19.80 Uvod v glasbeni svet, dr. V urnik. — 20 Za črnini zastorom. v spomin Holmslava govori član nar. gled. g. Gregorln. Nato večer Radio-kvarteta (gg. Jeraj Bravničar, Kersnik in" Eržen). 1. R. Straufi: Po tihih gozdnih potili — 2- Musorgski: Solza — 3. Linke: Idila kresne noči — 4. Weber: Uvertura k Oberonu — 5. Bizet: Fantazija iz Car-mena — 6. Boccherini: Menuet — 7. Rahmaninov: Elegiia — 8. Ziehrer: Romantični valček. — 22 Poročila in časovna napoved. Drugi programi: Četrtek, 14. marca. Zagreb: 13.15 Plošče — 17.30 Plesna glasba — 19.30 Prenos iz Prage: Simfonični koncert češke filharmonije. — Praga: 11.15 Plošie — 12.30 Orkester — 16.20 Za otroke — 16.30 Orkester — 19.30 Koncert češke filharmonije: Haba: Uvertura — Axman: Suita — Rožicki: Koncert za klavir z orkestrom — R. Straufi: Smrt in noveliranje — 21.80 Igra 22.JJ0 Plošče. — Stuttgart: 10.»>, 12.15 iu 13 Plošče — 10 Kramljanje o negi cvetlic — 16.15 Operne fantazije in pesmi — 18.15 Gos|>odar-sko predavanje: Ka/lcli. trnsti, koncerni — 18.4-"» Zdrav, pred.: Telovadba za dojenčke — 'JO Vesele dugodbice — 21 Komorna glasba: nnto zabaven večer. — Bern: 12.50 Plošče (resna glusba) — 16 Koncert — 16.3» za mladino — 17 Koncert — 19.30 Kaj snu doživel v detektivski službi — 20.30 Tann-haiiser, opera. — Ka'ttwire: 12.35 Mladinski koncert — 17.55 Komorni koncert — 20 Prireditev o p.iliki ogrskega nar. praznika — 22.30 Plesna glasba. — Rim: 13 Trio — 17.30 Petje in glasba -20.45 Simfonični koncert. — Berlin: 16 šala in človekoljubnost — 16.30 Koncert — 20.45 Koncert za 125 letnico rojstva Jota. Straulia; nato plesna glasba. — Dunaj: 11 Kvartet Cerda — 16 Kvartet Silving — 18.40 Zdrav, predav.: Sluh in čut za mirovanje ter gibanje — 20.05 Arije in pesmi — 20.40 Resno in zabavno o podoknicah s peljem in glasbo. — Toulntisn: 13.45 in 21.30 Koncert. — Milan: 11.15 Plošče — 13.30 kvartet — 16.30 Kvintet — 17.20 otroško petje — 20.30 Eruani, opera. — Budapest: 9.15 Koncert 12.05 Klavirski koncert — 16 Pesmi in predavanja — 17.40 Koncert opernega orkestra — 20 Ogrske pesmi in ciganska kapela — 21.15 Ogrska komorna glasba — 23 Vojaška godba — Varšava: 12.35 Koncert varšavske filharmonije — 17 O knjigah • 17.55 Komorna glasba — 22 Plesna glasba. Sir Arthur Conan Doyle: Izgubljeni svet 85 (The losi world.) Roman. A »English Re\view je vprašala po Conan Doylevem nastopu znanega strokovnjaka na področju podvodnega živalstva, kaj misli o morski kači, in ta je objavil s podpisom »Naiuralist« nekoliko uvaževanja vrednih podatkov iz arhiva britanske admiralitete. Omenim pred vsem poročilo parnika Castilian«, ki je bil dne 12. decembra 1.1857 ob šestih zvečer sredi Atlantike ob zapadno-afrikanski obali in blizu otoka sv. Helene, zadnjega bivališča velikega Napoleona. Kapitan Har-rington v družbi častnikov Davisea in Huillerja je baš gledal na poveljniškem mostiču otok, ko se je prikazala samo 20 metrov daleč sredi morja čudna pošast. Njen vrat je bil vsaj 12 metrov dolg in 100 metrov naokrog je bila voda na mah temnorjava. Z daljnogledom so ugotovili mornarji, da izpremenijo barvo vode pod morsko gladino vidni udi živali. Tako je bila torej velika. Plula je počasi proti obali, merila je vsaj 300 do 4C0 čevljev, imela temnorjav hrbet in vrat ter rumenkastobel trebuh. Pozneje je v pismu Ti mesu« od 16. Februarja 1858 kapitan Harrington dodal: Kljub dvomom znanstvenikov sem neomajno prepričan, da bivajo v oceanski globini še nepoznana strašila. Kot izkušen mornar ne bi nikoli zamenjal onega nestvora s kako drugo živaljo. Saj smo ga opazovali prav blizu in pomota je izključena v daljavi 20 metrov. Mislim, da so te živali jako redke in se maiokaaj prikažejo na površju.« Kapitan Dravver, poveljnik >Pauline«, je bil dne 8. juli.ia 1875 blizu rtiča San Roc na braz'lski obali (5" 13' južne širine in 35" zapadne dolžine) ko je zagledal tri velike kite Najbolj čudno pa je bilo, da se je oviialo okoli enega kita velikansko strašilo v obliki kače z rjavim hrbtom, belim trebuhom, oriaško glavo, vrat in gornji život so merili vsaj 40 čevljev. Tekoin 15 minut ie tiščala ta zver kita v velikanskih šapah in ga tresla kakor hruško, potem pa ga je potegnila pod vodo. Najbolj čudno pa Je bilo ponovno srečanje teden pozneje, dne 13. julija. Zdaj je drevela pošast naravnost proti lad ji z visoko dvignjenim, do 30 metrov dolgim gornjim životom. Zdelo se je, da hoče napasti ladjo. Moštvo je že pripravilo orožje. Toda pošast je izginila pod vodo, preden se je približala ladji. Osebna ladja kraljice Viktorije »Osborne« je srečala dne 2. junija 1.1877. do zdaj nepoznano strašilo. V uradnem poročilu stoji: »Zvečer dne 2. junija ob popolnoma mirnem morju smo zagledali več čudnih plavajočih, 30 čevljev dolgih in do 5 čevljev visokih teles. Pri natančnem opazovanju se je razločilo glavo, dve plavuti in do 30 metrov dolg hrbet. Glava je merila vsaj 6 čevljev, vrat je bil ožji in meril v plečih do 15 čevljev, plavuti sta bili po 15 čevljev dolgi. Kre-lali sla se kakor želve. Vsa žival je spominjala na orjaškega tulenja, samo da je bil vrat daljši, in se je videl pod vodo še rep. Bila je torej nečuveno velika, vsaj 50 čevljev dolga. Leta 1884. je sporočil poveljnik fregate »Daedal«: dne 6. avgusta na poti iz Indije smo bili pod 24" '14' južne širine pa 9" 22' vzhodne dolžine. Ob petih popoldne je zaklical kadet Sartorifi«, da se bliža z veliko naglico neka čudna stvar. Moštvo je bilo pri obedu. H kadetu so stopili: poročnika Drummond in Barette pa jaz, kapitan. Zagledali smo vsi enako, da drevi izredno urno dolgo strašilo v obliki kače. Plavalo je tako blizu, da bi se natančno razločile v tej daljavi človeške poteze. Izginila je v smeri proti iugo-zapadu in tako naravnost, kot bi zasledovala kt>ko manjšo žival ali drug plen. Glava pošasti je itnela kačjo obliko. Život je temnorjave barve, toda z rumenkastobel i mi madeži po vratu in prsih. Na hrbtu se je videla neka griva, oziroma vrsta ribjih plavuti. Vsa ta poročila so čudno slična, dasi izvirajo iz najrazličnejših krajev in let. Arhiv admiralitete varuje še veliko siičnih obvestil. Zadnje je menda poslal poveljnik Rotomohane« kapitan Aleksander Coeur. ki je videl 1.1891. z moštvom vred ob Novo-zelandski obali med Napireom in Guisbornom slično, 100 čevljev dolgo strašilo. Pozneje so slične vesti prenehale. Šotrudnik English Revvievvv tolmači to s tem, da se zdaj boji zagledati morsko kačo« vsak mornar, ki noče izgubiti službe ali vsaj zasloveti .kakor lažnik. In vendar je strokovni šotrudnik uglednega angleškega mesečnika na strani Conan Doylea. Pravi, da so kljub velikim izpremembam v teku tisočletij, trpeli oceani manj kakor celina. Zato so se lahko ohranile v globinah t. zv. predpotopne živali. Seveda moramo počakati, da dobimo dobro fotografsko sliko morske kače. Če se to posreči, se bodo skesali neštevilni nejeverneži, kakor se je to zgodilo z junaki »Izgubljenega sveta«. Vsekakor pa ima roman trajno vrednost, in pripomniti je zopet treba, da so napovedale slične duhovite knjige nebroj pozneje uresničenih odkritij in izumov. KONEC. ro-nenn:" 00 S H p iT OS S » p g• 3 — - -i =-™ gr - "'S3.S- x~r.tr O • 5 ° n >* r, n' 3 H^fflSs 2.? O0> a1 n !J» » < N nA'-.? -■ n d i - " GJ ~' | O uj < & O r* ° < c-i*" D1-«!! C 3'PlSs 02 3"» ^ H-1 ^ —' . - C/iN- < HGc n O^e o F1CV OS ? Og Om£-< 3 5 S , * <»> S ' ' r- < O p K> , g cSš^g- jtFS Ssf o P'? < P S ~ f 1 W-K, Mali oglasi Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 1'50 Din. Najmanjši znesek 5Din.Oglasi nad 9 vrstic se računajo viŠje.Zaoqla*e >troqo tt-govskega in reklamnega značaja vsaka vrstica 2Di'r?. Naimanjji zneseklODin.Pristojbina z.a šifro 2Din.Vsakogla> treba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo le.čejepriložena znamka.Cek.račun Ljubljana10.3M9.Tel.'št.2?-2g BZSSffl Vajenca za krojaško obrt sprejme krojač Smole, Sent Vid nad Ljubljano. Dekle pridno in pošteno, za vsa hišna dela, se sprejme. - Vpraša se: Ocvirk, Poljanska cesta 53. Manulakturist t večletno prakso, se sprejme v veletrgovino R. Stermecki, Celje. V ponudbi je natanko navesti dosedanjo službovanje in priložiti prepis zadnjega šol. spričevala.. Kupimo Kože divjačine kupuje L. ROT lcrznar — Mestni trg — Ljubljana. Služkinja za vse se sprejme. - T. I. Smon-tare, Maribor, Magdalen-ska ulica 15. 1 Službciičejo Trgov, pomočnik brez sredstev, prosi službe takoj ali pozneje v trgovini z mešanim blagom v mestu ali na deželi. Stanko Munda, Jur-šinci pri Ptuju. Krojaški pomočnik išče mesta pri boljšem mojstru, bodisi v mestu ali na deželo. - Ponudbe prosim na upravo »Slov. pod »Krojaški pomočnik« št. 1765. Moško kolo s prostim tekom, rabljeno, a snažno, kupim. -Križevniška ul. 8, Ljublj. Prodamo Prodam večjo količino sodarskega orodja, nekaj kubičnih metrov sodarskega hrastovega lesa in 300 železnih obročev. Vse je v dobrem stanju. Cena se izve pri lastniku. Josip Pire, Leskovec pri Krškem. Spalnico hrastovo, masivno, s psi-ho, novo, prodam za 4800 Din. Komenskega ulica 34. Puhasto perje kg 38 Din, razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Izkoristite priliko, dokler traja zaloga. L. Brozovič, kemička čistiona perja, Zagreb, Ilica 82. Branjevci, pozor! Lepa jabolka, največ ma-šancerjev, prodam 1500 kilogramov po ugodni ceni. Josip Dom, Slov. Bistrica. ESSSI^ BBKiBfViSEV^flHrasBBffl! V najem ali v obdelavo na polovico oddam srednje veliko posestvo, 20 minut oddaljeno od želez, postaje; posestvo je v dobrem stanju, lega hribovita, glavne panoge: sadjarstvo in živinoreja. — Splošni pogoji in naslov v upravi Slovenca pod ■ Sadjarstvo 2452». VVvi'',.,>■ ' JE Posestva Posestvo v bližini Konjic, se proda z vsem inventarjem. Cena 600.000 Din. - Naslov na upravo »Slovenca« v Mariboru pod »600.000«. Trgovsko hišo prometno, z 5 oralov posestva pri Mariboru, proda za 250.0C0 Din Zagorski, Maribor, Tatenbaho-va ulica 19. Podzemno klet s hramnimi sodi, skladišče in pisarniški prostor v pritličju, oddam v najem s 1. aprilom na Celovški cesti 42. Eventu-elno tudi obcestni lokal. - Vprašati v k i s a r n i Vodnik, istotam. Hiša ob glavni cesti, blizu trga, pripravna za vsakega obrtnika ali vpokojenca, 3 sobe, predsobe, kuhinja, shramba in delavnica, vodovod, vse v najboljšem stanju, in Mp- HIŠA z gozdom, njivo in vrtom, v prijetni vasi blizu trga, pripravna za vpokojenca, 2 sobi, kuhinja in predsobe in shrambe, se zaradi preselitve proda. -Več pri Karelu Cizelj, Vransko pri Celju. Spretna kuharica snažna in poštena, vajena gospodinjstva, išče službo v župnišču. - Naslov v upravi štev. 2448. itanovaiija Opremljena soba s hrano, se odda. - Kje, pove uprava v Mariboru. Spalnico divan, razne skrinje, kuhinjsko opravo, štedilnik iz litega železa, nekaj premoga, ugodno prodam. Filip Smrekar, Rožna ul. 8. Ljubljana. - Ogleda sc od 1 do 5 popoldne. Mlekarske stroje kompletne s pritiklinami, primerne za vsako mlekarno ali sirarno, prodamo vsled nameravane opustitve mlekarne za polovično ceno. Najbolj priporočljivo za kako novo mlekarno. - Ponudbe na upravo Slovenca pod Mlekarski stroji it. 2475. Akademik daje srednješolcem in-strukcije iz vseh predmetov. - Ponudbe upravi Slov. pod značko: Pouk. Akademik ki jc inseriral zaradi in-štrukcije v Slovencu pod šifro Akademik«, naj se ogla.si v naši upravi 2449. Zaslužek Visok zaslužek se nudi potnikom in potnicam, kateri obiskujejo privatne stranke in to po vsej državi. Predmet v vsaki hiši neobhodno potreben. - Ponudbe na podružnico Slov., Celje. Velika izbira najnovejših svilenih klobukov in slamnikov Modni salon Stuchly-Maške Ljubi,-»na, Židovska ul. 3. po znano nizki ceni. - Žalni klobuki vedno v zalogi. Dobičkanos. posestvo krasno, zaradi družinskih razmer naprodaj. - Ponudbe pod »280.000 Din« na podruž. Slov. v Celju. Ažurira in plisira se: Rcsljeva 12. ■(rutno moko In rženo moko vedno svežo, kupite zelo ugodno pri A VOLK. LJUBLJANA Rcstjcva cesta 24. iN ** povsod Namočena polenovka vsak petek. - Anton Legat, trgovina - Ljubljana, Miklošičeva eesta 28.. ČEŠki semen. OVES čebulček, grahoro, kakor tudi vsa druga poljska in vrtna semena nudi najceneje Sever & Komp., Ljubljana, - Gosposvetska cesta št. 5. Radio Nauk o radlolctinliii Spisal Leopold Aiidree Broširan Din 60'—. vel«n Din 76"- Jugoslovanska Knjigarno v Liublioni. Automobiiisti I Motoclkllstll Šofer m samovozač Spisal inž. Josip Štolfa. — Cena vezani knjigi Din 140 — Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Kuharico veščo kuhanja v večjih količinah, vajeno vseh kuhinjskih opravil, staro 30 do 40 let, sprejme v stalno službovanje Kmetijska šola na Grmu. Plača po zmožnosti od 300 do 500 Din mesečno. Oglasiti se pismeno ali osebno pri ravnateljstvu Kmetijske šole na Grmu, p. Novo mesto. t Naznanjamo pretužno vest, da je naš oče, ded, praded Anton Rovšnfk preužitkar po kratki bolezni, previden s sv. zakramenti, v torek 12. marca ob 11 zjutraj izdihnil svojo blago dušo v 93. letu svoje starosti. Pogreb se vrši v četrtek 14. marca 1929 ob 10 dopoldne iz hiše žalosti s Podvrha št. 12. Braslovče, dne 12. marca 1929. Žalujoče družine: UČAKAR, PAULN. ROVŠNIK, LESKOVŠEK in BRINOVEC. Opozarjamo no .Klali oglasnih' v našem dnevniku. — Poslužujte se ga ob vsaki priliki vVv ZsK: % 4. V «/-.. O 7%' Prvi mennciner s temeljitim blagovnim znanjem, oženjen se sprejme. Prosto stanovanje in de! vrta. — Ponudbe z referencami na: ED. SUPPANZ, PRISTAVA. hvala.. Podpisani se tem potom najiskre-neie zahvaljujem podpornemu društvu „Lfudska samopomoč'1 v Mariboru za takoj izplačano pripadajočo mi podporo po smrti mojega očeta Ivana AudiČ, in priporočam to prenotrebno društvo vsakomur v takojšnji pristop. Vojnik, dne 7. marca 1929. Ivan Audič ml. Zahvala. Podpornemu društvu „ Ljudska samopomoč" v Mariboru izrekam tern potom najlepšo zahvalo za znatno in v polni meri izplačano mi podporo po smrti moje žene Antonije Te mik in priporočam to koristno društvo vsakomur v takojšnji pristop. Marenberg, dne (j. marca 1929. Franc Ternik, posestnik. Epilepsijo, padafrico. krče zdravi uspešno EPILEPSAN Zoični kamen popolno izgine z uporabo lYOLITHON-LITHOPELLON-a Oba izdelka so z velikim uspehom preizkusili na dunajskih klinikah. Podrobna navodila: Lekarna Sv. Stjepana, Osijeklll Lesna industrij« IVAN RUS v Loškem potoku naznanja vsem trgovskim prijateljem, da je njen večletni in neumorno delavni uradnik, gospod Emil Švigel danes ponoči po dolgi in mučni bolezni, v starosti 60 let, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se bo vršil v petek dne 15. marca ob 9 dopoldne iz Travnika na pokopališče k Sv. Barbari na Taboru. Loški potok, dne 13. marca 1929. Zahvala Vsem, ki so izkazali zadnjo čast mojemu ljubljenemu možu Franju Mercina na njegovi zadnji poti, se prav prisrčno zahvaljujemo. Zlasti pa se čutim dolžno se zahvaliti prečastiti šentpeter-ski duhovščini ter v D. M. v Polju, Glasbenemu društvu »Ljubljana* za krasno pete žalostinke, gospodu dr. Jenku za ves trud, vsem darovalcem krasnega cvetja, ter za vse osebne kakor pismene sožalnice. Najsrčnejša zahvala zlasti vsem mnogoštevilnim prijateljem, ki so mojemu možu v bolezni izkazovali svoje prijateljstvo ter se na zadnji poti izkazali, da sc bili res pravi prijatelji. Vsem skupaj: Bog povrni! Ljubljana, dne 13. marca 1929. ANICA MERCINA. J Vsem sočustvujočim srcem javljamo tužno vest, da je Bogu vdano preminula naša zlata, dobra mamica oziroma tašča, gospa Frančiška Vrhunc gostilničarka in posestnica v Prašah Prejenjalo je utripati najblažje srce. Omahnile so za vedno roke, ki so bile revežem vedno razprostrte. Pogreb se vrši v petek 15. t. m. ob 9 iz Praš na pokopališče v Mavčiče. Najblažji duši najblažji spomin! V Prašah, dne 14. marca 1929. Rodbini: Vrhunc in Jak. Potrti globoke žalosti naznanjamo tužno vest, da je naša srčnoljubljena hčerka Ana Jeglič učiteljica in konservatoristka dne 12. marca 1929 ob 18 zvečer, po kratki in mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala. . .. P(?grf.b ljubljene pokojnice se bo vršil v četrtek 14. marca ob pol 4 popoldne iz hiše žalosti v Cigaletovi ulici 4, na- pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 12. marca 1929. Žalujoči ostati.