Poštnina plačana v gotovini Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA ffchaja dvakrat tedensko. In sicer vsako sredo h vsako soboto. Uredništvo In eprava: Maribor, Rnška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica -(Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne »prejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. © Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socljalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Mali« oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znala mesečno Din II.—, za inozemstvo mesečno Din 18.—. Čekovni račun št 14.335. Štev. 7 Sreda, 24. Januarja 1934 Leto IX Navdušenje delavstva za ustano vitev svoje politične stranke Obesila se I« tudi Ljubljana Minulo nedeljo ob 10. uri dopoldne se je vršilo v Ljubljani v veliki dvorani Delavske zbornice dobro obiskano zborovanje delavskih zaupnikov (okoli 150), ki je jasno pokazalo, da ima delavstvo velik interes na političnem udejstvovanju. Sodrugi in sodružice najrazličnejših strok, in od najstarejših do najmlajših, so prišli z iskrenim namenom, da sodelujejo v obnovljenem političnem delavskem gibanju. V imenu akcijskega odbora je otvoril s kratkim nagovorom zborovanje s. Mlinar. O dnevnem redu sta poročala ss. Lojze Sedej in Jurij Stanko, V razpravo so posegli ss.: Ravnik. Koro-?ec> Ajdišek, Trškan, Štukelj in Mar-jak. Iz poteka poročil in razprave posnemamo nekaj značilnejših momentov, ki so jih posamezni govorniki poudarili. Predvsem so naglašali vsi govorniki in go-vornica, da je vprašanje, ali ustanovimo stranko ali ne, odveč, ker vsi čutimo potrebo po političnem udejstvovanju. Razvoj kaže, da je boj proti fašizmu in kapitalizmu potreben, in sicer predvsem za demokracijo proti vsakršnim političnim stremljenjem. To je v interesu delavstva in šibkejših stanov sploh, kmeta, obrt- In n|e okolica. — Soglasen sklep za ustanovitev stranke bdi. Že pri občinskih volitvah je delavstvo iz lastne iniciative postavilo svoje liste. Odziv volilcev v Dravski banovini na to iniciativo je bil jako ugoden. Prav velik interes na ustanovitvi stranke imajo tudi nameščenci, zasebni in, državni vseh kategorij. V enaki meri inteligenca, ki jo ogrožajo prav tako eksistenčni pogoji kakor delavstvo. Govorniki, ki so posegli v razpravo, so poudarjali enodušno nujnost za ustanovitev socialnodemo-kratične stranke nika, torej naroda. Dve glavni zahtevi delavstva sta danes med drugim: zavarovanje za nezaposlenost in določitev eksistenčnega minimuma. Enako važna je javna kontrola nad gospodarstvom, karteli, bankami in nančrtno gospodarstvo, ki je brez te kontrole neizvedljivo. Imamo dalje carinsko vprašanje, ki se mora izvesti v prid splošnosti. Potrebne so torej velike ekonomske reforme. Mi smo za edinstvo države in široke samouprave, kakor smo bili, odklanjamo pa teze bivših meščanskih strank, ki so povzročile anarhijo v državi ter s tem 6. januar 1929. Ustanovitev, oziroma obnovitev stranke je potrebna. Tudi vsi sestanki, ki jih je doslej sklical akcijski odbor že več, so se izrekli soglasno za obnovitev stranke. Ob obnovitvi svoje stranke pa moramo imeti eno vendar pred očmi: nič več cepitve delavskega gibanja, zakaj izkušnje nas dovolj jasno uče, da mora tudi v naši obnovljeni stranki obveljati soglasnost, disciplina in sodružna avtoriteta med seboj in do stranke. Le taka stranka se bo ugodno razvijala in bo preprečila reakcijo, ki grozi, da popolnoma uniči našo kulturo in naše pravice. Prav kmetiška kriza pa tudi kaže, da v novo stranko ne spadajo samo delavci, marveč vsi izkoriščani sloji. Med delavstvom ta interes že ter je bil predlog, da se stranka ustanovi, oziroma obnovi, sprejet soglasno. Dne 3. in 4. februarja se bo vršila v Beogradu konferenca zaupnikov iz vse države. Ta bo sklepala o programu in statutu stranke. Akcijski odbor priporoča, da stroke, oziroma kraji pripravijo akcijskemu odboru delegate, da ta overi njih mandate za udeležbo na konferenci. Rednih organizacijskih delegatov še ne moremo voliti, ker ne obstojajo zakonite organizacije. Tudi to načelo je bilo soglasno sprejeto. Udeleženci so sledili poročilom s pazljivostjo ter navdušeno odobravali izvajanja in iniciative govornikov. Predsednik je na to zaključil lepo uspelo zborovanje z apelom k disciplini, enotnosti in aktivnemu sodelovanju pri izgradbi strankine organizacije, čim bosta program in statut sprejeta. Konferenca za celjsko okrožje Za ustanovitev socialdemokratske stranke in sa razširjenje »Delavske politike11 ■ ! l!idi v ,Cc*j-sketrv okrožju je zavladalo v delavskih vrstahl živahno zanimanje za obnovitev našega strankinega političnega' gibanja. Splošno je nazirainje, da je ustanovitev stranke potrebna, prepotrebna baš v današnji dobi. Cimprej se bo moglo delavstvo uveljaviti kot poetična sila, temi prej bo lahko aktivno poseglo v razvoj dogodkov in Ka zasukalo v svoj prid in v prid vseli tistih milijonov delovnega ljudstva na deželi in V mestih, ki živi iz rok v usta in; uživa le to. kar si z lastnimi delom1 prisluži ali s svojimi rokami pridela. Čas velikih odločitev se bliža z naglimi koraki. Vsak ve, da tako kot je sedaj, ne more in ne sme ostati, vo pa tudi. da sama želja po izboljšanju ne zadostuje, ampak da je za njeno uresničenje treba dela. Še prav posebno pa je treba napeti vse sile, če hočemo doseči cilj, za katerim stremimo: socializem. V soboto, dne 20. t. m1, so sc sestali V velikem številu razredno zavedni in socialistično usmerjeni delavci iz Celja in predkrajev. Sestanek je otvoril s. Svetek, ki je navzočim raztolmačil namen sestanka in potem obrazložil najpotrebnejše kar se tiče nameravane ustanovitve Sociialnodemokratične stranke. Po daljši diskusiji je bil ob živahnem odobravanju storjen soglasen sklep, da je treba stranko čimprej oživo- tvoriti. Nadalje so bili na sestanku izvoljeni tudi delegati za nedeljsko konferenco. V nedeljo, dne 21. januarja, pa se je vršila konferenca za celjsko okrožje. Tei konferenci so prisostvovali delegati iz Celja, Celja-oko-lice, Zabukovce. Šoštanja, Laškega in Vel en j. Konferenca ie izvolila za predsednika s. Svetka. Po uvodnik besedah predsednika o namenu konference ie Podal poročilo s. Eržen iz Maribora. Navedel je razloge, ki govore da s' delavstvo v boju za po- Acno ln gospodarsko demokracijo ustanovi s ocia 1 ned e mo kr a t i čn o stran-i • ™re ci'j ie. uresničitev marksističnega socializma. No-sitel j sti anione ideje in strankine organizacijo bo razredno zavedno delavstvo. Zavedati sc je pa treba, da mora stranka delati za bodočnost vsega delovnega ljudstva in da bo radi tega morala zlasti polagati paznjo na milijone malih kmetov, katerim socializem ne samo da ne miisli ničesar vzeti, ampak nasprotno dati. kar danes nimajo. V debati jc govorilo precej so-drugov. Vsi so pozdravili ustanovitev s cci al nod e mo k ra.tičn e stranke, katere se naši stari nasprotniki, hitlerjevsko in miussolinijevsko navdahnjeni nacionalisti in vatikanski podložniki tako zelo boje, da so že sedaj naperili svoje najtežje kalibre proti nji. Stranka bo morala voditi vseskozi odločno načelno politiko. Ni dvoma, da bi na svojem programu ne združila vseh tistih, ki so danes — v mestu in na deželi — obsojeni na počasno umiranje v pomanjkanju. Ob zaključku konference je bil izvoljen ožji in širši pripravljalni odbor. Sklenjeno je bilo, da bo poslalo celjsko okrožje na beograjsko konferenco vsaj dva delegata. Nadalje se je že mied navzočimi na konferenci uvedla nabiralna akcija za kritje delegaeijskih stroškov za delegate celjskega okrožja na beograjsko konferenco. Nabiralna akcija se bo sedaj nadaljevala po vseh obratih. Delavstvo bo gotovo radevolje prispevalo v to svrho, da bo častno zastopano pri tako važni odločitvi. Nabrani denar je pošiljati na naslov France Svetek, Razlagova ul., Celje. Nanj je tudi naslovljati vse diopise iz celjskega okrožja, ki se nanašajo na ustanovitev stranke. Obenem ie bil tudi storjen sklep, da se bo akcija za širjenje »Delavske Politike« nadaljevala s podvojeno silo. Okrog 12. ure dopoldne je predsednik zaključil uspelo posvetovanje s pozdravnim klicem novi stranki iti socializmu. (Nadaljevanje na drugi strani.) F. U.: K diskusiji o sociali-stilnem programu in taktiki (Dalje.) ,J II. Kakšne naj bi bile naše smernice za realizacijo gospodarskih) in socialnih ciljev socializma? V kolikor smo si pod tem dose-daj kaj konkretnega predstavljali, smo mislili na eni strani na podr-žavljenje obratov, prehod obratov v državno svojino, na drugi strani na socializirani e obratov, to je prehod obratov v nekako zadružno svojino. Eno in drugo pa ne vodi v socialistično gospodarstvo, ki mora' biti v vsakem primeru načrtno gospodarstvo. Osamljen državni obrat, kakor tudi osamljen zadružni obrat ostajata dalje ediinici anarhističnega kapitalističnega gospodarstva in nista postala del načrtnega gospodarstva. Načrtno gospodarstvo se mora zamisliti za ves državni teritorij na enem; mestu. S silo države se morajo podrediti pod ta načrt vse proizvajalne edinice. Kjer ni državne sile, tam se tudi o pravem' načrtnem gospodarstvu ne more govoriti. Nikakor ni treba, da bi prešle te edinice zato tudi v neposredno last ali gospodarsko upravo države. Ako bi bilo to potrebno, bi si morali zamisliti vse gospodarstvo v državi kot veliko tovarno, vse državljane pa kot neposredno plačane delavce te tovarne, — ideja, v katero je težko verovati, če ostanemo v okviru državnega gospodarstva, v katero pa je popolnoma nemogoče verovati, če gredo naše misli še dalje k ideji svetovnega gospodarstva. Načrtno gospodarstvo se da zamisliti mnogo realneje tako. da si zamislimo, da se osvoji le v načelu misel, da se upravlja vsaka gospodarska edinica v državi od največje do najmanjše sicer kot samoupravna edinica, a po mandatu širše gospodarske zajednice, ki mora imeti zato v vsako gospodarsko edinico poln vpogled, možnost usmerjanja vsake gospodarske edinice. možnost intervencije pri razdelitvi dobrin med poedince sodelavce te edinice. Posamezne razvojne stopnje v borbi za izvedbo načrtnega, a tudi socialno pravičnega gospodarstva so v smislu zgoraj navedenega: Borba proti poslovni tajnosti. Država mora dobiti poln vpogled čez množino proizvodnje, čez domač kdtJIim, uvoz, izvoz, bruto in čiste zaslužke posameznih! obrtnih edinic i;v razdelitev, dobrin na posamezne socialne skupine. Ta pregled naj se začenja pridobivati postopoma, začenjajoč pri najvažnejših1 konzumnih predmetih, nadaljujoč pri manj važnih. Ko se izdela tak pregled, naj se prfttopi k izdelovanju splošnega gospodarskega načrta, ki naj si stavi v posebno nalogo omiljeni e konjunk-turnega valovanja s protiukrepi. Konjunkturno valovanje pa se mora omiljevati z normami, ki jih daje država gospodarstvu po smernicah enotnega gospodarskega načrta. V kolikor te norme konjunktur-nega valovanja ne bi odpravile, naj bi se omilile posledice krize s programom javnih del. v naprej pripravljenih, v naprej financiranih. Poklicne zadruge, izpopolnjena današnja stanovska udrnženja, bi mogla biti važen vmesni organ države pri izvajanju teh nalog. Odklo- niti je misel, da bi mogla zameniti ta organizacija sedanje narodno predstavništvo, že zato, ker je to le skrit poskus, da se odpravi splošna in enaka volilna pravica in zmanjša politična moč širokih množic. Pač pa bi mogla postati taka udruženja pomožni organ države pri izvajanju državnega gospodarskega načrta, kasneje morda celo centrale, preko katerih bi šla veletrgovina z določenim blagom .na odrejenem teritoriju, Morda se da zamisliti, da bi posegala kasneje država tudi norma- tivno v razdelitev dobrin med č|ane take gospodarske edinice v cilju osi-guranja gospodarske in socialne eksistence poedinca. To bi bile glavne smernice konkretnega gospodarskega in socialnega programa, ki bi jim morala po mojem mnenju socialistična stranka slediti. Parole: podržavljenje, podpiranje zadružništva morejo biti le deli tako zamišljene gospodarske reorganizacije. V tem pogledu igra podržavljenje večjih kreditnih ustanov in kontrola kreditov važno vlogo. (Konec prihodnjič.) Za ustanovitev Socialnodemokratižne stranke Jugoslavije Vse delavstvo Mežiške doline enotno in z navdušenjem pričakuje ustanovitev nove stranke. Ja is onaniji _dd 'Ji. BS’ ,»,>n Preteklo nedeljo se je vršila v Prevaljah okrožna konferenca za Mežiško dolino, katere so se udeležili zastopniki našega delavstva iz Črne, Mežice, Leš, Prevalj, Guštanja in Mute. Za predsednika konference je bil izvoljen s. Verčko iz Guštanja in za zapisnikarja s. Topolovec iz Prevalj. Poročal je s. Petejan iz Maribora, kateri je v daljšem referatu pojasnil motive, ki so dovedli do obnovljenja našega političnega pokreta ter razložil glavne točke načrta programa bodoče nove stranke in njenega statuta. Po referatu s. Petejana se je razvila obširna in resna debata, v katero so posegli delegati iz vseh krajev, ki so stavili razna vprašanja in zahtevali pojasnila o programu in statutu stranke. °'Vsi so poudarjali, da vse delavstvo, ki ga zastopajo, navdušeno in nestrpno pričakujejo obnovo naše stranke. Po končani debati se je soglasno izvolil akcijski odbor za Mežiško dolino, v katerega so bili soglasno izvoljeni ss. Topolovec za Prevalje, Stanovšek Henrik za Leše, Paušer in Ajzinger za Črno, Lampreht in Potočnik za Mežico, Jug in Lepko za Guštani, Pregelj in Srebotnik za Muto, Najbolj ginljiv in posnemanja vreden je bil prizor, ko se je reševalo vprašanje izvolitve delegatov za državno konferenco, katera- se bo vršila 3. in 4, februarja v Beogradu in o kritju stroškov za delegate/Vsi so bili mnenja, da je treba, da odpošlje vsaka izmed navedenih občin svojega delegata v Beograd, da se s tem dokaže vsem nasprotnikom, da bodo na’ državni konferenci delavstvo zastopali delavci iz tovarn, rudnikov in da ti hočejo obnovo stranke ter za njo doprinašati tudi žrtve. Mežičani in Črnjani so vstali in rekli: Mi bomo med našimi rudarji nabrali — vzlic revščini — denarna sredstva za dva delegata, od katerih enega odstopimo Lešanom, kateri se nahajajo v največji bedi. Nato je vstal zastopnik Prevalj in rekel: Prevalj-čani bomo sami nabrali sredstva za delegate iz Leš. Tudi delegati iz Guštanja in Mute so izjavili, da bodo .skušali nabrati sredstva za svojega delegata. Sklep je bil ta, da mora Mežiška dolina poslati v Beograd tri do štiri delegate in tekom tega tedna nabrati potrebna sredstva. Prihodnjo nedeljo bo izvoljeni akcijski odbor končno imenoval delegate. S tem je —edsednik zaključil to prvo -politično konferenco ter pozval delegate, da naj gredo z vsem elanom na delo za novo stranko. To razumevanje in požrtvovalnost sodrugov Mežiške doline naj bo za vzgled in vzpodbudo tudi vsem ostalim delavcem Dravske banovine. V borbi za Avstrijo Avstrija je protestirala v Berlinu zaradi nacionalnofašistične propagande, demonstracij in »atentatov«. ki v velikem delu izvira iz Nemčije. Avstrija je zagrozila z intervencijo pri Društvu narodov, ni pa še dobila odgovora, pač pa se je omililo hujskanje proti Avstriji v nemškem režimskem! časopisju. Te dni je bil na Dunaju italijanski državni tajnik Suvicb, ki je obljubil pomoč, da ostane Avstrija samostojna ter priporočal, naj naveže vse stike z Ogrsko in Italijo. Samostojnost Avstrije ima za Italijo bolj političen pomen, kakor gospodarski. Italija se boji, da bi se Avstrija zbli- žala z malo antanto, kar bi pomenilo zmanjšanje italijanskega političnega vpliva v srednji Evropi. Naj-brže je pa tudi Anglija istega mnenja, ker bi približanje Avstrije ali celo Ogrske mali antanti pomenilo ojačanje francoskega vpliva v Evropi. Iz tega razloga Anglija podpira italijansko težnjo v bojazni pred francoskim Vplivom. Ne gre toliko za samostojnost Avstrije kakor za politično ravnotežje, to je, za enako politiko raznih državnih zvez kakor pred vojno. Avstrijski kancler je s svojim protestom v Berlinu nap?a\HL diplo- matično potezo, ki ga naj podpre v njegovih načrtih. Avstrijski socialni demokrati- uvi-devajo vso igro. Uvidevajo, da se kancler pripravlja k sodelovanju s plemičem knezom Starhembergom, ki je v bistvu tudi fašist. Zato apelirajo na avstrijski narod, da naj dobro premisli, preden se sam izroči najnevarnejši diktaturi, ki bi uničila vse pridobitve. Ta vlada že sedaj zahteva poslabšanje socialne zako- nodaje. Zato riaL narod, ne le socialni demokrati, ne da političnega vpliva iz rok ter ga izroči preživelemu plemstvu in stalim cesarskimi generalom. Vpliv političnih strank v Avstriji je tako velik, da kancler še ne misli na razpust /strank in od strank je tudi.odvisno, če se to zgodi ali no. Odvispo je vse od notranje vrednosti avstrijskih političnih strank. . 1 1 Obuboianje kmečkega prebivalstva in brezposelnost Na zadnji plenarni seji Delavske zbornice, ki se je vršila meseca decembra preteklega leta v Ljubljani, sem se ob priliki debate o bodočih nalogah Delavske zbornice v bližnji bodočnosti dotaknil hitro naraščajočemu obubožanju kmečkega prebivalstva v naši oblasti, katero vedno v večjem številu išče kruha mestih in industrijskih krajih ter sprejme delo pod vsakim pogojem, ki mu jih delodajalci nudijo. S tem, da v tako velikem številu iščejo in dobe dela kmečki fantje, dekleta in tudi mali posestniki sami, se ne poveča samo število brezposelnih mestnih in industrijskih delavcev, ki so navezani samo na svoj zaslužek, temveč povzročajo, da se od dne do dne znižujejo plače, uničujejo kolektivne pogodbe, socialne pridobitve itd. Apeliral sem na upravo Delavske zbornice, da napravi vse potrebne korake, da prepriča merodajne kroge, da je treba zastaviti vse sile, da se radikalno in čim prej sanira krizo, ki vlada na kmetih ter '' > zajezi' ■ -> nadaljnje ' obubožan je kmečkega prebivalstva in s tem tudi nepotreben dotok kmečkega delavstva v mesta in industrijske kraje, kar bo v veliko korist našega kmečkega in posebej še industrijskega delavstva. Omenil sem tudi, da je dolžnost vseh, da v današnji hudi krizi omogočajo zaposlitev predvsem delavcem, ki so odvisni samo od svojega zaslužka in šele potem tistim, ki imajo doma — ako že ne drugega — vsaj skromno kmečko hrano in stanovanje, medtem ko je industrijski delavec in delavka odvisna samo od zaslužka v tovarni. Ako tega nima, je izročen najhujši bedi in pomanjkanju ter nima niti črnega kruha niti stanovanja. Na to resno in potrebno mojo pripombo so zagnali največji krik tisti, ki bi morali gledati resnici v obraz in z resnim delom pomagati, da se to gorje olajša. Z debelimi črkami so napisali, da sem zahteval, da naj se vse delavce in kmete nažene iz mest na kmete. Prvi tak kriki je zagnala krščan-sko-socialna »Pravica« in pretekli teden pa še »Kmečki list«, glasilo bivše kmečke stranke. Na krik »Pravice« nisem polagal toliko važnosti, kakor na izvajanja v »Kmečkem listu«, okoli katerega se zbirajo krogi, ki bi morali nekoliko globokoje poznati razmere, v katerih danes živi naše industrijsko in kmečko delavstvo in skušati na vse drugačen način reševati to vprašanje, ker so odločujoči faktorji tega lista vsega spoštovanja vredni in vplivne osebnosti v našem političnem življenju, Zato ni lepo, da se njihovo glasilo postavi v pozo demagoškega vaškega agitatorja, ki se me t ozira na sredstva, s katerimi bi oblatil javne delavce in institucije, ki imajo poguma povedati to, kar je res. Še bolj naivno,jda ne rečem zlobno, je to, da skuša ta list bedo kmečkega in industrijskega proletariata izrabiti proti politični stranki, katera se šele pripravlja in skuša ustahoviti. Ne, gospodje kmetijci in krščanski socialcj, ne jaz in tudi nihče od mojih prijateljev ni zahteval, da naj se vse kmečko delavstvo^ iz mest in industrijskih krajev izžene nazaj na deželo. Obratno, jaz in vsi moji prijatelji, ki delamo na tem, da ustanovimo našo stranko, smo ob vsaki priliki in glasno zahtevali sanacijo krize na deželi, kakor tudi sanacijo gospodarske krize v industriji, obrti in trgovini. To bomo še glasneje zahtevali, ako pridemo do obnovitve naše stranke. Z vašimi argumenti ne boste zasejali razdora in sovraštva med industrijsko in kmečko delavstvo, ker ono pozna vaše prozorne namene in ve, da isti bič tepe ene in druge in da ta bič ima v rokah kapitalizem. J. Petejan. Eksplozija v brzovla-ku pri BreZicah Peklenski stroj v direktnem vagonu Berlin—Dunaj—-Zagreb. Tri smrtne žrtve, en ranjenec. AA. V pondeljek, 22. januarja je ob 5.50 uri med železniškima postajama Videm-Krško in Brežice, pri km 36.4 od Zidanega mosta eksplodiral peklenski stroj v direktnem vozu Berlin — Dunaj — Maribor — Zagreb —Sušak, ki je bil priklopljen brzo-vlaku Dunaj—Zagreb. Ta voz je odpeljal iz, Berlina dne 21. t, m. ob 7.50 uri zjutraj in prispel na Dunaj dne Tone Maček: 40 Stvlat ICu*n »Kaj, ti lačenperger nas boš učil, kaj naj počnemo in kako naj hodimo?!« In že ga je nekdo sunil od zadaj, od strani je dobil krepko zaušnico, z enim' sunkom mu je nekdo odtrgal sabljo, ki je ni utegnil niti prijeti, deset rok ga je pograbilo, divjgnilo preko cestne ograje in vrglo v umazano vodo Bobna. Za njim je priletela še na polovico prelomljena Sablja. Preden sc je prav .zavedel, se izkopal iz blata in se ves premočen'otresel in si izbrisal oči. že fantov ni bilo nikjer več. Sledile so preiskave in zasliševanja z orožniki, a le malokdaj se je moglo dokazati, kdo ga je/ če pa je kedaj radi njega moral iti kdo na ričet, sa je bil lahko gotov, da mu bo pri prvi priliki, ko pride zopet na svobodo,,, temeljito povrnil, in nerazpoloženje proti osovrhŽoni oblasti, poosebljeni v tem občinskem stražniku, sft je še povečalo. Bil je to nepretrgan boj svohodoljubnosti z oblastjo. Ko je prišel stražnik, je bilo dvorišče že precej tzpraznjeno, a krepelca so še vedno frčala pot zraku. Že med potjo je bil* srečal trojico,; od ka- terih je eden^bal in obupno javkal, zato je pospešil korak%£ia dvorišču je bila tema, zato ni vedel, kaj in Kje naj začne. Samo iz okna posebne sobe je svetil pred hišo širok žarek luči, skozi katerega so švigale sopihajoče in preklinjajoče postave in izginjale v temo. Zavpil je z grmečim glasom : »Mir! Kaj se godi tukaj! V imenu postave, takoj vsi domov!« Za hip je hirutp in vrvenje po dvorišču prenehalo. A že se je oglasil hripav glas: »Še tega hudiča je manjkalo!« »Auf biks! « j ■ »K vragu z njim!« Tedaj je priletel v stražnika nek trd predmet, da je kar, zastokal. Nekdo ga je iz teme močno sunil v hrbet, da se je zaletel v bližnjo mizo. Izdrl je svojo sabljo in zamahnil z njo v temo, a udarec s kolonu po roki mu je povesil roko in je sabljo izpustil. Isti trenutek mul je nekdo vrgpl preko glave velik namizni prt. ki se ga je z obupnimi mahanjem otepaval in ni ničesar več videl. V istem hipu se mul je začela ovijati okrog života vrv. da ni mogel več ganiti svojih rok, 'nioČne roke so mu1 izpodnesle noge. druge so ga prijele pri glavi in znašel sc jo v hipu med nebom tn zemljo., • ... - ' »V svinjaki ga zaprimo!« | 9^.s ,-•» "V *-1'*, —■*“ ’ ;--*v o(j_ Gez par trenutkov je že priletel na tr^cJJ°po niee svinjaka. V nos mri je udaril ogaben s^a. gnoju in dvoje preplašenih prašičev mM L,zunaj kalo po nogah in glavi. Slišal je, ^ /piiočnimi med smehom' zabijali svinjakova vrata Jc žeblji. Vrvi se je kmalu! osvobodil- ~ .. , grabil po tleh in skušal vstati, a Iggg, hlačc povsod je prijel nekaj mcKW- rg muko se ie sedalu je začela pronicati ^H^ahoVito bolelo, postav i na noge: v boku *a f ^ ^ preSjča Obrisal si je onesnaz«!He\di«M' . sta obupno krulila in tekala drug z* , drugim v krogu ob steni. ’ Začet ie bobnati g' v bližini sc ie smejal. Po dvorišču sc je slišalo sc v Duzun sc je sme m nreklhiianie NVrfn ie ml »Au!« Nisai o ~ je vse utihnilo. Čez čas fe bilo zopet; shSžt. vet korakov ki so se približevali. Misli! rc že, da gredo da ga osvobode. A koraki stf še Ustavili nedaleč proč. Tedaj je nek ženski glas obupno zakričal: . . . . . . . , . . A*•-. »Jezus Marija! Ubili, .so;’ga L' '//■ r i(l>»lJe. |>rthodujii.) . 21. t. ra. ob 20.30 uri. Tam so ga priklopili na južnem kolodvoru brzemu vlaku za Trst, odnosno Zagreb, ki je ■i odpeljal z Dunaja dne 21. januarja ob 21.30 uri. Takoj po eksploziji se je vnel plin za razsvetljavo; ogenj je objel ves va-. gon in je skoraj popolnoma zgorel. •<■{; Ko se je pripetila nezgoda, se je vlak takoj ustavil in so goreči vagon odklopili, obenem pa začeli reševati potnike v njem. V vagonu je bilo 13 potnikov. Trije so bili pri eksploziji ubiti in sp jih našli zoglenele v vago-£ nu. Njihova identiteta še ni dognana. Od ostalih potnikov je lažje ranjen avstrijski državljan dr. Fritz Štern iz Gradca ter so ga takoj prepeljali v brežiško bolnico, kjer so mu nudili zdravniško pomoč. Ko so odklopili poškodovani vagon, je brzi vlak nadaljeval vožnjo in prispel v Zagreb z majhno zamudo. Peklenski stroj je bil spravljen v sedežu enega izmed kupejev. Ker vse do zdaj ugotovljene okoliščine dokazujejo, da so spravili peklenski stroj v omenjeni vagon v inozemstvu, je oblast odredila, da se morajo vsi vagoni, ki pridejo iz Avstrije, na obmejnih postajah zamenjati z našimi. Na kraj nesreče je prišla preiskovalna komisija. Doma in po svetu Še vedno kriza v rudniški indu-- -sferiji. Iz dveh premogovnikov smo zadnje čase čitali poročila, da delavci več mesecev niso prejeli plače iirso-.jini bile končno ustavljene še '■ naturalije/rkKso jih nekaj časa prejemali. Sedaj- pa prihaja'vest iz državnega rudnika v Krek, kjer so zaprli stari rov Posavina. Odpuščenih 150 rudarjev. 35 jih dobi trimesečni neplačan dopust, 115 pa jih takoj odpuste. Neverjetno bridko usodo ima delavstvo. Kriza se poostril-Je, o. kakem širokopoteznem1 načrtnem gospodarstvu pa ne slišimo ničesar. . Načrt nove avstrijske ustave je izdelal bivši kancler dr. Ender. Avstrijsko klerikalno časopisje se čudi novemu fantastično zgrajenemu načrtu. — Ni pa še gotovo, kako bo z realizacijo načrta in kako se bo obnesel v praksi. Pričakujemo, da , bodo celo klerikalci razočarani zaradi neuspeha. Teror nad »Arbeiter-Zeitungo«. Avstrijska vlada je izdala dne 10. januarja t. 1. nacedbo, s katero prepoveduje za1 dva meseca kolporta-žo »Arbeiter - Zeitunge« (do 19. marca). Tako odgovarja kancler dr. Dollfusš delavstvu, ki želi rešiti Avstrijo pred političnimi polomom!. Nemški fašisti z bodali. Vsi vodilni organi nemškega fašizma dobe bodala m poznejo tudi moštvo. Manjka jimi se volovski rog, pa bodo pravi stari germanski divjaki. Bodalo pomeni °benem: zavratnost. Prijateljstvo med Albanijo in Italijo je zadnji čas zelo popustilo. Ita-toja je že bila na tem, da Albance popolnoma podjarmi gospodarsko in kulturno. Tedaj pa se je dvignil nacionalni ponos tega borbenega naroda, kj je pdločno rekel jok. Italija le začela groziti, da bo ustavila izplačevanje svojega dolgoročnega posojila. Pa tudi s tem se Albanci ne dajo oplašiti. Pravijo, če nam Italija odreče svojo pomoč, nam jo bo pa gotovo rada nudila kaka druga vele-sila* Ameriška delavska federacija, katere predsednik je William Green, je , objavila strog bojkot vsemu blagu, ki prihaja iz Nemčije. Vodstvo federacije, je razposlalo vsem, svojim organizacijam okrožnico, s katero se ima ta sklep z vso strogostjo izvajati ne radi mržnje do nemškega naroda, oač pa radi protesta proti re-žiipu. ki je oropal nemške strokovne sindikate vsakega svobodnega ,udej-stvovanja, Bojkot se že izvaja! Pristaniški delavci, nočejo izkrcavati nemškega blaga. ZDRAVA KAKOR VSAKDANJJ KRUHI < Jfte zato samo Kathreiner Kneippovo slad-no kavo s pravim :Franckovim; pridatkom! Manifestacija ribniškega delavstva za svobodno strokovno organizacijo Fiasko razbijačev delavskega pokreta. — Zavednega delavstva ni mogoče pridobiti z vinom. Vi nedeljo, dne 21. t. m., se je vršilo zborovanje delavstva iz Josip-dola, ki ga je sklicala tamošnja podružnica Splošne delavske strok, zveze in ki je v vsakem oziru lepo uspelo. Delavke in delavci so do zadnjega kotička napolnili lokale v gostilni Ptačnik. Točno ob napovedani uri je otvoril zborovanje s. Pec, ki je uvodoma poročal o perečih vprašanjih tamošnjega delavstva, na kratko pa je tudi omenil predpustno šalo, ki so jo prejšnjo nedeljo doživeli delavci v Ribnici. Prav na ti>» ho so namreč mariborski »naciji« sklicali v Ribnici razgovor, na katerega so povabili samo nekatere »izbrane«, medtem ko je organizirano delavstvo zvedelo za sestanek še le tik pred zborovanjem Hudo pa so bili gospodje presenečeni, ker je na njihovo zborovanje prišlo dokaj lepo število delavcev. Njihovi govorniki so skušali na vse mogoče, načine oblatiti zastopnike marksističnega delavstva. Navajali so naravnost gorostasne vsote, ki jih baje dobivajo s. Eržen. dr. Reisman, Uratnik, Topalovič, Čeh itd. od strokovnih organizacij za svoje plače. Odlikovali so se pri tem' kar trije govorniki. Toda vse laži niso pomagale, delavstvo jih je takoj spoznalo in na licu mesta obračunalo z, njimi. Poparjeni so zapuščali Ribnico in še dolgo jim bo zvenel po ušesih odgovor, ki ga je dalo organizirano delftv.sfeo ,p$&jačen| ,'delavskega PO^|e|#fWyiq Rjjsjlasffl. j inr. Ko so se zborovalci pri spominu na to predpustno zabavo dovolj nasmejali, je predsednik podal besedo s. JeJenu iz Maribora, ki se je v svojem govoru obširno bavil z mi-zernim položajem našega delavstva in njegovim bojem1 za izboljšanje položaja. Govornik je razkrinkal gotove laži nacionalistov, ki se poslužujejo nacionalizma radi tega, da razbijajo delavski pokret in bodisi hote ali nehote s tem služijo ne samo domačim, temveč tudi inozemskim (nemškim) kapitalistom' Kot drugi je govoril s. dr. Gojko Jelenec, ki je v lepem govoru orisal za delavce važna določila iz socialne; zakonodaje in pomen svobodne strokovne organizacije ter delavske^ tiska za delavstvo. ^Zborovalci so pazno sledili izvajanjem referentov in jih nagradili z dolgotrajnim ploskanjem1. Ko so bila rešena še nekatera vprašanja organizacijskega značaja, pri čemer so se delavke in delavci zlasti pritoževali, da nekateri bivši veljaki v Ribnici šikanirajo delavce s temi, da jim odpovedujejo stanovanja, ker so pri občinskih volitvah volili rdeče, je , s. Pec zaključil sijajno uspelo zborovanje. Po dvora-rani pa je zaorilo: »Mi smo zavedni delavci, to si naj zapomnijo vsi tisti razbijači in izkoriščevalci, ki mislijo, da smo naprodaj za vino, ki ga plačujejo nacionalisti na svojih shodih.« nadailocsn ibi;trt' }-.iim v r Ljubljana MeSanl pevski zbor ljubljanske »Svobode11 je prejel svoj krst na Silvestrovo, ki ga je priredil Krajevni mestrokovni odbor Strokovne komisije v Ljubljani. Ljubljanska »Svoboda« je vedno pogrešala svoj pevski zbor in zunanje podružnice nikakor niso mogle razumeti, zakaj ni v Ljubljani pevskega zbora »Svobode«. Saj je vendar v Ljubljani mogo delavstva in je Ljubljana nekak delavski center. O, da, mnogo delavstva je v Ljubljani, a v nji je, kakor nikjer drugod, dvojna zapreka. Ena, da delavstvo sicer dela v Ljubljani, stanuje pa izven Ljubljane. K vajam hoditi bi morali mnogi po eno uro in več. Druga zapreka je ta, da so vsi dobri pevci in pevke, radi in zvesti člani pevskih društev, kakor: Slavec, Trnovo-Krakovo itd. Samo k »Svobodi« noče nobeden prvi kot pevec priti. Vendar, kljub vsemu — volja, energija, odločnost zmagujejo vse ovire in zidove — se je zbralo 21 fantov in »deklet, delavcev in delavk, in pevski zbor, ideja, je postala meso. Tajnik ljubljanske »Svobode« s. Marin-čak, glasbenik, si je štel v dolžnost najti pevce in pevke in jih je našel. Vadil jih je, samo šest tednov jih je vadil in na Silvestrovo je ta zbor nastopil prvič s tremi narodnimi pesmimi: z Aljaževo »Perice«, Ipavčevo »Večernica« in s koroško narodno »Spou ptičke pojo«. Uspeh je bil presenetljiv. Glasovi lepo uglajeni, harmonično se zlivajoči, razločno izgovarjani vokali, občuteno, dinamično podajanje teh ipesmi nam je odkrilo lepoto petja. In to komaj po šest tedenskih vajah, ko se je moralo vse piliti in vaditi kakor vedno v početku. Burno ploskanje je bilo v priznanje. Ljubljanska »Svoboda« ima svoj pevski zbor. In pevski nastop, krst njegov je privabil še nove pevce in pevke. Osmelil bi se, da ob tej priliki potrkam na proletarski ponos naših sodrugov pevcev, ki pojo pri meščanskih pevskih zborih in jim rečem: Sodrugi in sodružice! Kaj je res tako težek korak in so Vaše noge tako okorne, da ne morete stopiti k pevskemu zboru Ijub-ljanske »Svobode«? —t-— IV. (XXIII.) DELAVSKI PROSVETNI VEČER »SVOBODE« IN »ZARJE«, takorekoč ponovitev Cankarjevega večera, bo v soboto, dne 27. januarja 1934 v dvorani Delavske zbornice ob 20. uri. — Spored bo v glavnem isti, kakor je bil 13. Januarja 1934, s spremebo in dopolnitvijo nekaterih točk. Tako bo na pr. nastopil tudi harmonikaš, znan iz pogostih nastopov v radio, lesni delavec Alojzi) Kokalj. Nastopil bo pevski zbor del. pevskega društva »Cankar«, itd. — Pridite, kajti ta večer bo zelo lep. Vstopnice še že dobe. Maribor Obrali so v rokah svobodnih Poleg obratov, ki smo jih! navedli že v Prejšnjih številkah' »Delavske Politike«, so se vršile volitve obratnih zaupnikov še v sledečih podjetjih: ... v Predilnici tvrdke Hutter in drug ie ? . vložena samo lista Splošne delavske stroKovnc zveze, tako, da ie bila rdeča kandidatna lista v celoti izvoljena. l. J.s1t0,tal<0 s° bile vložene samo naše t.vliu pi ,!is‘e . v Podjetjih: predilnica tvrdke Ehrlich Avgust, tekstilna tovarna lhoma Karol in v kemični tovarni »Unio družba« v Melju. V soboto dne 20. t. n,„ so se pa vršile volitve v tekstilni tovarni »Doctor j drug«, kjer je bilo vsega skupaj oddanih 463 glasov. Od teh je dobila rdeča kandidatna lista 357 glasov in 13 mandatov, plava lista pa 102 glasova in 3 mandate. O pravilnosti plave kandidatne liste v tej tovarni pa bo- i Nemške žene. Zakaj so odpovedali železničarjem stanovanja? Poročali smo Že, kakšno razumljivo razburjenje vlada med železničarji delavnice drž. železnic, ker je uprava okrog 20 rodbinskim očetom ob jk>-vem letu odpovedala brez navedbe razlo-1 gov naturalna stanovanja v koloniji. Nj*- i »»i črno krat v- Sedaj pa rnlh organizacij do govorili še merodajni forumi, ker ino-zemcem je dosedaj še vedno zabranjeno kandidirati. »Plavi« se pač primejo za vsako biljko! Celo naše organizirane člane se uporablja za izpopolnitev kandidatne liste. Seveda brez njihove vednosti! Zato se pa tudi dogajajo taki slučaji, da morajo »plavi« še pri volitvah in večkrat celo po volitvah popravljati svoje kandidatne ' liste. Vidi se pač, da jim je v Mariboru že odklenkalo! V pondeljek, dne 22. t. m., so se vršile volitve v''prejšnji Braunovi tovarni. Tam je bilo oddanih 240 glasov, odi katerih) je odpadlo na rdečo listo 172 glasov in 4J mandati, na pldve pa 66 glasov in Z mandata. Tudi Braunova tovarna je bila še lani v rokaH nasprotnikov. Pri volitvah so jim; pa delavci že v drugič pokazali, da se ne pu-tijo več zaslepiti s praznimi frazami i» obljubami. i je vendarle v to temo posvetila napiojialna tetka, ki se tiska skupno 7. »Manborer Zei-tung«. To nacionalistično, glasilo je objavilo naenkrat prav podrobne uradne podatke o plačah tn družinskih razmerah odpovedanih želfezničarjeV in onih, ki bodo dobili ta stanovanja. Odkod' je -uredništvo tega lista dobilo ta poročila, 'JSroVrlfr, driar- Predavanje »Svobpde«. V sredo, dne ,24. t. m., bo predaval s. Grčar »O stanovski državic, Pridite vsi. »Mariborer Zeitung« v Avstriji prepovedana. Avstrijska zvezna vlada je na podlagi točke L odredbe od 12. oktobra 1933 objavljene v avstrijskem zveznem službenem listu št. 472 prepovedala za vse avstrijsko ozemlje razširjenje v Mariboru iz-bajajočega lista »Mariborer Zeitung« za dobo enega leta, to je, do 16. januarja 1935. Prestopki se bodo kaznovali z globo 2000 šilingov ali s tremi, meseci zapora. V Nemčiji radi tega gotovo ploskajo naši stari Mariborčanki. Ogrevalnica za brezdomce se je otvo-rila poleg mestne oskrbnišnice in je cel dan zakurjena. Brezposelni brezdomci dobe tam tudi skromen obed na karte, ki jim jih izda mestni socialni urad in ki jih je bilo dosedaj izdanih 30. Kdaj bomo dobili' še azil, kjer bi mogli brezdomci tudi čez noč ostati? Izdajamo potrdila o nacionalni zavednosti. Prejšnji teden se je vršila pri mariborskem sodišču senzacionalna razprava o tožbi hčerke slovenskega uradnika proti nekemu uradniku, prišlemu iz Zagreba, kateremu so razni gospodje iz narodnega tabora, med njimi senator dr. Ploj, oba okrajna glavarja, policijski komisar s kolodvora, slovenski odvetniki, bančni ravnatelji itd, podpisali izjavo, da je med drugim »nacionalno aktiven«. Razen tega je -bila v tisti izjavi tudi žaljivka za dotično gospodično. Poročilo o tej razpravi in izjavi je prinesel tudi nacionalistični tednik, , ki se med drugim razburja, da je podpisal to izjavo o nacionalni aktivnosti gospoda, ki baje ni nacionalno aktiven, tudi naš sodrug Ošlak. Ja. gospodje, zakaj pa ne? Za sodrugom Ošlakom so na tisti listini, ki bi naj šla1 v Beograd, še razni odlični nacionalisti, reprezentanti mariborskega narodnega kulturnega udejstvovanja. Če smatra ta gospoda iz narodnega tabora, ki nas vedno napada za nemčurje, vemdarle sodruga Ošlaka ®a kapaciteto, ki lahko " ’ izstavlja spričevala o nacionalni zavednosti, zakaj pa ne. Sodrug Ošlak je ljubezniv človek in rad podpisuie, če to nič ne stane. Torej, nacionalisti, le še pridite k sodrugom po potrdila o nacionalni aktivnosti, vendar ipa‘ ni ■gotovo, če jih boste dobili, ker prjj,■marsikateremu izmed častitih narodnjakov ie nacionalizem samo na prsih pripet Mlak. Pri mariborski Borzi dela je bilo lansko leto vpisanih 5150 brezposelnih. 'Borza je posredovala delo 1998 brezposelnim. Podporo je dobivalo 2974 brezposelnih, v skupnem znesku 271.502 dinarja. Hišni lastnik iamči v slučaju poškodb radi poledice, ki se pripete na hodniku pred njegovo hišo. Tako je odločilo sodišče v Pragi v neki pravdi, ko je nek pasant tožil za odškodnino hišnega lastnika, pred katerega hišo je na poledici padel in si zlomil nogo. Hišni lastnik je moral plačati. Iz garderobe športnega kluba »Maribor« se je oni dan zelo kadilo, pa so varnostni organi šli gledati, kaj se v nji godi. Našli so desetorico prezebajočih brezdomcev, ki so si v baraki na tleh zakurili Lahko bi se bila vnela baraka s tribunami vred. Reveže so spravili k »Grafu«, odkoder jih bodlo spravili vsakega v svoj kraj. Pa naj še kdo reče tako ali pa tako . . . Delavski športni klub »Svoboda« vabi na redni letni občni zbor, ki se bo vršil v petek, dne 26. januarja 1934 ob 8. uri zvečer v dvorani Delavske zbornice, Sodna ulica 9-II., z običajnim dnevnim redom. — Navzočnost za člane strogo obvezna! Vsi drugi prijatelji delavskega športa vabljeni! Odbor. SK »Svoboda«. Zimski trainingi v telovadnici so se zopet uredili. Umik je tako-le razdeljen: ob torkih ob 7. do 9. ure rezerva in I. juniorji, ob četrtkih od 7. do 9. ure prvo moštvo. Trainingi so: poverjeni v vodstvo s. Novaku. yjj, Celje Ali ustanovimo S. D. Š. J.? Ker obširnega gradiva na sobotnem sestanku ni bilo mogoče predelati, se je sklenilo nadaljevati sestanek prihodnjo soboto. 27. I. ob 20. uri istotam. Na tem zborovanju se bo predeba-tiral načrt programa in statuta, da bodo delegati, ki bodo odposlani na ustanovni kongres, povsem poučeni o željah in zahtevah delavstva glede nove stranke. H koncu je bil izvoljen pripravljalni odbor, ki bo takoj, čim bo stranka ustanovljena, pripravil vse potrebno za agitacijo v javnosti in za vpis članov. Pritožbe glede poslovanja celjske Borze dela so zadnje čase tako pogoste, da bomo tej stvari v eni prihodnjih številk posvetili podrobno razpravo. Zaenkrat bi le pripomniti, da poslovanje Borz dela premalo upošteva, da tisti, ki so na njeno uradovanje navezani, niso cestne barabe, temveč ljudje, ki so vplačevali zanjo svoje prispevke, in,*, imajo pravico tudi do podlpo-re. Nihiamo 'nič proti temu, da se izkoriščevalce institucije energično iztrebi, toda s poštenimi ljudmi, ki so že itak vsled brezposelnosti nesrečni, je pa treba pošteno in človeško postopati. Ce sl z narotnlno v zaostanku, jo poravnaj tako)! Pomlslf» da se mora|o daiavski listi vzdrlevatl izključno z lastnimi sredstvi. — Hrastnik Če se svet mal' zavrti, hitro barvo spremeni. Pri na« imamo moža — da, moža, žene niso nikoli takšne — ki rad nosi veliki zvonec. On ne vpraša za barvo, ampak j« vedno tam, kjer se mu zdi, 'da je bližje svojemu cilju. Lovec strelja zajce, divje peteline itd., koale, pa pravijo, lahko vsakdo — tudi brez puške. In naš mož jih strelja. Trenutno se nahaja na lovu za rudarskimi glasovi. Zelo naporen je tak lov. Tega se zaveda tudi naš mož in se zato hoče z zvijačo približati »divjačini«. Namen posvečuje sredstva. To 7e glavno načelo nacionalistične propagande. In ker je ta mož vseskozi načelen človek, se kajipada drži tega gesla in ga skuša na vse načine uporabljati tudi v ipra-ksi. O sedanjem vodstvu II. rudarske skupine pravi, da je ono krivo, da je bil odpuščen fi. B., rudar in posestnik iz K. Kdo drugi naj bi to bil? Čudno, da dični možakar ne trdi, da je vodstvo II. rudarske skupine odgovorno tudi za vse ostale redukcije delavstva in še za tiste, kar jih bo. Veliko kalinov mož ne bo našel, ki bi se mu hoteli obesiti na njegove limanice. Saj je vendar znano vsem in vsakomur, da je vodstvo II. rudarske skupine rešilo svojo nalogo v polni meri, tudi za vse tiste, ki so tpri volitvah vodili divjo gonjo proti sedanjim funkcionarjem. Mož bi najbrž rad zmagal pod 'plavo zastavo, da bi kot vojskovodja zopet enkrat komandiral: »Masa nieder!« Toda gospod bodo »ustrelili en veliki kozel«, ako jim ne bo kdo pojasnil, da se pri nas volijo zastopniki II. rudarske skupine, ne pa obratni zaupniki. Gospod tega še ne vedo, samo komandirali bi radi pod plavo zastavo! Pa boste tudi to pot streljali mimo cilja; pazite, da ne boste pogodili še se.be! Zaupniki mrtvaških glav. Delavcem v kemični tovarni se ponujajo za zaupnike ljudje, oboževalci mrtvaških glav. Kaj naj bi le s takimi, ki jim je smrt — pa ne naravna, ampak nasilna — simbol njihovega dela? Prijatelji, prihodnjič vara bo raznašalec našega lista nekaj povedal. Glejte, da ib o mogel povedati kaj lepega. iNekaiteri pa bodo prišli v »žehto«; ne pomaga nič! Trbovlje Vožnja v smrt. Dne 20. t. m. se je naglo raznesla vest po vseh obratih, da se je zjutraj pred začetkom jutranjega šihta ponesrečil pri vožnji z žično železnico delavec Gačnik Franc. Nekje med potjo je moral skočiti na premikajočo visečo takozvano »kiblo«. V temi ni opazil, da mu preti nevarnost pri napeljevalnih napravah, kjer ga je prerezalo čez prsi. Ponesrečeni ni bil naklonjen zavednemu delavstvu in je ob prilikah rabil izraze, ki jih ne napišemo, vendar mu iz naše zavednosti vse odpustimo, ker vemo, s kom je občeval, v kakšnih krogih se je udejstvoval in kdo mu je nudil izobrazbo. Odgovoren za nesrečo ni nihče. Ženi in preostali družini pa izrekamo naše sožalje. Praznovanje se je priželo. Kaj se pravi skozi celo poletje praznovati polovico delavnikov, to ve »amo tisti, ki je s praznovanjem v temelju svojega obstoja prizadet. Po dvemesečni zaposlitvi se je pričelo zopet praznovati pri rudniku. Niso še zaceljene rane, ki iih je prizadelo rudarjem praznovanje iz leta 1930. 1931, 1932 in leta 1933 in ž® se prične nova borba rudarjev in njihovih družini s pomanjkanjem. »Jutro« je sicer že tolažilo rudarje, da je praznovanja konec in da se začne za rudarje novo življenje z 22 timi šihti na mesec. Na žalost moramo ugotoviti, da so vse te vrste ob-Hube »Jutra« ostale vedno neizpolnjene obljube in da je moralo rudarsko delavstvo potem prenesti še večje razočaranie. Enkrat mr ra biti konec slepomišenja, enkrat mora biti konec obetanja in fraz, enkrat mora biti tudi konec tega rodoljubarstva, ki ga imajo zmirai tisti polna usta. ki hočejo na rafrun rudarjev in rodoljubarstva živeti in na stolčkih sedeti. Širjenje jetike v Trbovljah rrted rudarsko deco in odraslimi naj bo dovolj glasni mrmento, kakšne razvaline življenja >e zapustilo po rudarskih revirjih praznovanje, redukcije, beda in pomanjkanje. Zagorje ob Savi Zadeva bratovske skladnlce. Že dolgo se je šušljalo, da v pisarni tukajšnje bratovske skladnice nekaj ni v redu. Prihajale so pritožbe, da poslovanje zelo zaostaja. Večkratni pregledi poslovanja in knjig so dokazali, da je predsednik krajevnega odbor« imel zelo prav, ko je rekel, da, če hoče biti odbor na mestu, potem mora uvesti red v poslovanju. Zato je čisto prav, da se tisti, ki dajejo povod pritožbam s tega mesta, odstranijo. O tem bodo pa imeli besedo člani na svoji krajevni skupščini. Zadeva kuhinje brezposelnih. V »Jutru« z dne 19. januarja t. 1. je izšla notica z naslovom; ».Kuhinja za brezposelne v Zagorju«, v kateri beremo med drugim tudi to-le: »Vsi, ki orejema