s. Leto LXXU., it. 250 a Ljubljana, petek S* Cena Din L— S L0¥E N S Mata vsak dan popoldno brvzemil nedef|e In pruznikeu // tenor on do 8D potil *rm a Otet Z SoKJO vrst 6 Din 2-50, odl00do300*rst6Dinl »ečp »nsecoti petit *rsto Oin 4.—w Popust po dogovoru, lnsoratni davek posebni W .Slovenski Narod" voljo V Jugoslaviji Din IZ—> so inozemstvo Din 25-— i/ loeopM te ee UtH>NtSTVO »4 UUBUANA. 31-21 31-21 *4t »-25 ti 31-* fodrsimcti MAKleO*. H e I » K >VB4J ra it. 7 /I NOVO MESTO Uubnonsko cest* _ „Jdn&vo: Swwsjnoverjevo ulice 1. teMoe it 65i ni 2. telefon it 190 // JESENICE Ob kolodvore 101 // *o 5 U Hranilnico v ljubljeni fcL 1036 U Uspeh Roose velto ve politike: Ameriška pomol Angliji in Prangiji Jutri bo plenum ameriške reprezentančne membo nevtralnostnega zakona — Washingion, 3. nov. s. Položaj v reprezentančni zbornici kaže, da je Rooievel-tovemu predlogu za spremembo nevtralnostnega zakona spre j t je tako rekoč ze zasigurano. Reprezentančna zbornica je v mešano komisijo obeh zbornic, ki bo proučila zakonski predlog in skušala najti kompromis med stališčem senata in reprezentančne zbornice, določila 6 delegatov. Od teh so štirje odločno za Roosevelta, samo dva pa sta proti. Delegati reprezentančne zbornice niso dobili nobenih navodil in imajo proste roke. Kakšno je razpoloženje v reprezentančni zbornic: se je pokazalo včeraj, ko ie opozicija stavila več predlogov glede navodil delegatom za skupno komisijo z delegacijo senata. Reprezentančna zbornica Je vse predloge opozicije odbila. Najvažnejši jc bil sklep zbornice, ko je z 244 proti 179 glasovom določila, naj del gati v komisiji ne vztrajajo na ohranitvi prepovedi izvoza orožja. Mešani komite obrh zbornic se sestane danes. Plenum reprezentančne zbornice pa bo sprejel zakonski predlog o spremembi nevtralnostnega zakona dokončno jutri, v soboto. Nato bo izredno zasedanje obeh zbornic zaključeno Washington, 3. nov. br Sklep poslanske zbornice, ki pomeni ukinitev embarga, je v vsej ameriški javnosti izzval snlošno odobravanje. Politični krogi v Ameriki poudarjajo, da je to najpomembnejši do- f godek od začetka vojne v Evropi. Opo- L zarjajo zlasti na to. da je s tem dana možnost podpreti zapadni demokraciji v njuni borbi, hkrati pa pomeni to tudi veliko moralno podporo za Anglijo in Francijo. Da ie Pittmanov predlog glede ukinitve prepovedi izvoza orožia prodrl z večino 65 glasov tudi v poslanski zbornici smatrajo za veliko zmago Roosevelta, ki si je s tem znova utrdil položaj. VVashington, 3. novembra AA. (Havas) Od 243 poslancev, kolikor jih je e ameriški reprezentančni zbornici glasovalo za ukinitev prepovedi izvoza orožja, ie 220 demokratov 21 republikancev in 2 neodvisna. Proti ukinitvi izvoza ie pa glasovalo 36 demokratov, 143 republikancev in 2 naprednjaka Iz teh številk se vidi. da je večina demokratov odobril* zakonski predlog, ki sra je predložila vlade. VVashington, 3. novembra. AA (Havas) Senat je imenoval svoje zastopnike na konferenco zastopnikov obeh zakonodajnih zbornic za ureditev novesa besedila nevtralnostnega zskona Senat bodo zastopali senatorji Pittman. George. Wagner Connell (demokrati) in Borah in Johnson (republikanca). Re^rezen bančna T-bonrca in senat sta odložila svoje zasedanje do petka opoldne. Ustalitev položaja v južnovzhodni Italijansko-grSki odnosi se zmerom bolj zbol]-šujejo — Italija ne namerava opustiti svoje pozicije na Balkanu Atene, 3. nov. L Kakor znano, sta bili 30. septembra med Grčijo in Italijo izmenjani noti glede izboljšanja odnošajev obeh držav in glede sklenitve nenapadal-ne pogodbe. Včeraj je bilo objavljeno besedilo grške note, odnosno obeh not, izmenjanih med ministrskim predsednikom Metaxasom in italijanskim poslanikom Grazijem. Nota poudarja, da mednarodni položaj daje obema vladama možnost za konkretno sodelovanje. Slična je tudi vsebina italijanske note. Atene, 3. nov. s. Nota, ki jo je včeraj poslala grška vlada italijanski vladi, poudarja, da je spontana gesta italjanske vlade, da odredi umik italijanskih čet z albansko-grške meje. globoko ganila grški narod. k| x velikimi simpatijami sledi Mnssolinijevim prizadevanjem za ohranitev mlm. Glede na ta ukrep italijanske vlade je takoj tudi grška vlada odredil* odgovarjajoče vojaške okrepe ter se čuti srečno, da lahko ob tej priliki potrdi svojo namero, da vodi Se nadalje politiko nvru. ter željo, da se utrdi med Italijo In Grčijo nova politika prijateljstva na p°d'api medsebojnega zatiranja. Grška vlada upa, de bo že v bližnji bodočnosti mogoče dati tej medsebojni politiki bolj konkretno obliko za iskreno in plodno sodelovanje med Italijo in Grčijo v vsakem pogledu. Dotlej pa se drži grška vlada načel pakta o pr.jateljstvu in sodelovanju med Grdijo in Italijo, sklenjenega leta 1928. V odgovoru na to noto je sporočila italijanska vlada, da tudi one deli željo grške vlade po miru In po utrditvi medse bojnega prijateljstva v duhu medsebojnega zaupanje, London, 3. nov. AA. (Reuter) Današnji »Times« komentira izmenjavo not med Italijo in Grčijo in se pohvalno izraža o italijanski politiki, češ da prispeva k ohranitvi miru v južnovzhodni Evropi. London, 3 nov. br. Agencija Reuter ugotavlja, da je bila izmenjava not med grško in italijansko vlado v londonskih političnih krogih sprejeta z največjim zadovoljstvom. Rim, 3. nov. A A. (Štefani) Listi prinašajo na prvih straneh besedilo not, izmenjanih med Ttalijo in Grčijo m poudarjajo v naslovnih člankih prijateljstvo med obema državama in namero, da bosta nadaljevali politiko miru in poglobitve svojega sodelovanja. Dre vi prvi sestanek v Moskvi Po končanem izrednem zasedanju vrhovnega sveta Sovjetske zveze pridejo na vrsto spet pogajanja s Finsko — Finci minirali ozemlje, ki ga zahteva Rusija Moskva, 3. nov. j. Finska delegacija z delegatoma Paasakivijem m Tannerom na čelo je včeraj zjutraj dospela v Moskvo. Na kolodvoru so sprejeli delegacijo predstavni- . ki Švedske. Danske in Norveške. Pred pri-četkom pogajanj bo finska delegacija stopila v stik z ameriškim veleposlanikom. Moskva, 3. nov. s. Finska delegacija se včeraj ni mogla sestati z ruskimi državniki, ker sta Stalin in Molotov zaposlena z zasedanjem ruskega parlamenta. Ruska vlada je dala finski delegaciji na razpolago vstopnice, da so lahko prisostvovali včerajšnji seji vrhovnega sveta sovjetov Pričakujejo, da se bodo rusko-finska pogajanja nadaljevala danes. London, 3. nov. AA. (Reuter). Po poročilih dopisnika amsterdamskega lista »Tele-grsph« iz Helsinkov še ni dogovorien prvi moskovski sestanek med finskimi delegati ter Molotovom in Stalinom, vendar pričakujejo, da se bodo sestali dre vi okoli 21. JTashington, 3. nov. j. »Washington United Press«. Finsko poslaništvo je objavilo, da sta luka in polotok Hango v Finskem zalivu, ki ju Rusija zahteva zase, minirana. Finska vlada je. kakor znano, ie objavila, da so položene mine ob vsej južni obali Finske. Stockhoim, 3. nov. j. Ruske zahteve glede oporišča na finski obali pr. vhodu v Finski zaliv, smatrajo v tukajšnjih političnih krogih ne samo kot grožnjo Finski, temveč vsem skandinavskim državam. Obseg ruskih zahtev je izzval nevoljo tudi na Švedskem, kjer se vedno bolj Siri pokret za pomoč Finski. Stockhoim, 3. nov. s. Vsi švedski časopisi se bavijo z ruskimi zahtevam* napram Finski, objavljenimi v Molotovljevem govoru ter naglasa jo. da mnogih ruskih zahtev Finska ne more sprejeti, zlasti onih za vojaška oporišča in demilitarizacijo obmejnega ozemlja. Švedski vojaški strokovnjaki na-gla?ajo, da bi na ta način dobi-a Rusija kontrolo nad finskim obrambnim sistemom S povečanim vplivom Rusije v Finski pa bi nastala nevarnost tudi za Švedsko. Kompenzacije, ki jih Rusija po Molotovfjevih besedah ponuja Finski, so primeroma brezpomembne. Stara ruska želja pa je, da si za-sigura dostop do Atlantskega oceana in do luk, ki so tudi pozimi proste leda London, 3. nov. s. Mask veki radio je davi napadel finskega zunanjega ministra Erk- spre}el letala pripravljena za Wa*bingtou, 3. novembra. AA (Havas.) Prvi vtis, ki so ga dobili politični kr*>gi v zvezi z odklonitvijo amandmajev v reprezentančni zbornici, je ta, da je fo najpomembnejši dogodek, odkar so se začele sovražnosti v Evropi. Združene države so stopile v novo razdobje, ki bo pripomoglo k razčiščen ju stališča USA do evropske vojne. Tu poudarjajo, da bo ukinitev prepovedi izvoza municije sgsaijas) olajšale stališče zaveznikov, ker Jim bo omogočila oskrbo v USA. rasen tega Jim bo pa ta okoliščina dala tudi moralno pomoč. Ottawa, 3. novembra. AA. (Havas) V Kanadi so rezultat glasovanja v Washing-tonu o ukinitvi prepovedi izvoza orožja sprejeli z velikim zadovoljstvom. To bo vse kako pospešilo Izvedbo nacrta, ki ga je Izdelal osrednji odbor se izpopolnitev britanskih, kanadskih, avstralskih ln novozelandskih pilotov. Take se bo v kratkem izurilo 25.000 leteleev. Kanada doslej ni imela šolskih letal, odslej Jih bo kupovala v USA. Del vojnega materiala lz USA pojde preko Kanade v Evropo. New Tork, 3. novembra. AA. (Havas) Veliki ameriški bombniki že prihajajo v hangarje britanskih letalskih družb. Ameriški bombniki prihajajo iz tovarn ob obalah Tihega oceana, in jih polagoma spravljajo v New York. odkoder jih bodo poslali v Evropo, kakor hitro bo dokončno eltov predlog za spre-izvoz v Anglijo in Francijo izglasovan spremenjeni nevtramostni zakon. Aparati, ki jih bodo prepeljali v Evropo, se bodo v britanskih eskadrlljah udeležili bojev na zahodni fronti. Čeprav letalske tovarne v USA za zdaj ne delajo v vsem obsegu, mislijo strokovnjaki, da bo metoda Izdelovanja letal omogočila produkcijo po več tisoč letal vseh kategorij, če bi razmere to zahtevale. Waahington, S. novembra. AA. Ko se dokončno ukine prepoved Izvoza orožja in municije v vojskujoče se države, bi USA mogla takoj dobaviti 880 letal raznih tipov, ki so jih svoj čas naročili in katerih dobavo so ukinili v trenutku, ko sta Velika Britanija in Francija napovedali vojno Nemčiji. Razen tega pričakujejo v primeru za prihodnje tedne novih naročil vojnega materiala v vrednosti več ko ene milijarde dolarjev. New Tork, S. nov. i. V newyorški !uki je zasidranih že mnogo angleških tovornih ladij, ki nalagajo ameriške bombnike in razno orožje ter čakajo na dovoljenje, da bodo smele odpluti iz pristanišča. Današnji pariški listi javljajo, da bodo prvi ameriški bombniki že v naj kraj Sem času na zapadni fronti Čeprav ameriške tvornice ne delajo s polno kapaciteto, vendar pristojni krogi izražajo mnenje, da bo Amerika lahko že v nekaj mesecih dobavila več tisoč letal Ii notranje politiko NOV NACIONALISTIČNI TEDNIK V Splitu Je začel izhajati tednik »Narod-ai list« kot nestrankarski jugoslovenaki organ, ki bo skrbel za afirmacijo jugoale-nacionalne mi M i na ozemlju b&no- ka zaradi izjav, ki Jih je podal v sredo, ter mu očital, da odkrito grozi z vojno proti Rusiji. Nadalje prs vi ruski radio, da finsko časopisje sovražno komentira ruske zahteve nasproti Finski. - ~—"rr«*«- Edina nadat Roasevelt London, 3. nov. z. V tukajšnjih političnih krogih so prepričani, da se bo nazadnje le ie nesel Ishod iz sedanje nanrlintl Finsko m Rosi jo. ie največ je Fincem v prilog moralna pomoč, ki jim jo izkazujejo Zedlnjene države. Ker bo finska delegacija po svojih posebnih emisar Jih stalno v stiku s ameriškim poslaništvom v Moskvi, je pričakovati, da bodo Američani v skrajnem primeru ponovno, a tokrat vse drugače intervenirali pri ruski vladi, da ne bi zahtevala od Fincev žrtev, Id bi pomenile okrnitev neodvisnosti in nevtralnosti finske republike. „Pripravljeni smo odgovoriti na isti način" Letalska obramba Velike Britanije — Angležkl general o l^taatf£nlh grožnjah London, 3. nov. AA. (Reuter) Včeraj je poslanec Morrison govoril v spodnji zbornici in rekel med drugim: Letalska obramba Velike Britanije Je tolikšna, da se lahko upre tudi najhujšemu sovražnemu napada. Ce bi se pripetil napad v masah na Veliko Britanijo, je možno, da bi se katero izmed letal prebilo skozi letalsko obrambo in prizadejalo škodo civilnemu prebivalstvu, toda to ne pomeni, da bo omajalo njegovega duha in njegovo zaupanje vase. Ce bi se pripetil taksen napad, je končal svoj govor Morrison, smo pripravljeni odgovoriti na Isti način. London, 3. nov. AA. (Havas) Snoči je po radiu govoril general sir Ernest Swind-son o možnosti napada nemških čet na Veliko Britanijo. General je rekel, da Je Škoda Izgubljati čas s razmfšlfaaj>ui e tako fantastičnih grožnjah s taktna bzve-atfe. London. 3 nov. AA (Reuter) Včeraj je v parlamentu govoril minister za narodno zdravje Elliot o izselitvi prebivalstva in poudaril ves njen pomen. Načrt za izselitev prebivalstva odreja, da ie tr-b* preskrbeti 750.000 majhnih otrok, 542.000 ma- ter in večjih otrok, 12.000 žen, bodočih mater in 77.000 ostalih, ki jih je treba še izseliti. Minister Elliot je porabil to priložnost, da se je zahvalil vsem tistim materam iz notranjščine drŽave, ki so izseljencem izkazale vso potrebno nego Novi načrt odreja nastanitev prebivalstva po zasebnih in praznih hišah, ki so v takšnem stanju da lahko človek v njim stanuje Na koncu svoiega govora je Elliot poudaril da ie dosedanje izseljevanje poteklo zelo uspešno. Zastopniki delavske stranke so izrekli priznanje Elliotu in izjavili, da bodo podprli to stvar tako v mora1 nem, kakor tudi v materialnem pogledu. London, 3. nov s. Včeraj so se nadaljevale v Londonu konference zastopnikov dominionov in angleške vlade. Na dopoldanskem zasedanju so bila obravnavana vprašanja letalstva in ladijskega prometa, na popoldanski pa strateška vprašanja angleškega imperija v celoti. Opoldne so bili j zastopniki dominionov, kakor tudi mini-j fter za dominione Eden na kosilu pri londonskem županu. vine Hrvatske, Tednik Izdaja konzorcij istega Imena, v katerem so dr. Grga An- djelinovič, ki Je obenem glavni urednik, dalje bivši minister dr. Lujo Auer lz Siska, Niko Bonetti iz Splita, inž. Franjo Horvat iz Zagreba, Nikola Markov lz Splita, inž. Manfred PaStrovic iz Splita, dr. Veselln Semls lz M os ta rja, dr. Zvonimir Stojković iz Dubrovnika in dr. Peter Tri palo lz Sinja. Prva številka novega tednika, ki izhaja ob četrtkih, vsebuje poleg programatičnega urednikovega uvrdnlka ln mnogih politično zelo zanimivih prispevkov tudi članke dr. Uroša Desnice, dr. Li. Anerja. dr. V. Semlza in knHfevni feljton DJ. V ilovica. List se n roč\ pri upravi v Splitu: Narodni tre h ara Kam-ber ter stane celoletno din 100. do konca tekočega leta pa samo din 20. AVDIENCE PRI MINISTRU BUJJiSA Vtbisf v 1CU asJsjjSsai za socialno politiko in narodno zdravje dr. Srdj. Buui&^vljević Je p.tjH včeraj v svojem kabinetu ministra v p. dr. Alberta Kramerja, nato pa beograjskega advokata dr. Iv. Ri barja. Nadalje je minister sprejel deputacijo društva Merkur pod vodstvom dr. Bojan i ča in komisarja oUZORja is Zagreba J ur. Gasparca. BESEDA O SVOBODI Glasilo istoimenske organizacije »Narodna odbrana« piše v uvodniku med drugim: Organiziranje narodnega odpora v primeru potrebe zahteva brezpogojno izpolnitev nekaterih pogojev. Prvi med njimi Je svoboda v nacionalni in nedeljivi skupni državi V današnjih časih Je še bolj potrebno kakor doslej, da se vsak član vsenarodne zajednice bori v primeru potrebe s polno zavestjo, za kaj se bori ia za kaj tvega življenje. Samo svobodni narodi so zmožni premagati vse zapreke in težave ter doprinesti največje žrtve. Samo svobodni državljani ljubijo z vso dušo svojo svobodno državo. Samo svoboda daje polno vsebino našemu narodnemu u» ■ državnemu edinstvu. EKSTREMISTI IN — GOT! Današnja »Politika« poroča o zanimivi razpravi pred malim senatom zagrebškega okrožnega sodišča. Vdova pokojnega Stjepana Radića Je tožila dr. Stjepana Buča, enega ekstremno orientiranih nacionalistov, češ da Je v svojem lista »Nezavisnost« oklevetal pokojnega Radića. Dr. Buš Je v aprilu v »Nezavisnosti« objavil članek, v katerem Je napadal Vladi mir ja Radića, urednika »Narodne volje«, ker Je branil cigane, navajajoč, da je to napravil zato, ker Je tako kakor njegov oče ciganskega porekla. Na včerajšnji razpravi se Je Buć zagovarjal, navajajoč razne rasne argumente. Med drugim je vzkliknil: Jaz bi se tudi lahko smatral užaljenega, če bi ml nekdo rekel, da sem slovanskega poko-lenjs, kajti imam se za Gota! Sodišče ga Je obsodilo na 8 dni zapora ln na plačilo stroškov razprave. i Nacionalna zavest švicarskih volilcev Curfh, a. nov. z. Volitve v zvezni svet ne pomenijo nikake večje spremembe v razmerju sil posameznih strank v švicarskem osrednjem parlamentu. Vladne s .ranke so iz teh volitev izšle nekoliko ojačene. Nacionalne fronte in komunistov ni več v zveznem svetu. V svojem komentarju o pomenu volitev naglasa »Neus Zurcher Zeitung«, da ima ojačenje vladnih strank tudi svoj globlji pomen. Volilna kampanja se je tokrat razvijala v atalnih spoznavanjih občih državnih interesov. Splošni mednarodni poležal je bil švicarskem volilcem stalno v mislih Zato ie obči rezultat volitev izraz nacionalne in državljanske zavesti vseh Švicarjev. Tuja letate nad Dautsfco Kopeatbagem, 3. nov. i. Nad mestom Espler na Danskem ki je bilo prizadeto *e prva dni vojno, ko ga je neko angleško letalo pomotoma bombardiralo, so se včeraj snet pojavila tuja letala Protiletalske baterije so pregjsjala tuja Nov Izum SUcorskega ITashington, 3. nov. A A. (Havas) Znani konstruktor letal Igor Sikorski je izjavil pred odborom za civilno letalstvo, da je izdela! načrte za letslo. ki lahko brez pristanka leti iz New Yorka v Francijo. Letalo bi letelo čez Atlantik s povprečno hitrostjo 150 milj na uro, bencinske rezerve bi pa imelo 1500 litrov Letalo bi bila amfibia. to se pravi, pristalo bi lahko na morju, prav tako kakor na suhem. Sevma, 3. nov. 1. Zaradi silnega in dol gotrajnega deževja je Gvadalkvivir pre stopil bregove In poplavil vso okolico. V Se vil j i so morali izprazniti mnogo hfš, ker je nevarnost, da se porušijo. Poplava n; zahtevala človeških žrtev, pač pa je gmotna škoda Velik požar Os/o, 3. nov. j. V mestu Most, ležečem ob fjordu Oslo, je nastal včeraj ogromen požar, ki je opepelil dve veliki tovarni tretjo pa precej poVkodovsL Skoda znaša četrt ssitijona norveških krom Demonstracije v VUnu Pariz, 3. nov. a Do nemirov v Vilnu je prišlo včeraj zjutraj. Ob 7. se je zbrala pred občinsko hišo večja množica, ki je pela poljsko himno in vzklikala. Zlasti as demonstranti zahteval;, da se zamenjava denarja izvrši na bazi 1 zlota za 1 lito. Policija je skušala demonstrante razpršiti, vendar je bila zato preslaba. Nato je bilo poklicano na pomoč litovsko vojaštvo, ia je ob 9. vzpostavilo red. Vojaštvo ni uporabilo strelnega orožja. Aretiranih je bilo okoli 30 voditeljev demonstracij, med katerimi so bili večinoma taki. ki so bili v *asu ruske okupacije v ruskih ječah. Nova Italijanska bojna ladja NeapeU. 3. nov. L Te dni je bila spi ovijena italijanska bojna ladja »Vittorte Venetto«, ki spada med najmodernejše enote ital janske mornarice. Ladja, ki obsega 35.000 ton in razvija 30 vozlov hitrosti na uro, je poizkusne vožnje prav dobro prestala in so mornariški strokovnjaki zelo zadovoljni z njo. „Clty of Fllnt44 ▼ noa^eUdh vodah London, 3. nov s Po poročilih lz Norveške je ameriška ladla »Clty of Fllnt« sedaj na južni obali Norveške Ladla nanre-duje zelo počasi, ker se sk^Sa čim bolj držati norveške obale ter nikdar ne zapušča norveSklh teritorialnih vod Plovbo ovira nenvrno morje kakor tudi megla. Borzna poročila. Čarih, 3. novembra. Pariz, 10.11, London 17.835. New York 446, Bruseh 74.35. Mllsa 2Z50. Amsterdam 236.75, Berlin 178.5i; Stockhoim 10605. Oslo 101 JO, Kopenhagen 86.10, Stran 2 »SLOVENSKI NARODi, petek, S. novembra 19». Stev. i 0 Pravda za Kozjak je in ni končana Zaključek dokazovanja — ffsdfta bo ilteilii — Nad dim Maribor, S. novembra. 2e nad 10 let tekoča pravda za košček Kozjaka (par km Parkove grabe) ae je danes dopoldne v odločilni bitki a zaslišanjem treh najbolj merodajnih prič začasno zaključila. V začetku razprave je zastopnik tožene občine navajal razloge, zakaj na občinski seji 7. febr. 1. 1034, ki ae je vršila pri zreškem načelstvu, ni moglo biti govora o povrnitvi vsled razlastitvenega postopanja Perku nastalih stroškov (ki niso bili potrebni). Tedaj namreč se je spor med občino Sv. Križ in Perkom Se zmerom sukal okoli vprašanja, da 11 se banovinska cesta Brestrnica - Sv. Križ izpelje od gostilne šober dalje ali desno preko (sporne) Per-kove grabe, ali levo po že obstoječi občinski cesti. To vprašanje je tedaj Se viselo pri banski upravi. Pri občini se je res govorilo o 5—6.000 din, toda ne kot povrnitev stroškov, ki jih takrat za občino še ne bi smelo biti, marveč mišljeno Je bilo s tem že omenjeno vprašanje razlastitve za morebitno uporabo Perkove grabe. Za to je nasprotno se glaseča izpoved Ma-tešiC i kot priče, stvarno in pravno zmotna, že ker se banovina res ni odločila za ta del ceste (preko Perkovega posestva). Dr. Stanjko kot zastopnik tožnika Per-ka temu seveda oporeka in vztraja pri nasprotni trditvi, da Je Slo za kritje njegovih stroškov za Perka. Sledi zaslišanje pri zadnji razpravi (6. oktobra) izostalih treh prič: Matašič Jože, Peitler Jakob in Simonlč Jože. Gre pa za dvoje kočljivih dokazovanj. Prvič, Os Je Perko lani okrog Potica res ntstel k Ma-taalču hi ga poučeval, kako naj priča glede tistih 6.000 da*, te bolj kakor to pa Je bila kočljiva trditev, da je namreč Ma tadtč v gostilni prt Spaceku na županovo opozoritev, da se Je prt zaslišanja v stvari in v času motil, odvrati, da mu Je tako naročil Perko, ki mu Je plačal tudi kosilo v gostilni. O tem se najprej e zasliši prida Peitler, ki v glavnem te .navedbe potrjuje. Za nJim zaatttena priča Simonlč izpove o dogodku, ko je Perko res prišel k Ma-tašiču, pri katerem je bil priča tedaj zaposlen kot tesar, ravno ob tem obisku pa je v hiši ležal bolan in slišal pogovor med Perkom in Matašičem. Perko je Matašiča, ki je bil ob kritičnem čai»u občinski odbornik, res vprašal, kako je bilo s tistimi 5 ali 6.000 din pri občini. Matašič je na to izjavil, da je bilo v neki občinski seji res o tem govora m sicer izrecno na račun Perkovih stroškov. NI pa znal povedati, kdaj naj bi bila ta seja. — Na izrecno vprašanje dr. Stanjka, da U je Perko tedaj res Matašlču naročil, kaj naj pri sodišču izpove, Izdavi priča Simonlč, da ni o tem ničesar slišal. Nato je bil zaslišan Matašič sam. Naj-preje izpove o ravno omenjenem Perkove m obisku. Izpoved se v glavnem strinja z izpovedbo priče Simoniča. Kočljivejše pa je bilo zaslišanje o drugem dogodku tam v gostilni pri Spaceku, kjer so po predzadnji razpravi prišli skupaj župan Hlade, Peitler in Matašič in ja Hlada le tako mimogrede opozoril na njegovo smotao izpovedbo kot ptiče, Matašič si Ost prizna, da asa je Perkc plačal kosilo, zanika pa odločno, da bi mu bil Perko naročil, kako naj kot priča izpove. Po ugotovitvi, kdaj Js Matašič postal občinskt odbornik, priznava motnost da se je dotična seja vršila ob drugem času. »še danes ne vem, aH Je bila dotična seja L 1934 ali 1985.« Tudi ne vzdržuje več trditve, da H je bila vsota din 6.000 namenjena za Perkove stroške ali za morebitni odkup zemljišča za cesto. Sledi soočenje priče s PeiUerjem, ki je bil navzočen v gostilni pri Spaceku in ki na poseben sodnikov opomin vzdržuje svojo izpoved, da se je Matašič ob tej priliki res skliceval na Perka. Napram tej trditvi iz oči v oči Matašič vendar le pristane na možnost, da bi se bil izgovoril na Perka in da je županu morda o tem tudi že ->rej kaj govoril. Tako se je s tem pristankom najbrže izravnala pot do hujših posledic napačnega pričevanja. 8 tem je bilo dokazovanje zaključeno. Sodnik razglasi, da se izda pismena sodba, na katero zdaj nestrpno čaka cela občina Sv. Krit in seveda tudi vsi. ki se zanimajo za to staro pravdo o našem Kozjaku. In stroški? Baje jih je že zdaj nad 20.000 din. In to zaradi par kilometrov zapuščene grabe? In kakor vse kaže, te pravde še ne bo konec! Vprašanje selitve vini carjev Kako je letos s tradicionalnim pregrevanjem vini-carjev od 1. do 11. nove? *a Maribor. 2 novembra Spet so nastopili megleni novembrski dnevi. Napočil je tisti čas. ko se pričenja viničarsko koledarsko leto. ki traja od 1. novembra do 31. oktobra nasiedniega leta. Svojčas so se v času od 1 do 11. novembra, to je do Martinovega selile vini-čarske rodbine, ki jim je bilo odpovedano v času od 15. do 31. avgusta. Letos je s tem tradiciona'mm viničarskim preseljevanjem nekoliko drugače. Dočim ie bilo lani, zlasti na Kozjaku, precej odpovedi, je podoba, da se bodo letos selib le on* viničarji s svojimi rodbinam., ki bodo oro stovoljno zapustili gospodana. kar ie v smislu nove viničarske uredbe možno. Vprašanje odpovedi viničarjem Je slei ko prej v glavnem nerazčiščeno Nekateri pravni krogi dopuščajo možnost seda i le odnovedi v smislu nove viničarske uredbe, dočim so drugi pravni krogi glede tega skeptični. To so specialni in značilni socialni problemi, ki so tesno združeni z vinogradniškim gospodarstvom in vinogradniškimi tradicijami ob na«i meji. Vsekakor lahko računamo, da bo pre^Mevanje vini-čarskib družin v letošnjih novembrskih ! dneh od 1. do 11. novembra omejeno in sicer predvsem zaradi provizoričnega stanja k; je nastalo v zvezi «= še ne razčiščenimi določbami uredbe o novem viničar-skem redu V %rrsr»jr. na? h viničariev se opaža v zad-niem času zammiv preokret. Viničarjem gre predv >m za to da se jim prizna minimalna mezda 5 din. Iz razlogov ki so ob poznavanju prejšnjih in sedanjih prilik našega viničarstva povsem jasni ter razumljivi je našim obmeinim v-ničarjem prven stveno na tem da dosežejo to minimalno mezdo Opaža se prizadevanje da se po posameznih občinah sk enejo kolektivne pogodbe med vinogradniki ter viničarji, ki naj zagotovijo viničarjem njihovo eksistenco v duhu lastnih želja V tem pogledu so v neki mariborski okob^k' občin: že v teku priprave in je verjetno, da bo poskus kronan z uspehom V načrtu je tud- ustanavljanje posebnih starostnih sk'adov po posameznih občinah ki naj bi odgovarjali duhu ter določbam tak?nih kolektivnh pogodb, ki naj bi jih vin'čarp določenih občin sklepali s svojim- deloda.alci v dotičnih občinah. jo, da morajo z novdm letom imeti nove poslovne knjižice, če hočejo biti pravilno zaposleni. — Vojaški obveznik, morajo vsako spremembo bivališča takoj prijaviti občini, sicer bodo trpeli neljube posledice. — Proti pijančevanju. Zaradi pijančevanja se bodo odslej najstrožje Izvajali predpisi glede točenja alkoholnih pijač že pijanim osebam. Najstrožje se bo tudi nadzirala policijska ura. — Prep;s lastnine zemljišča. Lastniki mejn h parcel banovinske ceste SI. Konjice—Makole se vab jo. da se v občinski pisarni udeleže razprave glede lastnine prepisa zemljišča. — Čigava je zape*tna verfž'oa? Potom tukalsnjege občirskega urada oglaša okrožno sodišče v Celju, da Je bla v neki kazenski zadevi najdena nav dežno zlata za.pestna verižica, katere lastnik Je neznan. Lastn'k se poz'va. da se tekom enega leta Javi sodišču z dokazilom lastnin ske prav ce, sicer se bo stvar javno prodala. »Navlhanka« na mariborskem odra Premiera je bila v torek in dosegla je lep uspeh Maribor. 2. novembra. Na našem odru smo videli Bencševega »Aniorucka« potem njegovo znano opereto »Pod to goro zeleno« Sedaj je siedila »Navihanka«: opereta v treh dejanjih, zasnovana v običajnem operetnem duhu. Libreto so napisali Tobis, Spilar, Mirovskv in Rohan. Tipično operetno dogajanje preveva tu pa tam operetna komika. Prevladujejo šlagerji, ki nudijo spretnim plesalcem ter plesalkam obilo prilike za uspeh. Tej glasbi je bil dirigent Lojze Herzog veren interpret. Anton Harastovič pa je z živo, slikovito priredbo ter uvrstitvijo posrečenih koreografskih vložkov pospešil in razgibal potek operetnega zapleta in razpletka. Osrednji lik »Navihanke« je kakor nalašč primeren za kreacijo, v kateri se je spretno znašla subreta Brumen-Lubejeva, ki je vse važnejše, dinamične momente učinkovito podčrtala. Jelka IgliČeva se je lotila svoje Bessi s prepričevalnim nastopom v igri in spevih (»Otok je ljubezni«). Pri GorinSkovem Websterju je prev^do-val humor, prav tako tud: pri Euniki gospe Vide Kovičeve. Karakterno značilno oblikovan je bil Nakrstov grof Moretti. Manoševski je v vlogi teniškega sarnpijo- na Freda povsem ustrezal, vendar pa ni prišel njegov blesteč organ spričo bolj pičlo odmerjene vloge do polnega pevskega razmaha Vsestransko dognan ter izli-kan je bil Ver domkov Andy. k- je druga največja vloga te Beneseve operete. Topla, ognjevita harmonija je spajala tudi nadaljnji operetni parček, to je Harastovi-čevega jecljavega VVebsterjevega tajnika in Bessijino tajnico Etne Starčeve. Skrbno izdelan poslovni tip je bil Košičev zavarovali Ski generalni tajnik, prav tako policijski inšpektor Pavla Kovica. Seveda so se potrudili glede čim prepričevalne j šega prikaza svojih odrskih likov tudi ostal: sodelujoči, tako na primer Just Košuta kot oče navihanke Sally. ■ P. Ras-berger v vlogi hotelskega ravnatelja, Ludvik Crnobori kot advokat dr. Morrison, Slava GoriŠkova kot dama. Danica Savi-nova kot hišna. Marica Kri zajeva kot boy, Angel J are v vlogi gospoda. Franjo Blaž kot plačilni natakar. Danilo Turk in Leopold Blatnik pa kot stražnka. Udeležba je bila pri premieri Še precej zadovoljiva. Občinstvo ni štedilo z iskrenim priznanjem vsem sodelu ločim, predvsem vodilnim Igralcem ter igralkam, ki so prejeli tudi lepe šopke rož. Krvava noč na Fali Mali kazenski senat obravnava pokolj, ki je bil j. avg. Maribor, 3. novembra V Simonikovi gostilni na Fali je bilo v nedeljo 6. avgusta letos vse polno ljudi, ki so ob sviranju harmonike peli in pili. Bilo je veselo in živahno razpoloženje. To veselje pa so pokvarili nekateri moški, ki so okoli 20. ure stopili v gostilniško sobo. Bili so to dalmatinski delavci, ki so bili zaposleni pri gradnji ceste. Čim je skupina stopila v sobo. so domačini utihnili Slutili so. da se nekaj pripravlja. In res n: trajalo četrt ure, že je nastal prepir med domačimi fanti in dalmatinskimi delavci. V naslednjem trenutku je izvlekel 251etn! Franc Zaje iz Ogulina iz žepa nož m ga zasadil delavcu Francu Burju v ramena. Burja se je zgrudil in obležal v mlaki krvi. Po tem dogodku so skušali domači fantje napadalce napoditi iz gostilne. Pri tem pa je ns-stalo splošno klanje. Posebno se je odlikoval že omenjeni Franc Zaje. ki je kakor besen z nožem v rokah mahal okrog sebe. Kot naslednja žrtev je omahnil Ivan Pekov-sek, ki je obležal z zabodljaji v rokah. Nato se Je Zaje spravil na delavca Jerneja Lamprehta, ki ga je zaklsl Lampreht jc obležal s smrtnonevarnlmi ranami v hrbtu in na vratu, tako da je nesrečnež kmalu zatem podlegel poškodbam in umrl zaradi tekrvavitve. Napadalec mu Je namreč pre-rezal žilo odvodnico na vratu, tako da bi bila tudi siceršnja takojšnja zdravniška pomoč zaman. Ko je Franc Zsjc opravil svoje krvavo dek>, je skupno s svojimi tovariši pobegnit Nft kraj tragičnega dogodke so kmalu prišli orožniki, ki so odredili prevoz ranjene ga Pekovska in Burje v mariborsko bolni- co, kjer sta težko poškodovana delavca okrevala. Napadalce so orožniki ie tekom noči izsledili in aretirali Pri zaslišanju so Dalmatinci valili krivdo drug na drugega, dočim je Zsjc priznal, da je on povzročil krvoprelitje. Izgovarjal pa se je, da so bili on in njegovi tovariši napadeni in da so se samo branili, nož da je potegnil v silo-branu. Epilog krvave noti ns Fali je bil dsnes dopoldne pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča m sicer v rszpravni dvorani št. 53. Ns zatožni klopi je sedel 231etni Franc Zaje, ki ga je mariborski državni tožilec obtožil zaradi uboja. Zsjc se je tudi pri današnji razpravi branil s tem, čet da je ravnal v tilobranu. Tods številne priče, ki so bile dsnes ponovno zaslišane, so soglasno izpovedale, da temu ni tako, ampak da je Zaje bil tisti, ki je pričel vznemirjati domačine in ki je tudi povzročil krvoprelitje. Razprava ob zaključku lista ie ni bila končana. Iz Ptufa — Berača je oH^el. Posestnik Jakob Horvat v Ptuju na Ljutomerski cesti je odkazal na skednju preno*;šče beraču Ivanu Sajku. Ponoe: pa je Sajka prebudil sumljiv sum in v temi je opazil, kako je neki moški pobegnil na prosto. Pozneje je berač opazil, da mu je neznanec odnesel suknjo, par čevljev, klobuk, žepno uro, aparat za razaranje in žepni nož. Rizen tega pa je lastn'ku Supe odnesel tudi odejo n več riuh Orožniki so nekega osumljenca aretirali. Iz Prckmurja Kje oo zgrajen novi gasilski dom? Na svoječasni poziv Gasilnega društva o predlogih s strani občinstva glede zidave novega gasilnega doma In izbire prostora se je javilo lepo Število Sobočanov. Eden predlaga, naj se zgTadi dom v Šolski ulici poleg trgovine g. Mekiša. Prednost tega stavbisca Je v njegovi vzvišeni legi nad vso okoMco. zaradi Česar bi bil varen pred poplavami, s stolpa pa bi bil lep razgled na vso okolico. Drugi zopet predla era. da bi .se zgradil dom na istem mestu kot stoji sedanji, ker je to tudi za bodočnost sredina mesta. Tretji pa je mnenja, naj bi se izbral prostor nekje na glavnem trgu, v vrsti hiš od Bergerfa do evangellske cerkve. Na takem prostoru bi bila stavba lahko moderno zgra-fena in bi služila tudi v okras glavnemu trgu. Načrt bi moral upoštevati dejstvo, da bi bil z oddajo prostorov omogočen društvu reden dohodek za vzdrževanje stavbe. — Slaba cesta proti Tišini. Cesta proti TiStni je v zelo slabem stanju, ker Je med vsemi cestami v Prekmurju najbolj prometna. Po otvoritvi mosta pri Petanjcih se bo promet ie povečal, zato bi bilo treba Se se**H mlflHI na nredPtev ©e*te Td Je po m a brazd in Jamic. Predvsem bi bilo treba izbrati za posipanje drug posipni materijal, ker Je rečni okrogli pesek neprimeren za tako prometno cesto. Ceste, ki Hh posipajo s trdim tolčencem, so mnogo lepše In ne kažejo take slike razde1an1a. Tako zlasti cesta proti Bogojtni in Mačkovcem. — Stavbttee za zidavo orožnlike kasarne Je dala na raznolaeo občina na Radgonskem marofu. Kakor trdilo. Je kredit za zidavo zagotovljen za začetek leta 1940. IZ Iz Poljčan — Is občinske paaarna, V eream Celje, •marje pri Jelšah m Slovenj«; radec ter v obč nah Cirkovce in Lmbua ae je POjavfla slinavka in parkljevka. Vsako sumljivo obolenje je takoj javiti. Sejmi v tukajs- Delodajalci aa ponovno opominjajo, da ima nameščenec, vpoklican na veSbo, po določUh obrtnega zakona pravico do jemkov in tudi ne prestane službeno merje. Delavci in nameščenci sc — Valujoča cesta. Bsnovinsks cesta iz Ljutomera v Križevce ims ie precej dolgo nešteto večjih kotenj na katere smo že svojčas opozarjali, ds bi jih zasuli. To se ie do danes ni zgodilo ter je ts del ceste naravnost mučen zs vožnjo za vse vrste vozil. Morali bi se pač zavedati, da vodi ta cesta k meji, ds se po njej vozijo tudi tujci, ki bi jim pač morali pokazati, da ae tudi mi razumemo na ceste. Iz Celja ___. tujcev. V mesecu oktobru Je obiskalo Celje 1188 tujcev (1098 Jugo-sftovenov m 80 toonsmcev) nasproti 1047 v letošnjem septembru m 1213 v lanskem —c rajsmlu aogsuitrfee tekam bo v nedeljo 5. t m, s pričetkom ob 14.30 na OTazijt V tekmovanju aa podsavezno prvenstvo se bosta pomerila 8K Celje ki SK Hrastnik. Zadnjo nedeljo se Je povzpel SK Celje na čelo prvenstvene tabele celjske skupine Ker Je tudi moštvo SK Hrastnika v dobri formi m goji soliden nogo-mat bo srečanje gotovo nudflo lep športni užitek. —c Ne*ree* ne po**v*x V ponedeljek Je padel SSletnl posestnikov akt Ivan Peta k} Rogaške BsatJsi na cesti a kosaš* In st skanil levo ključnico, v torek je padel 10-letni posestnikov sin Ivan Avžner iz Dra-ruelj doma a lestve in si zlomil levo nogo pod kolenom. Istega dne ss Je ponesrečil 391etnl posestnikov sin Franc Pilih iz Go--oveij pri žalcu. Pri daru Je padel nanj stroj za stiskanje sadja in mu slamll levo nogo. Ponesrečence so oddali v celjsko bolnico. —c Umrl je v sredo v celjski bolnici 69-letni preulitkar Andrej Pod križnik e Tr-llčnega pri Rogatcu. V delniških družbah 71*5% tujega kapitala Številke, nad katerimi M se marali resno zamisliti Ljubljana, S. novembra. Vprašanje tujega kapitala v našem narodnem gospodarstvu bi nas moralo resno skrbeti. Dokler se ne bomo gospodarsko osamosvojili na svojih tleh, ne bomo mogli tudi govoriti o popolni narodni svobodi. Tujega kapitala ni tako lahko nadzirati, kljub vsem ukrepom. Zdaj je sklenjeno, da bo država uvedla strogo nadzorstvo nad 'uvozom kapitala na račun dividend tujcev. Zbrani so točni podatki o tujem kapitalu v našem gospodarstvu. V marsičem zelo presenečajo. V naši državi deluje 1522 delniških družb. Ker je Inozemski kapital udeležen samo pri 228 družbah, bi morda kdo ne pripisoval velike vloge tujemu kapitalu v našem gospodarstvu. Toda vedeti moramo, da odpade od 3.258.1 milijona din skupnega kapitala delniških družb na tuj kapital 2.239.7 milijona din ali 71.5%! Največ tujega kapitala je naloženega v rudarskih podjetjih in sploh v najbolj donosnih strokah industrije. Sicer je treba upoštevati tudi. da prav v teh strokah, predvsem v rudarski, domači kapital najtežje konkurira tujemu, ker so investicije največje. Skupno je v delniških družbah, ki eksploatirajo rudarska podjetja naloženega 781.5 milijona din, a na tuji kapital odpada 607 5 milijona din Na drugem mestu po visini naložbe tujega kapl- f tala je električna industrija. 9kupen kapital delniikih družb znaia 588.4 milijona din, a 656.9 milijona din je tujega kapitala. Domači kapital je torej neznaten. V kemični industriji ter destilaciji nafte Je pri skupnem delniSkem kapitalu 477.5 milijona din tuji kapital udeležen s 398 milijoni dinarjev. Precej tujega kapitala je tudi v bankah, od 349 000.000 odpade 192.8 milijona din na tujce. Upoštevati moramo se, da pri nas deluje 45 podružnic Inozemskih delniških družb s kapitalom 1.104.2 milijona din. Delnice teh družb so inozemske ln so v rokah tujcev v drugih državah, medtem ko podružnice Izročajo ves Čisti dobiček centralam v Inozemstvu. Ti zneski so mnogo večji kakor bi bila izplačila dividend. Dobički delniških družb niso majhni. Prejšnja leta je znašal čisti dobiček družb z udeležbo tujega kapitala 239.4 milijona din. Sami inozemci so prejeli po 180.8 milijona din. Na račun dividend ao prejemali delnico * ; povprečno po 100.6 milijona din na leto. Co so se zadnja lota gospodarske razmere izboljšale, so tuji delničarji odnesli iz naše države na leto Se mnogo več kakor 100 milijonov din nn račun aa-mlh dividend. Te številke so aame dovolj zgovorne, da spoznamo, knko -elo Je potrebno nadzorstvo nad tujim knpitalom. Ob vpokojitvi Olge Juvančiceve Bila je vzorna upraviteljica II. deUVr*~ ^snovne Sole v Mariboru V zasluženi pokoj je stopila na lastno ^šnjo eosna Olga JuvailCHSeva, upraviteljica H. državne dekliške osnovne šole v Mariboru. Olga Juvan«*ičeva je markantna osebnost v našem slovenskem Šolstvu. Marljivo je orala ledino na narodnem ln Šolskem torišču 36 in pol leta Je posvetila vse svoje sile narodu, doprinesla na je tudi na nar*~> 'n stnem in šolskem polju mnoge žrtve. Kot mlada učiteljica Je bila ob pričetku svetovne vojne Internirana, ker je bila zavedna narodnjakinja. ki ni nikdar skrivala svojega nacionalnega prepričanja. Po prevratu je bila poklicana v Mari-•or. kier je prevzela r,"p01ympia< z evid. štev. 2—26785. — Na Grajskem trgu je neki kolesar podrl na tla delavko Zoro Kranjčevo, stanujočo v Metelkovi ulici 7. Kranjčeva je pri padcu dobila manjše poškodbe na nogah, hujše nesreče nI bilo. — Na križišču Meljske ln Aleksandrove ceste Je neki motociklLst zavozil v 421etno Marijo Robič iz Počeho-ve. ki se je peljala na kolesu. Pri padcu si je Robičeva poškodovala roke, razen tega je tudi njeno kolo precej poškodovano. — V Jarenlm je padel s hleva 25letni vtmčarskl sm Anton Horvat, ki si je pri padcu zlomil levico. Zdravi so v bolnic L — Mi ca Kovačeva... V Haleker je vi gostilni v Dravski ulici Je popival neki 24-letni Alojz Z. iz Rač. Ko se je že precej napol, Je zahtevala natakarica, da Ji poravna zapi tek 52 din. Toda Lojzeka je to slovito razburilo. Pričel Je razsajati. Ker se tudi aa ponovno opozorilo ni zmenil in hotel oditi brez plačila, so poklicali stražnika. Izkazalo se Je, de Lojzek ni imel pri sebi niti dinarja. Stražnik ga js odpeljal k >G*afu<. kjer Je prebil noč. DrugI dan zjutraj je moral na policiji obljubiti, da bo zapi tak poravnal, sicer bo moral v keho. — Zal Oh kupila, aa 800 din ukradla, V slaščičarno Helene Valenta Ob železnici Je prišla neka okoli 30 let stara ženska, ki Js kupila aa 2 din slaščic. Plačala je z 10 ssfrapakžge kovancem. VaKcitova Je šla kovanec menjat. Ko Je prsila nazaj, pa js neznanka ie izginila. Slasčičarka Je morala usjotoviti, da Je izginilo Is predala 300 din, kt jih je ženska ukradla kt predala. Sedaj Jo »če policija. — Neamvestnega moškega se naiB na cesti pri Sv. Miklavžu. OčaVidno ga je povozil neki avto. Moškega, ki Je hnet poškodbe na glavi, so takoj prepeljali v mariborsko bolnico, kjer ao zdravniki ugotovili, da ima počeno lobanjo, razen tega po- po vsem tetsau. Na podlagi listine so ugotovili, da gre za 281etnefra Franca Vind^Ša. Z3ravn:ki si na vso moč prizadevajo, da bi Vhv'.:.£u reš-li življenja. Njegovo zdravstveno stanj*1 je zelo resno. Ob'astva si prizadevajo, da bi kmalu razci-tila vzroke nesreče. — Oče nad *lna. V Bukovcih 3tn se sprla oče in sin. Beseda je dala bsaedo in sta se končno dejansko spoprijela. Pri tem je oče z nekim polenom a tako silo udaril po sinovi glavi, da so morali sina odpremtti v mariborsko bolnico. Poškodovanec je 21-letni Fer:?o Koren. — Nočno lekarniško *lužbo imata še danes Minafikova mestna lekarna pr Orlu na Glavnem trgu 12, tel. 22-13. ter Remsova lekarna pri Sv. Roku na vogalu Aleksandrove in Meljske ceste, tel. 25 32. — Iz gledal*s*a. Drevi v petek jc gledališče zaprto. Naslednja predstava jutri v soboto. — Umetn'Skf p1e*nl p«r Trena Lltvlnova ln 3Iax Kiirbos pri rr d i ta 8. t. m. v marl-borJteemi Nar. gledalt*Ču svoj balrtns večer, katerega sta ob polni hiši ln z ve^klm usperom izvajala tudi v ljub1 jftnekem NfUT, gledališču. Mariborčane opozarjamo na ta izreden umetniški užitek: zato si r\n* vočasno rezervirajo vstoT*n4ce ki so v pred-proda+i pri gledaJiSČni blagajni. — Iz Glasbene matice. Na občnem zboru pevskega zbora tukajšnje Glasbene matice je bil izvoljen za načelnika prof dr. Crnek. za podnačelnJka trgovec Koren. — Športne novice. V nedeljo 5. novembra se odigra drugo kolo spomladanskega dela prvenstvenih tekem v mariborskem okrožju LNP. Na sporedu sta dve tekmi in sicer v Mariboru in v Cakoveu. V Mariboru bosta preizkusila svoje moči SK Rapid in čakovečki SK, dočim bo moral ISSK Maribor spet v Čakovec, kjer bo nastopil proti SK Gradjanskemu. — Nov grob. Umrla je žena knjigoveza Genoivefa Glavningor, stara 71 let, stanujoča v Ptujski 12 na Teznem. žalujočim naše globoko so ž al je. — O »odobnlh knjl? * Wfldh pri slovanskih narodih bo predaval drevi ob 20. v Ljudski univerzi prof. E. Eunc. Tema je se posebno glede na današnji čas silno zanimiva, pa tudi važna. Mnogi jeziki so doživeli po vojni velik razmah, ruščina pa stopa lz dneva v dan bolj v življenje. — Svetovna potnico, V Maribor je prispela M. Pet riši če va, ki ima v načrtu potovanje okoli sveta. Na potu je že o>i leta 1928. Namenjena je po Jugoslaviji, nato pa preko Bolgarije v Turčijo. — Otrokova smrt. Sletni posestnikov sin ček Henrik Grušovnik iz Zgornjega Doliča ss Je igral pred dem^o hi?o. Pri tem je padel tako nesrečno, da Je obležal mrtev na tleh. — Karambol dveh avtomobilov. Včeraj popoldne Je nastal v Bohovi hud avtomobilski karambol. Iz Maribora proti Hočam Je peljal izdelovatelj avtomobilskih karoserij Alojzij ftkrbonja. Za njim je vozil avtotaksi Emila Gornjaka iz Maribora, ki ga je sofiral Josip Oreški. Oreški je hotel prehiteti fikrbonjev avtomobil, prav takrat je pa ta nepričakovano zavil k Arbelter-jevi tvornici. V tem trenutku sta avtomobila trčila skupaj. Pri karambolu je bil Gornjakov avtomobil precej poškodovan, da znaša škoda okrog 6.000 din. Na kraj karambola Je odšla komisija, ki Je ugotovila, da je nesreče kriv ftkrbonja. ker se ni držal prometnic predpisov in Je nepravilno rezal cesto.