f* pottl prepisan: za «eto leto naprej 26 K — h ]>ol leta fetrt , imeeec 6.50, 2.20, Upravništvu prejeman: u ■eelo leto naprej 20 K — h ;pol leta „ 10 , — , •«etrt , , 6 , - , «esec , 1 „ 70. pošiljanje na dom 20- b na mesec. SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Narofinlao in Inaerate sprejema upravništvo v Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice SL 2. Rokopisi se ne vrafiajo, nefrankovana pisma ne »sprejemajo. Uredništvo ie v Semenskih ulicah St. 2, L, 17. U haja vsak dan.iivzemli nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 132. V Ljubljani, v četrtek 12. junija 1902. Letnik XXX. proti Poljakom. Zopet poje po vsej Nemčiji boina tromba proti Poljakom. Sam nemški cesar Viljem jo je nastavil na svoja glasna in široka usta ter klical nemško državo, naj se bori proti poljski predrznosti in sarmatski prevzetnosti. V državaem zboru je letelo nanje zasramo-vanje in zopet je votirala zbornica 250 mi-lionov mark, da se poljska zemlja vzame 'Poljakom in naseli z Nemci. To je nekaj tako barbarskega, tako nizkotnega, da bi -moral protestirati proti temu ves civilizirani svet. V Nemčiji so vstali v obrambo Poljakov edino le katoliški 'Nemci. Centrum ,je stal na njihovi strani, feo je šlo vse v boj proti njim. S tem je dokazala ta parlamentarna skupina, da je ostala tudi v naaodni točki zvesta svojemu programu. In vendar smemo reči, da Poljakov tudi e temi sredstvi ne bodo zatrli. Dosedanje izkušnje so pokazale, ofiije\Valdec k-R o u s b e a u, da pa ne bo storil ničesar, da bi se kmalu odtegnil vladnim poslom, ker smatra to za izdajstvo. La štiri leta, kot meni Jautea, ne mara mi-nistrevati. — Morda mu opozicija prihrani to skrb. Politiška debata se prične v današnji seji. Bržkone dobi vlada že danes zaupnico framasonske večine. Iz brzojavk. Zasedanje držav, zbora bo trajalo po poročilih dunajskih listov do 20. junija. — Poročila o odpravi termino-kupčije poročevalec princ Lobkovic ne predloži v gosposki zbornici v tem zasedanju. —Načrt novega tiskovnega zakona je predložil včeraj ministerski predsednik poslanski zbornici. — Nemški državni zbor je odgodil zasedanje do 14. oktobra. V zadnji seji je reSil sladorni zakon. — 4 9. shod nemških katolikov se vrši 24. avgusta v v Mannheimu. Priprave za shod so v najlepšem tiru. — Angleškega poslanca polkovnika Lyncha so prijeli, ker se je svojedobno boril proti Angležem na burski strani. — Ruski konzulat na Hrvaškem. Mažarski listi z ogorčenjem naznanjajo, da bo Rusija v Mi-trovici ustanovila konzulat. — Kapitulacija Burov. Doslej ae je udalo 7000 Burov. Književnost in umetnost. Nov splošen svetoven jezik. Na Dunaju si je neki Kari Frohlich izmislil nov način, kako bi se naredil svetovni jezik, ki bi bil bolj praktičen, nego je vo-lapiik. Prikrojil je Btaro latinščino tako, da da je pol italijanska, pol francoska in pol španska. Vsi ti trije narodi sa morejo popolnoma razumeti, ako govore ta jezik. De-klinira se ne nič, rabi se le člen. Jezik je čiBto enostaven. Naučili smo se ga v pol ure. Tu zgled: »Hudi viharji so naredili mnogo škode,« bi se reklo : »Los saevus turbo faciaverunt magnus damnus.« Gimna- zijci bi bili vsekako jako zadovoljni s tem novim jezikom, kajti tu bi se pisalo tako: »La magnus para de los professor iniuri-osus est a dos studens de magis liber in-genium. Un pulcher oarmen compositus d'un iuvenis de Ia quintus clasais no placiat a los iste. Mehercnles! quantus atupor de hic gens superbus Bine de compaasio cum cor de lapis!« Ako se naredi plebiscit, bodo gotovo dijaki glasovali ca Froblichovo latinščino. Ffohlich hoče na ta način zbližati najprej romanske narode, in potem ae ustvari na podlagi te jezikovne združitve novo slovstvo : »Latinitas reformatus.« Kdor ima veselje za to, naj kupi knjigo: »W eltsprache. Reformlatein. I. Theil. Formenlehre. Wien X. Leebgasse 59 Cena 1 K. Nove skladbe. Prvo češko založništvo tvrdke M. Ur-banek v Pragi izdalo je prvi zvezek od 12 novih kompozicij za klavir cd g. Jos. Prc-chajke, skladatelja in učitelja Glasb. Matica v Ljubljani. Drugi zvezek bo sledil v kratkem. Predavanje dr. phil. Julija viteza Pajrer-ja y Tržiču. (Konec.) Na Grenlandiji se je oddaljil nek mornar 200 metrov od ladije brez vsakega orožja. Kar začuti za seboj medveda, ki se ga je celo dotaknil s prednjo nogo in po-duhal Mornar skoči na noge in se spusti v tek. Klicati na pomoč se ni upal, da bi ne razdražil medveda. S čim ga naj premoti? Naglo vrže klobuk pred medveda, nekaj korakov kasneje kožuh itd. Naposled je začel klicati na pomoč. Bil je še kakih 80 korakov od ladije, a na sebi je imel samo še hlače in srajco. Tovariši začno streljati in s streljanjem so pregnali medveda. Kaki dve uri kasneje je srečni mornar šel po obleko, katero je bil poprej medvedu pometal. Medved sa drži obrežja, ker tukaj dobi potrebno hrano. Posamezni medvedje bo vselej moškega spola. Kjer jih je več skupaj, tam je starka z mladimi. Ukrotiti se ne da. Divji je še bolj kot rujavi medved. Ker bo zelo nevarni človeku, katerega zlasti pomladi radi napadajo, zato medveda lovci na vse mogoče načine preganjajo. Severni medved je silno nagel. Prehiti vsake sani. Od daleč se vidi kakor majhna pika, a v nekaj minutah je že pri ladiji ali saneh. Kakor hitro so zapazili medveda, že so skočili za sani ali čoln in z namerjenimi puškami čakali sovražnika. V to določeni mornar je nesel kakih 30 m. daleč v stran preti medvedu kos kruha ter ga je položil na tla. Lačni medved se je ustavil pri kruhu. Predno je pa pobral krub, že so počile puške in medved bo je zvrnil mrtev na tla. Velika nevarnost preti preiskovalcem severa v razpokah, ki so med ledeniki. Payer je bil izprva mnenja, da je na severu vse zamrznjeno in da led nima razpok. skušnja je pa pokazala, da so te razpoke veliko nevarnejše, kakor v planinah med ledeniki. Zakaj dva do tri metre visoki sneg jih zakriva in gorje človeku, pod katerim se udere sneg! Silni viharji zavirajo preiskovalca, da ne more priti naprej s sanmi, zraven pa vedna žeja, ker ni mogoče dobiti pitne vode. Kuhali bo sneg, a po tej vodi jih je še bolj žejalo. Zunaj na prostem ni bilo mogoče, da bi se pogovarjali radi silnega mraza in vetra, ki je glas sproti odnašal. V šotoru, ko so Bi kuhali juho in se je vsak malo segrel, so se dogovorili o vsem potrebnem. Samovar so napolnili preiskovalci s snegom, kuhali bo pri — 3 0 stopinjah R. z alkoholom (Špiritom) in v dveh urah jc bila komaj skuhana juha. Vodeni pari, ki so prihajali iz kipeče vrele vode, so se takoj pod vrhom šotora shladili in kot Bneg nanje padali. Mraz je bil tak, da jim je vsaka stvar v rokah zmrznila. Kruh so sekali s sekiro, meso cepili kakordrva, kislo zelje bo žagaliin s živim srebrom bi bili lahko streljali. Da po noči niso zmrznili, so vsi skupaj ležali v vreči, ki je bila sešita iz kož. Za zglavje so imeli svoje kosmate čevlje. Tudi častniki niso smeli imeti pernate blazine pod glavo, da jih niso drugi zavidali. V polarnih krajih preneha vsak razloček. Domovina najhujšega mraza je na kopnem. 300 metrov globoko je zamrznjena zemlja, ki se po leti odtaja za kakih sedem metrov na vrhu. Ko jim je umrl mašinist ladije »Tegetthofl«, bo mu skušali izkopati grob v zmrznjeni zemlji. Zastonj je bil njihov trud. Zato so truplo umrlega po konci postavili in s kamenjem obdali. Zunaj so na okrog nanosih snega in potem sneg polivali z vodo, da je zmrznil. S tem so zavarovali truplo pred medvedi. Ko je bil pogreb dokončan, so pokleknili in molili očenaš za dušo ranjkega. Silni vihar je pa odnesel glas, da drug drugega niso slišali. Priloga 13*2. štev. »Slovenca" dn6 12. junija 1903. tri pa poletje. Skoraj šest mesecev vlada vedni dan. Solnce ne zgine pod obzorjem. Takrat skopni sneg in zemlja kmalu požene travo in drugo zelenje. Cvetice, ki oveto v majniku pri nas, cvetejo tudi na severu. Nekega dne so prišli do brezovega gozda. Od daleč so mislili, da vidijo senožet. Ko bo bližje prišli, so zapazili, da imajo breze pred seboj. Seveda ni bila nobena viSji kakor slamnica viržinke, a vsejedno je imela ne kaj listov na vrhu. Kakor hitro mine poletje, se začne zopet grozna zima in ž njo vedna noč, ki traja šest mesecev. Polarne dežele so domovina lakote. Ljudje in živali stradajo pogosto kar za stavo. Payer se zahvaljuje za svoje življenje medvedom, katerih meso so uživali. Potovaleč Nansen je zoper vsako opojno pijačo. Nasprotno je vzel vojvoda Abruški 1000 steklenic vina seboj. To je bilo preveč! Kdor je bil že prej navajen na pijačo, ta se je ne bo odvadil tudi na severu. Včasih kozarec vina za poboljšek, to jih je spravilo navadno v dobro voljo. Zakaj družabno življenje ni posebno razvito na severu. Vedno pomanjkanje provzroči, da postanejo ljudje nepotrpežljivi in razdražljivi. f Payer je včasih dal vsakemu tovarišu majhen kozarček konjaka. To jih je zopet spra vilo v dobro voljo. Gorje pa, če bi bil komu kaj več dal kakor ostalim. Edina pomoč človeku so zvesti psi, ki mu vozijo sani, ga grejejo, varujejo in v najhujši sili s svojim mesom preživijo. Kako vztrajni in človeku privrženi so psi na severu! Ko so se vračali od »Tegettbofla« proti jugu, sta jih rešila zadnja dva psa, ki sta neutrudljivo pomagala vleči čoln po snegu. Ko so prišli do odprtega morja, sta pa skakala in lajala, kakor da veBta, da je sedaj konee njunemu naporu. Ko bo se v čoln vsedli, ni bilo več prostora za psa. lA-vih niso hoteli pustiti, ker bi jih bili vjeli medvedi, /jato so jih rajši ustrelili. Res — plačilo sveta! Disciplina in pokorščinastapoglavitna pogoja, da se kaj doseže na takih potovanjih. Pred vsem pa^ pomaga dober zgled. Vsi so jednaki. Častnik vleče ravno tako sani, kakor navaden mornar. Vsi imajo jednako hrano, vsi skupaj spijo, vsi se veselijo ali žalujejo. Nevednost ljudij tudi pomaga, da se obrani red. Narava je grozna v teh krajih, ljudje bo redki in zato drug na druzega navezani. Vsakdo ve, da je brez skupnega sodelovanja in pomoči izgubljen. To drži ljudi pokorne. Grozovitost in strogost ni na mestu. Navadno je že zadostoval opomin ali grožnja. Ker so vsi dobro pla čani, zato nagrade navadno niso na mestu. Težko se namreč zasluži nagrada. Zraven tega pa vzbuja nevošljivost drugih, kar gotovo ni koristno za skupno delovanje. Sploh morajo paziti preiskovalci severnih krajev, da se vsi med seboj dobro razumejo. Da se to doseže, je najbolje dobiti same prostovoljce za tako ekspedioijo. Čudno je bilo, da se je za njegova potovanja oglasilo največ brivcev, glumačev (klovn), fijakarjev in kuharic. Mornarji nimajo posebnega veselja za taka podvzetja. Ljudje, ki so debeli in majhne postave, niso za nič, tudi dolgi in suhi niso za rabo. Kdor Be hoče podati na tako potovanje, naj ne bo čez 30 let star. Zraven mora biti delaven in imeti mora dobro voljo. Potrpežljivejši od drugih so dolžniki, ki se na takih potovanjih umaknejo nadležnim upnikom. Enega takega je tudi on imel na ladiji Tegetthof. »Vendar enkrat lahko prosto diham!« je vzdihnil, ko so zapustili Bremerhaven. Ko je nazaj prišel v domovino, je z začudenjem slišal, da je med tem Rothschild zanj plačal vse dolgove. Vesel je stopil na suho, ker bode lahko zopet dobil na posodo. Tudi je priporočati, da so vsi ene narodnosti. Tako jih tudi jezik združuje in utrjuje v vstrajnosti. Dandanes so taka potovanja mnogo lažja. Ko je on potoval na sever, bo si svetili z lojevimi svečami, jedli so nasoljeno meso. Ladije so bile premalo trdne, da bi se mogle ustavljati pritisku ledu. Puške so bile nepriročne itd. bedaj je potovalcem proti severu na razpolago električna luč. Sedaj lahko vzamejo seboj izvrstnih konserv in izvlečkov. Kar se tiče streliva smo tudi napredo vali. Upajmo tedaj, da bodo drugi srečnejši pri svojih podjetjih, kakor je bil g. Payer. Polena pred noge voditeljem posojilnic. Ze tri leta, natančno od časa, ko smo ustanovili pri nas kmet. društvo, prinašata »Gorenjec« in po njem »Slov. Narod« poročila iz Bohinja, kako podpisani slepari ljudi za hranilne knjižice in grabi z vsemi, tudi najbolj OBtudnimi pripomočki, denar skupaj. Pred dobrim tednom sta zopet oba lista prinesla »grozen« slučaj. Kmeta Žvana, ki je obresti pravočasno plačal, sem baje tožil za 20 K. Ko je kapelan imel spraševanje v »svoji sobi«, kolobar deklet okrog sebe, prilomasti Žvan noter in pozdravi hranilničnega vodja z grozečimi besedami. Kapelan odpravi neprijetnega gosta z izgovorom, da se bodeta že zunaj na hodniku pogovorila potrebno, a komaj kmetič prestopi prag, kapelan že zapre in zaklene vrata za njim. Žvan je moral baje še enkrat plačati. K sreči je pa Žvan plačal po nekem konsumnem odborniku kapelanu obresti in ta mož je bil vendar toliko pošten, da je to potrdil pred Zvanom in drugimi ljudmi. Kapelan pa klub temu ni hotel poravnati škode in tudi tožiti ga ni maral zaradi razžaljivih in pretečih besedi, ker je imel slabo vest ter si je pri tem menda mislil: »Naj govore ljudje kar hočejo, jaz sem pa le na boljšem za nekaj kronic!« Zvan je tožil, priča je prisegla, kapelan je bil obsojen, nekdo je za brusil kapelanu v obraz beBede: »Ali je hra nilnica tvoja malha?« Ali kapelan mu ni odgovoril, ampak baje z zardelim obrazom potuhnjeno odšel. — Nato kliče »Gorenjec« škofa na pomoč zoper konsumne rogovileže, ko bi morali škof »Gorenjcu« še hvaležni biti, da javno očita tako »lumparije«, ter iztrebiti ali vsaj neškodljivo storiti ljuliko v duhovskem stanu. Tako »Narod« in »Go renjec«. In kaj je resnica? Zvana je tožila posojilnica zaradi zaostalih obresti od poldruzega leta v znesku 45 K. Zvanov sin mi je rekel enkrat v jeseni v pisarni, da je plačal meni obresti 20 K, pa ni prav nič vedel, kdaj in kako, in ni imel nobenega potrdila, čeprav vsak dolžnik ve, da se morajo plačane obresti v deležnih knjižicah potrditi. Izpraševanje se nikoli ne vrši v moji sobi, temveč v pritličju, v sobi nalašč zato določeni. Zvan ni nikdar prišel v sobo, kjer je bilo izpraševanje, torej je popolno izmišljeno, da sem ga odpravil z izgovorom iz sobe in vrata za njim zaklenil, ker jih še nikdar nisem pred nobenim Bohinjcem. Res je pa, da sem šel sam iz sobe, ko sem slišal, da je nekdo v veži. Zvanu Bem mirno povedal, da od njega nisem nikdar prejel nobenih obresti. Ce jih je komu drugemu plačal za hranilnico, naj to sodnijsko dokaže, pa rad povrnem vsa pota in stroške, sam pa nimam toliko denarja, da bi vse plačeval, kar komu na misel pride. Zlobna laž je torej, da nisem hotel poravnati škode, ko Bem še isti dan pri Bercetu in pozneje pred več pričami izjavil, da rad vse, tudi stroške povrnem, če to dokaže sodnijsko. Žvan sam nikdar ni trdil, da je dal obresti kakemu odborniku kmet. društva ali hranilnice, reB je pa dobil neko pričo, katere niti podpisani, niti poslovodja nikoli ni videl v hranilnični pisarni, kar smo pripravljeni s prisego potrditi. Ta priča je izjavila, da je bila zraven, ko je Zvan prinesel obresti 20 K, katere sem mu vzel iz (deležne) knjižice, in sem sam izjavil, da je vse plačano. Meni je nerazumevno, da bi prinesel knjižico sabo in jaz ne bi v knjižico zapisal obresti, nerazumevno, ker takrat je bilo zaostalih obresti 30 K in ne 20 K. Ko sem slučaj pripovedal hranilničnim odbornikom, izjavil je poprejšnji načelnik S. Arh, katerega je »Gorenjec" še pred kratkim na vso moč hvalil, o katerem tudi sam pravim, da je pošten mož, da sem napačno storil, če sem obljubil poravnati pota in stroške, ker priča L. Š. bo gotovo prisegel. Obravnava se je vršila na Boh. Bistrici. Priča je prisegla, sodnik Žebre je izjavil, da hranilnične knjige niso noben dokaz! Na mojo opomnjo, da se obresti niso mogle plačati, se ne more ozirati! Plačal sem vse, nikdo mi ni rekel besede, nisem odšel potuhnjeno, ker sem bil in sem še danes prepričan, kar tudi lahko s prisego potrdim, da tistih obresti nisem prejel. Tožil nisem Zvana, ne zaradi slabe vesti, temveč zaradi tega, ker je faran in še nikdar nisem tožil nobenega farana. Prašajte ljudi in ne boste jih dobili pet, ki niso popolno prepričani, da je tako, kakor tu popisujem, in da sem nedolžen. Hranilnica vspeva vkljub vsemu blatenju in ljudstvo ima večjo zaupanje do mene, ko kdaj poprej, ker vsak ve, da še nisem nobenemu ne vinarja škode napravil. Srednja vas, 10. junija 1902. Anton Oblak. Kdo nas sramoti ? Iz Polzele, 11. jun. Kako brez vse meje nesramno znajo pisati pristaši liberalne slovenske stranke, smo že večkrat brali v odlomkih, ki jih včasi ponatisnejo naši katoliški listi. Najbolj pa smo se sedaj o tem prepričali, ko nam je v roke prišel neki dopiB v »Slov. Nar.« iz Polzele. Pred vsem je treba vedeti, da so je pri nas v novejšem času marsikaj na bolje obrnilo, imeli smo misijone, upeljal se je tretji red, Marijina družba, Katol. bralno društvo. Vse to kajpada izziva jezo in žolč nasprot nika cerkve in duhovščine. Zato pa le s cepcem po duhovniku, da ga ločimo od katoličanov ! tako si misli liberalna duša. Pa se ji je slabo posrečilo Navadno pustijo liberalci duhovniku milostno vsaj še pravico, da v cerkvi določuje, pri nas pa naj bi se celo v zgolj cerkvenih rečeh župnik »uklonil« nekaterim zapeljanim upornikom, kateri bo predrzno zabranili procesijo na praznik Sv. R. Telesa in spravili tako celo faro v sramoto. »Narod« takšne junake seveda imenuje »zavedne in razsodne«! Prav iz srca želimo, da bi »inteligentni« dopisnik »Slov. Nar.« vodil deputacijo k škofi|stvu, da ga bodo tam vsaj poznali, ko bo. tam prosil, da naj za njega in njegove pristaše pošlejo »Kri-atusovega, pa ne papeževega naslednika«, in bo molil svoje litanije »rimskih farjev, reši nas, o Gospod« — no potem bo gotovo od cerkvene oblasti prav prijazno sprejet in uslišan. Ti ljudje so po branju liberalnih liBtov izgubili vso razsodnost. Kar piše »Narod« nadalje o delovanju rašega zaslužnega g. župnika, je tako podlo, nesramno in lažnivo, da se kar čudimo, da se sme kaj takega tiskati. G. župnik je nad takim nesramnim obrekovanjem tako vzvišen, da ga ne bo zadtlo to blato in mu ne vzelo časti. Vsi dobro misleči farani se ga še bolj tesno oklenemo in kličemo nasprotniku: Kje je tvoja omika? Kje si se tega učil? Med preprostim kmetom najdeš stokrat več izobrazbe. Sumljiva se nam zdi opazka: »Slomšekovci, zapomnite si« — kaj pa, ko bi bil ta človek iz onega stanu, ki tako rad čez »Slomškarje« zabavlja? Zdi se nam skoro neverjetno in obžalovanja vredno bi bilo, ako bi imel vzvišeni in spoštovanja vredni učiteljski stan med seboj člana, ki je zmožen take podle pisarije. Sicer pa, saj ga poznamo! »Inteligenco« tam v Ljubljani lahko »farba«, nas pa ne bo! Več faranov. Izpred sodišča. JPokašeno veselje. Včeraj se je pred tukajšnjim deželnim sodiščem vršila obravnava vsled obtožbe državnega pravdništva zoper g. Andreja Debevca, podžupana v Begunjah pri Uerknici radi hudodelstva razžaljenja Veličanstva. Obtoženi podžupan, ki ga je zagovarjal g. dr. Brej c, je bil od obtožbe popolnoma oproščen, ker sodišče edini priči Jožetu Žnidaršič, ki bo ga tudi zdravniki spoznali za duševno nenormalnega in nezanesljivega, ni moglo verjeti, kar je ta o Debevcu pripovedoval. (Jerkniškim in begunjskim liberalcem ostali so tudi iz te zanimive pravde samo — kisli obrazi. Izpred novomeškega porot, sodišča. Posojilnica v Žužemberku. (Konec.) Jakob Gostiša, priča, izpove, da je imel knjižico, glasečo se na njegovo ime v hranilnici. Da bi dvignil iz te knjižice svoto 600 kron, tega ni nikomur dovolil. Obtoženec prizna, da je iz dotične knjige vzdignil omenjeno svoto, da pa je ni vknjižil v strankino knjižico, pač pa v blaga j nični dnevnik in glavno knjigo. Isto se dožene pri Mariji Skrajner, katerej je vzdignil brez pooblastila in dovoljenja 6. oktobra 1898 in 22. januvarija 1900 po 1000 K. Glede obtožen-čevega strica Fabjana, na čegar ime je naslovil zadolžnico, se zagovarja v tem smislu, da se je čutil kot sodedič k temu pooblaščenega. Ker je bilo to znano, Be drugi načelnik ni protivil potrditi zadolžnico. Martin Glavan iz Žužemberka trdi, da ni bil nikomur za poroka. Obtoženi misli, da je vsaj v eni za-dolžnici moral biti imenovan porokom, ker bi se v drugem slučaju branila potrditi načelnika zadolžnico dovoliti. Druge prizna kot ponarejene. Nato se prebere izjava Janeza Arharja, ki pravi, da ni dal nobenemu dovoljenje iz knjižice vzdigniti svoto 400 kron in da ni bil v nobeni pokazanih mu zadolžnic za poroka. Tudi Jože Koneilja prizna zadolžnico, glasečo se na njegovo ime, za nepristno. Vidmar Anton izpove, da je pač v dveh zadolžnicah naveden kot porok, vendar pa ne v onih, katere so mu pokazali. Misli, da je obtoženi ponaredil njegovo ime. V iBtem smislu izpove priča Filipič. Nato se prebero še druge izjave raznih strank, ki v istem smislu obteževalno govore proti obtožencu. Izjava revizorjev. Kot zadnja priča izpove revizor Fran Jo št, da je že leta 1900 in 1901 imel namen in nalogo revidirati hranilnico v Žu-žemberku. A v obeh slučajih sta ga pregovorila naproti prišla načelnika, ki sta ga prosila, da naj še za sedaj opusti revizijo, ker imata še nekaj malenkostnih nedostatkov v knjigovodstvu odstraniti. Obljubita pa, da ga bodeta takoj obvestila, kakor hitro se to zgodi. Seveda je revizor čakal zastonj celo leto. Dobil je sicer konoem leta nekaj številk, iz katerih je sestavil letno bilanco, vendar je že takrat izjavil, da ne garantira, da ta njegova bilanca odgovarja taktičnemu hranilničnemu stanju, ker nima priložnosti porabiti hranilničnih knjig. Bilanca je sestavljena le na podlagi poslanih mu podatkov. Kakor pa sedaj vidi, je odbor dotično nje- govo bilanco molče odobril, ne da bi se oziral na to njegovo izjavo, in se prepričal o istinitem stanju hranilnice. Nato preide v svojem govoru na posameznosti. Glede na to, da bi se obtoženec zmotil v tisočakih, ko je prenašal v glavno knjigo iz knjižice, katero je pooblaščenec stranke dr. Kuhar prinesel, prizna možnost in vtemljuje s tem, interesantnim dokumentom: Na strani 141 glavne knjige je opazka načelnika Pebanija, koliko da je denarja dne 3. februv. 1901 v blagajni. Naredil je s svojim tovarišem gosp. revizorjem Pajerjem zaključek od 17. januvarija — ko se je zgodila pomota — do 3. febr. istega leta. V tem času se je vložilo 35.344 K 93 h, in vzdignilo 19 942 K 59 b. Saldo torej 15.402 K 34 h, torej v goldinarjih 7701 gl. 17 kr.; ako je odštel to od svote v blagajni, preostajalo je le še 87 gld. 79 kr. Iz tega sklepa, da je obtoženi od 17. jan. do 3 feb. 1901 vzdignil od onih 1000 K vse razun te še OBtale svote, kar tudi obtoženi prizna, zanika le to, da je namenoma napačno vknjižil v glavno knjigo. Ko je pa opazil prebitek, je ta prebitek polagoma vzdignil iz posojilnice. Nadalje potrdi g. izvedenec, da so se malverzacije vršile na tri načine, da so se dvigale na konto strank svote brez njihovega dovoljenja, ne da bi se vknjižile v strankine knjižice, da bo se na račun strank istotako naredile in izplačale zadolžnice in slednjič, da se je brez fingiranja vzel direktno iz blagajnice denar. Glede knjigovodstva izjavi, da se je začetkoma vodilo po pravilih, katere je pred pisala »Zveza slovenskih posojilnic«. Pozneje se je pa to opustilo, in Be je le po vršno vknjiževalo. Opustili so pisavo s črnilom in pri obrestih se ni označevalo z rudečo tinto, kakor je predpisano. V razdelno knjigo so vknjiževali šele koncem leta, ko so davčne in druge oblasti zahtevale od posojilnice bilanco. Krivda je tudi na strani nad-zorništva in načelstva, ker se za uradovanje in poslovanje hranilnice ni dosti brigalo, preveč zaupajoč posamnikom, in ni dalo pregledati hranilnice, vzlic temu, da je dobilo od njega dotično bilanco, in ni v ozir jemalo njegove izjave. Ako se ne bi preprečila njegova revizija, reče, da bi težko prišel manipulaciji z zadolžnicami na Bled, pač pa bi dal zapreti celo vodstvo hranilnice, ko bi opazil nezaključene dnevne knjige in druge nepravilnosti v knjigovodstvu. Vse to potrjuje drugi revizor g. Pajer, ki je podal tudi še nekaj podatkov glede revizije, ki se je vršila na ovadbo, dne 9. marca t. 1. Kakor so hranilnične knjige kazale, moralo bi biti v Wertheimovki 15.169 K 98 v., bilo je pa 10.433 K 50 v., manjkalo je torej 4736 K 48 v. (Svota, za katero je hranilnica oškodovana, znaša čez 22000 kron). Nato se bere spričevalo županstva v Žu ženberku, ki izpove, da je bil obtoženi naj-priljubljenejši in najbolj spoštovan v celem okraju, za katerega si je pridobil velike zasluge, za katere je dobil tudi ob priliki petdesetletnice Njegovega Veličanstva srebrn križec za zasluge. Nato se obravnava pre kine. Drugi dan se pojasni par točk in se prebero vprašanja. Vseh glavnih vprašanj je 30. Na predlog zagovornika dr. Žitka se pristavi k glavnim vprašanjem, glasečim se na ponarejevanje privatnih pisem, torej na goljufijo, še eventualna vprašanja, glaseča se samo na poneverjenje. Po dveurnem posvetovanju potrde porotniki prvo vprašanje glede poneverjenja 4436 K 48 h, katere je vzel direktno iz blagajnice, dalje potrde vsa vprašanja glede poneverjenja, katera je obtoženi izvršil s tem, da je na zaupane mu knjižice dvigal nedovoljene svote, razven vprašanj glede na konto knjižice, glaseče se na okrajni šolski svet, v skupnem znesku dvignenih 600 kron, in na konto strica njegovega, skupno vzetih 400 kron, in na račun »Kmetske podružnice« skupno samolastno za se porabljenih 320 kron. Glede poneverjevanja pomotoma vknjižene svote 1000 kron ga oproste. — Ravno tako so zanikali tudi vprašanje glede goljufije, pritrdili pa vsa vprašanja poneverjenja svot, katere je pokril z nepristnimi zadolžnicami, razun glede vprašanja krivde pri zadolžnici, glaseči so na ime obtoženče-vega brata in njegovega strica. Oproščen je bil tudi glede zlorabe uradne oblasti. Z ozirom na prevladajoče olajševalne okoliščine je sodni dvor obtoženca obsodil na dveleti težke ječe, poostrene vsaki mesec s postom. Obsodi ga tudi, da mora poneverjene svote povrniti hranilnici, vendar pa označi glede na gmotno stanje obtoženca te tirjatve kot neiztirljive. * * * Sodni sluga pred mariborskimi porotniki. 381etni sodni sluga marnber-škega sodišča J. Uršič jo včeraj stal pred mariborskimi porotniki radi raznih goljufij, katere je napravljal pri dražbah. Obsojen je bil na pet let težke ječe. s Dnevne novice. V Ljubljani, 12. Jiinija. Občni zbor »Slovenske Matice« se je nadaljeval včeraj. Zbor je pozdravil gosp. predsednik Leveč. Naznanil je, da so se sorodniki dr. Etbina C o s t e obrnili na odbor, da bi se z doneski za njegov spomenik založila dijaška ustanova. Odbor se je obrnil na dež. vlado, da d& za to dovoljenje. Gosp. blagajnik Stare je podal račun za 37. društveno dobo. Vseh dohodkov v 37. društveni dobi je bilo 36.428 K 50 v., stroškov 36.043 K 84 v., ostane prebitka 384 K 66 vin. Dne 31. decembra 1900 je znašalo premoženje 112.539 K 25 v., torej se je lani pomnožilo za 2275 K 18 v. Za C o s t o v sporne-n i k ima .Matica" shranjenih 4013 K 60 v. in za Bleiweisov spomenik 8042 K 44 v. Literarne ustanove: Jurčič Tomšičeva ustanova znaša skupno 7486 K 77 v., Anton Knezova ustanova 62.522 K 95 v. Premoženje teh ustanov se je tekom 1. 1901 pomnožilo za 599 K 43 v. Nato se je izvršila volitev v odbor. V »Narod « uredništvu so napeli vse moči, da vržejo iz odbora g. dekana K o b 1 a r j a in prof. Š u k 1 j e j a in spravijo v odbor »naturalista« Govekarja in »svobodomiselnega« klerika Aškerca. Dr. Tavčar je sam oznanjal po mestih in trgih »kulturni« boj proti Koblarju in Šukljeju. Z ozirom na to mnogo članov ni volilo dosedanjega odbornika, odgovornega urednika — »Slov. Naroda« in ne od odbora na novo postavljenega g. Kostanjevca. Ostale gg. postavljene od odbora pa so volili vsi. Dobili so torej: dr. llešič 1580, prof. Orožen 1581, Perušek 1581, prof. Leveč 1560, dr. Zbašnik 1560, dr. Tavčar 890, Kostanjevec 891, Koblar 798, Šuklje 847 glasov. Ti so torej izvoljeni. Aškerc je dobil 685 glasov, Govekar 96 (neveljavnih glasov 648), dr. Kovačič 682, dr. Gruden 670, dr. Gojmir Krek 725, Vr-hovnik 17, Šega 8, Funtek 1 glas. Vsekakor so te volitve pokazale, da bode dr. Tavčar dosedanje soglasje v „Slov. Matici" razbil, ako bode tudi tu svojo znano »inteligentnost« usiljeval na tak način, kakor je to že pričel. Protest proti takemu postopanju, dasi v zadnjem trenotku uprizorjen, je precej znaten in odbor ga bode moral upoštevati. Došlo je danes še mnogo zakasnelih glasovnic proti dr. Tavčarju. Župan Ivan Hribar ni izvoljen v upravni odbor »Narodne tiskarne«, dasi je bil to eden njegovih pogojev, da ne prične z izdajanjem novega dnevnika. To izvolitev mu je baje dr. Tavčar obljubil. Namestu njega je bil izvoljen v upravni odbor drug mož, ki je, kakor pravi »Tagespost«, »ein verlaaslicherer Parteimann«. Prememba volivnega reda za šta-jarski deželni zbor. Resolucijo na dež. odbor za premembo volivnega reda za šta-jarski deželni zbor je sklenil občinski svet v Gradcu. ljudska hranilnica in posojilnica v Idriji prične poslovati dne 1. julija t. 1. Izlet »Slovenske krščansko - sooi-jalne zvese« na Šmarno goro. Slike, katere so se pri izletu na Šmarni gori napravile, dobe se v trgovini U. C o t m a n na Glavnem trgu, in sicer manjše po 40 h, večjo pa po 1 krono komad. Gotovo si bode vsak izletnik želel tako sliko. Ob enem se čuje glas, da bi se izlet napravil letos še enkrat za člane, kateri se zaradi slabega vremena izleta niso mogli udeležiti. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani ima v petek, dne 13. junija t. 1. ob 5. uri popoludne v dvorani mestnega magistrata redno javno sejo z naslednjim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnje seje. 2. Naznanila predsedstva. 3. Naznanila tajništva. 4. Volitev dveh zborničnih zastopnikov pri komisijonelnih obravnavah radi zagotovitve vojaških naturalnih potrebščin. 5. Volitev zborničnega zastopnika v odboru obrtne nadaljevalne šole v Toplicah-Zagorju. 6. Volitev zborničnega zastopnika v odboru obrtne nadaljevalno šole na Bledu. 7. Volitev zborničnega zastopnika v kuratoriju kmetijsko-kemičnega preskuševalifiča v Ljubljani. 8. Poročilo o rektifikaciji imenika revizorjev v oceno načrtov v osnovo delniških družb. 9. Volitev člana v pridobninsko deželno komisijo za Kranjsko. 10. Volitev na- mestnika v oarinski svet. 11. Volitev treh oseb, ki jih je predlagati v imenovanje za sodnike-lajike pri o. kr. dež. sodišču v Ljubljani. 12. Poročilo o vprašanju, če smejo branjevci in trgovci z mešanim blagom, ki prodajajo kruh, sami delati testo. 13. Prošnja za izpregled dokazov vsposobljenosti za nastop mesarskega obrta. 14. Poročilo o dveh prošnjah za zidarsko koncesijo v neizvzetih delih Ljubljane. 15. Prošnja za izpregled dokazov vsposobljenosti za nastop krojaškega obrta. 16. Prošnja za izpregled dokazov vsposobljenosti za nastop obrta klanja drobnice. 17. Prošnja za izpregled dokazov vsposobljenosti za nastop sedlarskega obrta. Delavoi iz Maoedonije pri gradnji bohinjske železnice. Danes se je iz Ma-cedonije v Ljubljano pripeljaio zopet 25 delavcev, ki so najeti za dela pri novi gorenjski železnici. Sedem dni so že na potovanju, oblečeni so v domač kroj, eden izmed njih govori nemški, drugi samo bolgarski. Najbolj je bil ž njihovim dohodom zadovoljen pek, ker so mu ves sorščni kruh pokupili. Domači delavci so na dohod delavcev iz Macedonije jako nejevoljni. Prav bi bilo, da bi se v varstvo domačih delavcev kaj ukrenilo. Domačim delavoem nedostaje dela, h gradnji gorenjske železnice se pa kličejo delavci iz dalnje Macedonije. O ognju na Igu smo prejeli z ozirom na opomnjo v našem poročilu, da »nevarnost je bila tem večja, ker so ognjegasci ogenj le na eni strani lokalizirali«, naslednje pojasnilo: Ogenj se je prijel od treh strani in ravno med mežnarijo in skladiščem kmetijskega društva bila je snemalna brizgalnica postavljena. Od tam je bil vodni curek napeljan proti skladišču, na katerem, ker je bila zadnja stena pod podstreškom lesena, je bila nevarnost tem večja, da se skladišče vname v strehi. Res so goreli že špirovci, tako da so se morala gornja vrata skladišča odpreti, da se je vodna moč razpršila na goreče tramove in iste pogasila. Z snemalno brizgalno so prišli gasilci v teku desetih minut in jo postavili na prostor pri mežnariji. Torej se je ogenj od obeh strani lokaliziral, ne samo od ene, kajti če bi te brizgalnice tam ne bilo, bi skladišče pogorelo, vsaj podstrešje in kar je lesenega. Toliko resnici na ljubo z opazko, da niso pomagali pri gašenju samo društveniki gasilnega društva, ampak vse ljudstvo sploh. Nove volitve v Marenbergu Občinske volitve v Marenbergu so razveljavljene in se vrše nove volitve za tretji in drugi razred. Vsenemci delajo dolge obraze. Ako vsi pošteni volivci Btore svojo dolžnost, delali bodo na dan nove volitve še daljSe. Poskusen umor v sodišču. Na hodniku črnomaljskega sodišča je zadal Ivan Butala iz Radenc Katarini Grzetič eno rano v prsi, 3 v trebuh, predno je bila poklicana pred sodnika, da priča proti njemu. Nesreča na Martiniquu — kazen božja. Mlad duhovnik iz kolegija St. Mary na otoku Trinidad piše svojim starišem v Burtsscheid: Ljubi stariši I Prvi parnik, ki odide odtod po groznih dneh v Martinique in St. Vincent, naj vam ponese vest, da še živim. Potresi niso prišli do našega otoka. Seveda še ni vsega konec, a Trinidad je precej var3n pred vulkaničnimi izbruhi. V našem kolegiju v Martiniquu je bilo 25 patrov in bratov; kolegijev ni več in sobratov menda tudi ne. Mogoče, da je kateri še živ, ki v trenotku katastrofe ni bil v mestu. Po končanih je tudi 60 sester. Grozna so poročila o sprijenosti prebivalcev, ki so došla k nam. Kriva je vsega francoska vlada, ki je glede vere tako vnemama. Ste li slišali, da je na Martiniquu brezbožna svojat na veliki petek norčevaje križala prašiča in zopet druzega na veliko nedeljo gnala po mestu »kot ustalega od mrtvih« ? čuli smo, da so pripravljali tudi za Vnebohod nekaj enacega, pa ni bilo treba. Katera civilizirana vlada more mirno gledati, ako sprijeno ljudstvo konja obhaja s hostijo!! — Božji mlini meljejo počasi a sigurno. Zanimiv sestanek v Opatiji. Te dni se bodeta v Opatiji sešla petrograjski metropolit Anton in nek visok cerkveni dostojanstvenik iz Rima. Dogovarjala so bo deta o skupnosti koledarjev. Petrograjski metropolit je naklonjen temu, da pravoslavna cerkev odobri novi koledar. Največja težkoča jo glede veliko noči, ki v starem koledarju ni nikdar na židovsko veliko noč, dočim se po novem to često zgodi, a Rusi bi se temu radi izognili. »Sokolišče" v Šiški. G. Fr. Dreniku se je posrečilo za novo sokolsko društvo v Šiški dobiti potrebne telovadne prostore v hiši g. Vodnika, v kateri se nahaja že »Čitalnica«. Za »Sokolišče« se priredita dve prazni skladišči. Svoje delovanje prične najmlajši »Sokol« dne 1. avgusta. Poskušen samomor. Zasebnik Franc Miklauc iz Pliberka se je v gozdu pri Lam bahu poleg Maribora ustrelil v glavo. Težko-ranjenega so prenesli v bolnico. Veselioo pri Kozlerji pripravlja šišenska »Čitalnica« na korist družbi sv. Ci rila in Metoda, »Vodnikovemu Domu«, za katerega jo že pod Anžokom kupljen prostor, in na korist novemu »Sokolu«. Ker pri Kozlerju sedaj nimajo gostilničarja, bode »Čitalnica« priredila veselico v lastni režiji. Ljubljanske novice. Ponesrečena manipulacija. Nedavno je umrla v Ljubljani natakarica Alojzija R u t a r. Včeraj je našla v Gosposki ulici Vospernikova natakarica gdč. Antonija Mrak hranilno knjižico Aloj. Rutar, na katero je bilo vzdignjenih 1660 kron. Denar je bil v hranilni knjižici. Te knjižice se jo morala polastiti po smrti A. Rutar neka oseba, ki je šla v hranilnico ter ime A. Rutar podpisala in dobila denar, mej potom pa p 1 e n izgubila. Gdč. Mrak je oddala sedaj hranilno knjižico, na kateri je še nekaj nevzdig-njenega denarja, in 1660 K policiji, ki išče dediče. — Nunski samostan dobi prenovljeno fasado. — Mlado tatico zasačila je ljubljanska policija. Dekletce je 13 let staro, vozila se je po biciklju, kupovala slaščic. Ukradla je svoji bivši delodajalki g. Vidmajer večjo svoto denarja iz omare. Mlada tatica je A n t. P o v h e. — Abnormaliteti. Kozla in ovna, ki sta imela vsak po štiri roge, je gnal včeraj na državni kolodvor neki Ceh, ki ju je tukaj v Maličevem hotolu te dni razkazoval za denar, a včeraj gredoča na kolodvor sta se videla zastonj. Kozel navadne velikosti je imel velika dva roga, dolga po 80 cm. in podobna turški sablji, mala dva sta bila tudi po pol met. dolga, pa čisto na okroglo zakrivljena. Oven je velika dva roga imel navadna, druga dva nekoliko manjša sta bila zaokrožena proti tlom. Kozel je bil star 10 let, oven 2 leti. Mestna ljudska kopelj v Ljubljani. Od dno 4. do dne 31. maja letos oddalo se je v mestni ljudski kopeli vsega skupaj 1984 kopelij in sicer za moško 1659 (pršnih 1182, kadnih 477) za ženske pa 325 (pršnih 61, kadnih 264.) Stavke v Trstu. Stavka zidarjev v Trstu je končana. Na 14 stavbiščih so včeraj zidarji že delali. Delavci so dosegli 15 do 20 odstotno povišanje plače. V mesecih novembru do februvarja bodo zidarji delali 8, v ostalih mesecih 91/, ur. Tudi ostale stavke so končane. Mizarji v Lloydovem arzenalu v Trstu bo predložili ravnateljstvu arzenala , spomenico, v kateri zahtevajo nekatera zboljšanja in v zaključku prosijo vodstvo, da bi jim na to spomonico odgovorilo tekom petnajst dni. Opozarjamo čitatelje na današnji preklic g. T. Frohlicha na zadnji strani lista. * * * Najnovejše od raznih strani, Velik požar. Velika skupina hiš blizu glavntga trga v Korneuburgu, obdana od štirih cest, je po noči začela goreti ter je do jutra popol. pogorela. Skoda je velika. Požar so lokalizirali. — Ruski prestolonaslednik bode po londonskih svečanostih prišel z avstrijskim prestolonaslednikom na Dunaj in bo ž njim šel na lov v Kono piSt. — Dolgov kralja Milana no bo plačal naš cesar, kakor se je prvotno poročalo, ampak plačal jih bo njegov sin \leksander. Na beligrajskem dvoru se radi tega silno štedi. Kraljica Draga od svoje mesečne apanažo 80.000 frankov ne potrosi niti novčiča. — Ruski car v Siciliji. Ruski car pride za daljši čas z rodbino v Sicilijo, katero podnebjo so mu zdravniki priporočili. — Laški kralj v nevarnosti. Laški kralj so je vrnil v avtomobilu po strmi poti od Posi prot Cescano. Nakrat je avtomobilu odpovedala zavora in j avtomobil je bliskovo vozil po bregu. Kralj j pa ni izgubil ravnodušnosti. K sreči je , avtomobil končno zavil na dvorišče franči- škanskega samostana, kjer je obstal. —Lakota v Indiji zopet silno narašča. Ste^ vilo stradajočih je 15.000. — D i n a -mitno patrono je grizel v Toplicah na Češkem nek lOletni deček. Pa trona je eksplodirala in raztrgala dečka. — Na dunajski tehniki je profesor Schmiedt zopet pričel svoja predavanja. Poljsko ministrstvo — dedič. Na Dunaju je grofinja Helena Mierova, 64Ietna zasebnica brez otrok, naredila oporoko, v kateri zapušča bvojo vilo na Dunaju (IX. Liechtensiteingasse) poljskemu narodu, da bo v njej stanoval vedno »minister-rodak« ter imel tam svoje urade. Vila je zidana kot ronesanška palača 1. 1876. Grofinja Mierova je ustanovila tudi več ustanov za poljske gojence Terezijanske akademije. Darilo za otroke, ki ljubijo sta-riše, je ustanovil v Bruslju umrli rentier Bastin. Volil je mestu 170.000 frankov in določil, naj se vsako leto obresti razdele onemu, ki se izkaže, da je posebno lepo skrbel za svoje stariše in sestre ter pošteno, čednostno živel. Darilo sme ee dati le delavcem ali delavkam, ki no smejo biti nad 25 let Btari, in sicer eno leto moškemu in drugo leto ženskemu prosilcu. Letos so na vrsti ženske. Pismeno priglasilo se je pet tekmovalk. Darilo znaša letos 500 frankov. Koliko las je v baroki? Izdelovalec jako lepo narejene baroke v Berolinu je preštel v baroki nahajajoče se lase. Naštel je 86 857 las. Grozna nesreča na železnici. V noči ob 11. uri 3. junija sta trčila 2 osebna vlaka na progi proti Kahiri 2 klm daleč od Aleksandrije. 3 so mrtvi, 6 ranjenih. Po ceni knjižnico. 500 knjig je pokradel v knjigarni Lav. Hartmanna v Zagrebu trgovski pomočnik Plant. V njegovem stanovanju so našli 1500 ukradenih knjig, katere je pokral pri raznih tvrdkah, kjer je bil nameščen. Tako si je Plant prav po ceni omislil knjižnico, bedaj mu bo kljub temu dolgčas, ker so mu knjige odvzeli, njega pa poslali v zapor. Pet oseb umoril. Iz St. Augustine Fia y Ameriki se poroča: Petindvajsetletni William Austin je bil zaljubljen v trinajstletno Abetho McCullougb. Zahteval je od starišev, da mu dajo mladoletno hčerko v zakon, a stariši so seveda to bedasto zahtevo odklonili. Austin si je kupil nov revolver in je prihitel v stanovanje mlade deklice. Ustrelil je najpoprej deklico, potem očeta, mater, mlajšo sestrico, teto in konečno samega sebe. Edino majhen dojenček v zibelki je ostal živ izmed cele obitelji. Požar v norišnioi. V amer. državni norišnici za državo New Jersey v Morris Plains je nastal ogenj. V zavodu je 2500 blaznikov obojega spola in med temi je nastala strahovita panika. Posrečilo so je blazniko Bpraviti na dvorišče, a tu so začeli besneti in uradnikom so morali prihiteti na pomoč meščani, da so jih pomirili. Ogenj so kmalu pogasili. 50.000 K je glavni dobitek loterije gledaliških igralcev. Opozarjamo, da bo žrebanje nepreklicno 19. junija t. 1. in da se vsi dobitki po odtegnjenih 10% izplačajo v gotovini. Društva. (Celjska narodna društva) pri-rede v nedeljo, dne 15. t. m. zvečer na takorekoč res v pravi vrt spremenjenem dvoru Narodnega doma, veselico v korist »Dijaš-kogadoma" v Celju. Sodelovali bodo telovadci Celjskega Sokola, nastopila moški in mešani zbor Celjskega pevskega društva; dramatični odsek tega poslednjega pa bo priredil prav zanimivo šaljivo igro „Pevsko poskušnjo" pod vodstvom, oziroma sodelovanjem obče priljubljenega gosp. S al m i ča. Zanimanje za to veselico je z ozirom na na blagi namen splošno. Posebna srečna je ideja, da se priredi v sedanjem času igra na prostem. Dal Bog lepo vreme! Sicer se bode veselica vršila v notranjih prostorih Narodnega doma. Telefonska In brzojavna poročila. Dunaj, 12. junija. (0. B.) Bud-getni odsek je danes brez debate vspre-jel zakonski načrt o zvišanju pokojnine civilnim državnim uradnikom in služabnikom ter njih vdovam in sirotam, ki so bili vpokojeni pred uveljavljenjem sedanjega zakona, ter pooblastil na Stiirgkhov predlog načelnika Kathreina, naj še v današnji zbornični seji nujno predlaga razpravo o tem zakonu. Dunaj, 12. junija. (C. B.) Zbornica nadaljuje razpravo o raznih nujnih predlogih. Berger obširno utemeljuje nujnost predloga, v katerem zahteva, naj vlada umakne načrt o obnovitvi pogodbe s podonavsko družbo in v jesenskem zasedanju predloži nov načrt. Dunaj, 12. junija. Danes je prišlo v drž. zboru do burnih prizorov med Vsenemci in Wolfijanci pri nujnem predlogu vsenemškega poslanca Ber-gerja o dunajski parobrodni družbi. Berger je pri utemeljevanju svojega predloga dejal, da je »Ostdeutsche Kund-schau" bila podkupljena od parobrodne družbe. Wolf kriči: .To je laž!" Iro: „Ostdeutsche Eundschau" je najbolj korumpiran časopis!" Schonerer Wolfu: „Šuft! Podkupljenec!" Wolf: »Pijanec! Leeb Kohn!" SchOnerer: „'Vodja naj-podkupljivešega, najkoruptnejšega časopisja!" Iro Wolfu: „Suft!" Wolf: „Pri-solim ti zaušnico!" Iro: wOd mene jo takoj dobiš in sicer tu v parlamentu." Slovanski poslanci so se tem prizorom smejali. Dunaj, 12 junija. Vlada se še dalje pogaja z Alladočehi. Čuje se, da je Korber pripravljen, nekaj želja Mlado-čehom izpolniti, kar bi omogočilo Mlado-čehom, da pripuste že sedaj na dnevni red predlogo o davku na vozne listke. Pričakuje se, da se kriza z lepa reši. Duiiaj, 12. junija. V slučaju, da bi Mladočehi vstrajali pri obstrukciji, zasedanje državnega zbora ne bo končano. Posvetovanja se bodo nadaljevala, naj Mladočehi ulože nujne predloge ali ne. Dunaj, 12. junija. Nemško časopisje z velikim srdom razpravlja Klofačev napad na nemškega cesarja in njegov vsklic, „da je bil nemški cesar pijan, ko je govoril v Marienburgu." Dunaj, 12. junija. Kadikallni Čehi so podpisali nujne predloge Vsenemcem, ker Vsenemci niso imeli potrebnega števila glasov. Dunaj, 12. junija. Drž. poslanec Pfeifer je uložil nujni predlog, naj se da nujna podpora iz drž. sredstev po-gorelcem v Prilipi in vsled po Krki povzročene povodnji oškodovanim prebivalcem krškega in novomeškega okraja. Madrid, 12. junija. Glasom uradne statistike se je od 9. maja do 10. junija priglasilo 6000 verskih družb. Umrli so: 10. junija. Jakob Krušič, gostač, se je pri hiSi St. 6 Podturnom vrgel pod vlak. — Marija jeretina, liracodajalka, 74 let, Sv. Petra cesta 21. bronchitis. 11. junija. Marija Zupan, posestnika žena, 60 let, Radeckega cesta 11, sekund, topost. V bolnišnici: 10. junija. Ivan Korene, dninar, 32 let, struraa malign. Žitne cene dne 11. junija 1902. (Termin.) Na dunajski borsi: Za 50 kilogramov. P tem ca za junij.......K 9 60 do 9 61 , „ jesen........8-24 , 8 25 Ri za juni...........7-70 , 7 75 „ „ jesen........„ 7 03 , 7-04 Koruza za junij........5'43 , 641 „ „ juli-avgust.......5-45 „ 5*46 „ „ sept.-oktober............— „ —■ Oves za junij ................7-33 , 7 34 „ , jesen........612 „ 613 Na budimpeitanski borsi: Pšenica za junij.......» 9'10 „ 915 , , oktober .......„ 7-96 , 7 97 Ri " maj ........„ — „ — „ t oktober.........6 64 „ 6-65 Oves za maj.........— „ — „ ,, oktober......„ 5 77 „ 5-78 Koruza za maj......., — , — , julij.........5-16 , 5-17 „ „ avgust......„ 5-23 „ 5-24 (Kfektiv.) Dunajski trg. Pšenica banaSka.......K 9-45 do 10 06 juine žet.........9-80 , 1015 R i n ,........7 70 , 8— Ječmen „ ........7-00 „ 800 „ ob Tisi.........6 85 „ 7-76 Koruza ogerska, stara.......— „ — , , nova.......5'45 , 6'55 Cinkvant , stara.....— „ — „ , nova . . . . , 6-25 „ 6-65 Ovee srednji.........7-45 , 7-66 fižol............7-75 . 10-75 Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 806-2 in, srednji zračni tlak 736*0 mm i Cm op*- I»TMi» auqj« bMO-m«tr& T mm. Ttrmp«. ntbra CMcIjn V > turi N.ho n, K' li 9. zved. 730*1 13-4 brezv. dež 379 12 7. zjuir. 9. popol. 727 8 728-7 13 2 20-7 sl. aever » oblač. del. jasno Dunajska borza dne 12. junija. Skupni driavni dolg v notah.....10165 Skupni driavni dolg v »rebru.....101-50 Avstrijska zlat« renta 4%......12095 Avstrijska kronska renta 4*.....99-80 Ogerska zlata renta 4%..............12070 Ogerska kronska renta 1%......97*95 Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1193*— Kreditne delnice, 160 gld..............689 — London visU......................240*35 NemSki drl. bankovci ta 100 m. nem drf.velj. 117-35 20 mark........................23 47 20 frankov (napoleondor)......19 07 Italijanski bankovci. . . •..........93 80 C kr. cekini...........11*28 Zahvala. 696 1-1 Na mnogobrojna pismena, kakor ustna izražena sočutja in pa na ronogo3tev.ini udeležbi pri pogrebu naSega iskreno ljubljenega očeta, gospoda Luka Kanc a ae tem potom naj^rčneje zahvaljujejo žaluj oči ostali. V 2 a p užali, dne 11. junija 19C2. Gremialna trgovska šola v Ljubljani. • Gojenci tukajšnje gremialne trgovske šole se a tem vabijo, da ae polncštevilno udeleže pogreba svojega umrlega součenca JVIaksa pelbenja ki se vrši dne 13. junija ob 5. uri popoldne. Zbirališče: trgovska šola, čas 4'/» uri. 730 1-2 Ravnateljstvo: Arfur Mahr. SS* Dobro ohranjeno žensko kolo (bicikelj) se proda po zelo nizki ceni. Več se poizve pri klinika ▼ Medja- tovi hiši, Dunajska cesta. 727 l—1 Jta prodaj je |>rav po ceni glasovlr, harmonij, velika slika sv. zadnja večerja) In zbirka ikolk. Več se izve v Ljubljani, .pri Virantu", I. nadstropje. 707 3-3 Leopold Tratnik pasar in srebrar v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 27 se priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim pred-stojnistvom in dobrotnikom cerkvi v strokovno umetno izdelavo raznovrstnega cerkvenega orodja, kakor: tabernaklje, mon- čtrance, kelihe, svečnike, lestence, svetilke itd iz zanesljivo najboljšega kovinskega blaga. V zalogi pa ima mnogo že Ugotovljenih, krasnih predmetov. Stare predmete prenavlja, posrebrl in pozlati po najnižji ceni. Slavnemu občinstvu pa priporoča lastne Izdelke ln veliko zalogo električnih svetilk v raznih oblikah, prenareja tndi atare avetUke v uporabo električne razsvetljave. — Postrežba zanesljivo točna, cene nizke. 726 39- 1 poni mm ptiij« Solidno zgrajena hlia, z opeko krita, urejena za gostilno in prodajalno, v Krtini hiš. itev. 57, preje last Jožefa Pajer-ja, dalje lepa, rodovitna njiva ob državni cesti v Prevojab, pripravna za atavbUie, se pod jako ugodnimi pogoji takoj prodi. Natančneje poizve se v pisarni, Marije Terezije oeata itev. 16 (»pri 2vokel-nu«), nasproti Kolizeja 725 12-1 Iiepo posestvo v Grmu pri Radohovasl, Ura Št. Vid na PolenJskem, z lepim, novim gospodarskim poslopjem, na traverze obokanimi hlevi in kletmi, na prijainem kraju, obsegajoče 20 oralov obsejanih njiv, 15 oralov gozda in 6 oralov travnikov, se bode prodajalo pod jako ugodnimi pogoji po posameznih parcelah ali pa celo posestvo skupaj dnč 17. junija t. 1. ob 9. uri dopoldne na lici mesta. V gozdu, ki je oddaljen 15 minut od ielezniike postaje Radohovas, se nahaja veliko smrekovega lesa in 110 debelih hrastovih debel. Jako ugodna prilika za gg. trgovce z lesom. Pojasnila o tem daje gosp Mihael Omaken iz Višnje gore. 724 2-1 St. 18423. Razgrlas. 710 3-3 Glede na to, da velik del mlekaric in kupujočega občinstva še vedno prodaja in kupuje mleko in mlekarske izdelke na samovoljne, deloma še tudi stare mere, opozarja mestni magistrat, da je, kakor pri vseh tržnih predmetih, tudi pri mleku in mlekarskih izdelkih dopustna edino le metrlina mera, ter da se bode pri prestopkih tako proti prodajalcu, kakor proti kupcu kazenski postopalo. Mlekarice, ki prinašajo mleko v steklenicah ali kovinastih posodah pod 5 litrov vsebine na trg, posluževati se imajo za odmerjanje mleka postavnih dmentOV. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 30. maja 1902. Barve za umehiike,tSg£& v puSicah, za akademične slikarje, ter Kaspar-jeve in Spitzauer-jeve, dobe se pri tvrdki BRATA EBEBL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 5Ž4 7 11—2 z gospodarskimi poslopji je na prodaj na Brdu nad ViČem s krasnim razgledom na Ljubljano. Zraven je sveta 3 orale ter 10 mernikov posetve. Več pou^ lastnik Jožef Maloverh na Brdu št. 31 nad Vičem. 723 2-1 Predzadnji __teden! Gledisčnih igralcev loterija 1 glavni dobitek .... i 50000 kron 1 „ .... i 5000 „ 1 „ .... 4 3000 „ 2 „ .... 4 2000 „ 5 dobitkov......i 1000 „ 10 , ......a 500 „ 20 „ ......i 200 , 60 „ ......1 100 „ 100 B ......i 50 „ 300 „ ......a 20 „ 3500 „ ......i 10 „ Srečke po 1 kroni priporoča 136 17 J. C. Mayer, v Ljubljani. Vsi dobitki se po odtegnjenih 10% izplačajo __v gotovini._ Blag. gospod Gabrijel Piccoli lekarnar, „prl angela" v Ljubljani, Dunajska cesta dvorni založnik Nj. svetosti papeža Leona Xill. Pcdp:sanac si usoja naznaniti Vašemu blagorodju, da se je do-poslana tinktura za ielodeo rabila z dobrim vspehom pri želodčnem ter črevesnem kataru, kakor tudi v boleznih na jetrih in obistib. Gradec, dne 2. februvarija 1897. Bolnlinica usmiljenih bratov. Provincijal: T. Emanuel Leitner, višji zdravnik. Že mnogo časa svetujem vsem, kateri trpijo na boleči r ah v želodcu in nerednostih v črevesih, da uporabl.ajo Vašo izvrstno ieledčno tinkturo, kojo sem jaz sam uporabljal s prav izvrstnim vspehom. Z odličnim spoštovanjem lt. 3 25 ll Don Peter Francesohini, župaik. M o m j a a (Istra), dne 6. oktobra 1900. 1 Dobre ure cen6 pošilja tovarna ur v Mostu HANN8 KONRAD trgovina z urami In zlatnino A\0Sf (Briix) št. 234, Češko. Dobre rem. ure iz nikla gl.3'75 Prave srebrne rem. ure „ 580 Pristne srebrne verižice „120 Budilniki iz nikla . . „ 1*95 Moja tvrdka je odlikovana s s c. kr. orlom, z zlatimi in srebrnimi svetinjami in ima na razpolago na tisoče priznanskih pisem. — Cenik s podobami brezplačno 573 100—10 FERSAN-CACAO je ieleznato redilno in krepilno sredstvo ter kri tvorilno in živce krepčalno, prijetnega okusa in lahko prebavno. — Blagovoli se vprašati zdravnika. 618 50—2 Glavna zaloga za Kranjsko: Jos. flVayr, lekarna „prl zlatem jelenu" v Ljubljani. Št. 15908 Razglas. 687 3-3 Vsled sklepa obč. sveta deželnega stolnega mesta Ljubljane z dne 29. aprila t 1. štev. 15908 razpisuje mestni magistrat javno pismeno ponudbeno razpravo za zgradbo novega betonskega kanala, od tira južne železnice po dunajski cesti In SodniJsklh ulicah do Cigaletovih ulic, kakor tudi za napravo kanalov In kamenenih cevij v Clgalefovih, Sodnijskih in predllnlh ulicah na dan 16. junija 1902 ob 10. dopoludne. Načrti, proračuni, pogoji in drugi pripomočki razgrnjeni so v pisarni mestnega stavbnega urada ob navadnih uradnih urah vsakemu na vpogled. Ponudbe, v katerih so posamezne cene, kakor tudi proračunjeni zneski s številkami in besedami navesti, vložiti je v določenem času zapečatene in s 5%nim vadijem, ki ga je določiti na podlagi proračunjenih svot, opremljene, pri mestnem stavbnem uradu. V ponudbi je tudi navesti, da se ponudnik vsem stavljenim pogojem popolnoma podvrže. Na ponudbe, katere ne bodo vsem razpisnim pogojem ustrezale in na take, katere bi sc pogojno glasile, ali se prekasno vložile, se ne bode oziralo. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 31. maja 1902. Preklici V rubriki »gospodarske stvari" prinesel je Vaš list v svoji številki 129 9. junija 1.1. članek z mojim imenom, v katerem se dela reklama na vsiljiv način {a amerlkansko zavarovalno družbo The Mutual of New-Jork. Primoran sem s tem Javno izjaviti, da se je objavil ta članek, {a kojeja resničnost nikakor ne Jamčim — brej^nojejjednostM^ navedene zavarovalne družbe same, ozTrom!To!ni)e^ vtem listu. — Čas mi ne dopušča, da bi se zamogel baviti z inozemskimi zavarovalno-strokovnimi listi in sploh nimam povoda za bodisi katerokoli zavarovalno družbo delati reklamo. Tako postopanje, katero se ne ujemaš solidnimi opravilnimi nazori, se samo obsoja In gotovo nI priporočljivo za ono zavarovalno družbo, katera, katere zastopnik smatra potrebno, segati po takih Čudnih sredstvih. ozir. Vrhnika, dne 11. junija 1902. 728 1-1 Theodor Frdhlich. St. 7008. Razpis. 706 3-3 Podpisani deželni odbor razpisuje slutbo okrožnega zdravnika v Žužemberku z letno plačo 1.400 K in aktivitetno doklado 200 K. Prosilci za to službo pošljejo naj svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru do 1. Julija f. I. ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika. Oziralo se bo le na take prosilce, kateri so najmanj dve leti že službovali v kaki bolnici. Od deželnega odbora kranjskega. __V Ljubljani, dn<5 4. junija 1902. Račun zgube in dobička in bilanca Vzajemne zavarovalnice66 proti požarnim škodam ln poškodbi cerkvenih zvonov v Ljubljani za dobo od 1. avgusta 1899 do 31. decembra 1901. v H Kffl n«k 1 K h K h K h M-«_\|«»T»»m C* B K h K h K h 1. Škode: 1. v oddelku požara...... odštevši delež pozavarovanja . . 5074 21 5074 21 1. II. Zakladni prenos preteklega leta . . . Zaklad za nedoločene škode .... • • • • • • 2. v oddelku zvonov...... odštevši delež pozavarovanja . . • • • 5074 21 III. Dohodki čiste zavarovalnine po odbitku zrušenih zavarovanj: 1. v oddelku požara...... odštevši delež pozavarovanj. . . II. Uprava: 1. osnovni stroški (se odpišejo po zavarovalnem pravilniku (§ 21) . . 2. provizija......... 3. tekoči upravni stroški: 18488 84 18488 84 • • 1528 31 2. v oddelku zvonov...... odštevši delež pozavarovanj. . . 2344 64 2344 64 20833 48 a) plače......... b) poštni stroški...... c) razni drugi stroški..... 5936 1297 2546 50 53 75 9780 78 IV. Dohodki naloženih glavnic: obresti pri denarnih zavodih in hra- • 6066 4. vsprejemnine........ . . 3029 90 14338 99 • • • • III. Odpisi in drugi izdatki: 1. osnovni stroški....... 2 inventar ......... Drugi dohodki: 1. pristojbine polic: a) v oddelku požara..... 1715 608 73 62 • • 2324 35 V. 2557 59 IV. Zaklad za nedoločene škode .... b) v oddelku zvonov..... 78 60 2636 19 V. Stanje zakladov koncem leta: 1. premijska prihrana: a) v oddelku požara..... odštevši delež pozavarovanja . 7395 54 2. vsprejemnine; a) v oddelku požara ..... b) v oddelku zvonov..... 2925 104 90 3029 90 5666 09 7395 54 b) v oddelku zvonov..... odštevši delež pozavarovanja . 937 86 937 86 8333 40 VI. Upravni prebitek........ . 2494 62 • • • • 32565 57 • • • • 32565 57 1 I. Tirjatve pri delničarjih...... II. Račun blagajne........ III. Tirjatve pri denarnih zavodih in posojiln. IV. Tirjatve pri poverjenikih..... V. Tirjatve pri raznih dolžnikih . . . . VI. Račun osnovnih stroškov..... odpis............ VII. Račun oprave......... odpis............ K 8578 1715 64 73 4930 608 78 62 K Dp. Andrej I^aMiti podpredsednik. K 1802 109376 2686 3593 6862 4322 128643 60 18 52 53 91 16 90 I. Ustanovni zaklad...... II Prihrana dobička in glavnice . . III. Premijska prihrana: 1. v oddelku požara .... odštevši delež pozavarovanja 2. v oddelku zvonov .... odštevši delež pozavarovanja IV. Zaklad za nedoločene škode . . V. Razni upniki: a) poverjeniki...... b) Ljudska posojilnica . . . c) predplačila na leto 1902 . . d) razni ........ VI. Upravni prebitek...... K 7395 937 622 15300 117 1775 54 86 54 81 53 K 7395 937 K 54 86 100000 8333 17815 2494 128643 40 88 62 90 IV. P. Veneajz predsednik. 711 2-1 Jos. Pehani vodja. Nakup In prodaja *£S vsakovrstnih državnih papirjev, irefik, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžreba nju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev narodll na boril. Menjarična delniška družba „91 E B C U B« I., WollzBil8 ID in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. „ Pojasnila v vseh goipodaraklh in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipeknlaoljaklh vrednostnih papirjev in veitnl naivAtl za dosego kolikor ie mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnlo. 134 61