URADNE OBJAVE OBČIN ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN. POSTOJNA IN SEŽANA KOPER, 3. februarja 1984 Št. 2 VSEBINA Občina Hirska Bistrica — RESOLUCIJA o politiki družbenogospodarskega razvoja občine Hirska Bistrica v !etu 1984 Občina !zo!a ODLOK o spremembah in dopolnitvah odtoka o določitvi prispevnih stopenj za zadovoljevanje skupnih potreb za področje samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti ODLOK o določitvi prispevka za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe na območju občine !zo!a za !eto 1984 Občina Koper — RESOLUCIJA o izvajanju družbenega plana občine Koper za obdobje 1981-85 v letu 1984 Občina Postojna — ODLOK o spremembi odloka o davkih občanov v občini Postojna — ODLOK o o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve — ODLOK o prispevku za zagotavljanje sredstev za blagovne rezerve občine Postojna v letu 1984 — SKLEP o sprejemu prostorskega dela družbenega plana občine Postojna za obdobje 198!—1985 z dolgoročnim vidikom do leta 2000 — ODLOK o pogrebnih svečanostih na območju občine Postojna Samoupravna komunalno-cestna interesna skupnost občine Piran — STATUT Samoupravne komunalno-cestne interesne skupnosti občine Piran OBČ!NA !L!RSKA B!STR!CA Na podlagi 193. člena statuta občine Hirska Bistrica je Skupščina občine Hirska Bistrica na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora na seji dne 28. 12.1983 sprejela RESOLUCIJO O POLITIKI DRUŽBENOGOSPODARSKEGA RAZVOJA OB CINE ILIRSKA BISTRICA V LETU 1984 I. OSNOVNI CILJI DRUŽBENOGOSPODARSKEGA RAZVOJA Temeljne cilje ekonomske politike v občini bomo v letu 1984 uresničevali z odločenostjo delavcev, delovnih ljudi in občanov, da z učinkovitim delom, večjo odgovornostjo in po samoupravni poti uresničimo naloge in cilje, ki temeljijo na dolgoročnem programu gospodarske stabilizacije. Za leto 1984 opredeljujemo naslednje ključne naloge: — bistveno povečanje izvoza na konvertibilno področje ter pravočasno izpolnjevanje obveznosti do tujine, — bistveno povečanje proizvodnje, — nadaljevanje politike produktivnega zaposlovanja, — povečanje akumulativnosti gospodarstva, — pospešitev prestrukturiranja SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje, — začetek konkretizacije skupno dogovorjenih ukrepov za sanacijo reke Reke. II RAZVOJNE MOŽNOSTI OBČINE V LETU 1984 Izvajanje in uresničevanje navedenih ključnih nalog bo v letu 1984 odločilno opredeljevalo materialne in razvojne možnosti občine. V letu 1984 se bo družbeni proizvod realno poveča! za 2,5 % industrijska proizvodnja se bo povečala za najmanj 4 %, kmetijska proizvodnja se bo povečala za 5 %, obseg gradbene dejavnosti merjen na osnovi delovnih ur bo še nadalje v upadanju (—5 %), obseg storitev v prometu bo večji za 2 %, proizvodnja v gozdarstvu pa bo višja za 4 %. Izvoz blaga na konvertibilno področje bo porasel za več kot 25 %. Uvoz blaga in storitev se bo povečal za 5 %. L. lež izvoza v celotnem prihodku se bo poveča! na 15 %. Pokritje uvoza z izvozom bo znašalo okrog 150%. Planirana rast proizvodnje in družbenega proizvoda bo dosežena na podlagi povečanja zaposlovanja, ki se bo povečalo za 1 % in povečanja produktivnosti, ki bo porasla za 1,5%. Dohodek združenega dela bo nominalno porasel za 28,2 %. V strukturi delitve dohodka bodo bruto osebni dohodki naraščali 20% počasneje od rasti dohodka in se bodo nominalno povečali za okrog 22,5 %. Politiko razporejanja sredstev za osebne dohodke bo določal dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka za leto 1984. Glede na dosežene boljše delovne in poslovne rezultate, merjene s fizično proizvodnostjo dela. donosnostjo uporabljenih poslovnih sredstev, gospodarnostjo poslovanja, doseženim dohodkom na delovna, izvoznimi rezultati na konvertibilnem tržišču in drugimi kvalitativnimi kazalniki poslovanja ter glede na doseženo reprodukcijsko stopnjo v zadnjih treh letih in razporejena sredstva za osebne dohodke in skupno porabo v devetih mesecih leta 1983, v primerjavi s podskupino, bo rast sredstev za osebne dohodke lahko različna. Padec realnih osebnih dohodkov na zaposlenega bo znašal v letu 1984 okrog — 2%. Sredstva za skupno porabo v SIS družbenih dejavnosti bodo naraščala 20 počasneje od rasti dohodka in se bodo nominalno povečala za 22,5'/. Realni padec sredstev za skupno porabo bo znašal okrog - 2%. Zaradi realizacije obveznosti sanacije reke 'Reke bodo sredstva za te namene v SIS materialne proizvodnje rastla hitreje od rasti dohodka. V letu 1984 bomo dodatno zbrali 28 milijonov din na način, ki bo najmanj prizade! OZD. Sredstva za splošno porabo se bodo nominalno povečala za 18,9% oziroma bodo za rastjo dohodka zaostajala za okoli 33 %. Politiko splošne porabe bo podrobneje določa! dogovor o izvajanju politike splošne porabe na ravni občin v letu 1984. Realni padec splošne porabe bo znaša! okoli — 5 %. Pripravili bomo elemente dolgoročnega razvoja občine. III. AKTIVNOST ZA POVEČANJE IZVOZA, PROIZVODNJE IN UČINKOVITEJŠE GOSPODARJENJE L Aktivnosti za povečanje izvoza Izvoz blaga in storitev na konvertibilno področje se bo v letu 1984 poveča! za 25,5 %. Za povečanje izvoza bodo potrebne naslednje aktivnosti: 10 URADNE OBJAVE 3. februarja 1983 — št. 2 — Poteg povečanja izvoza bo osnovna natoga redno vračanje tujih kreditov. Te obveznosti bodo organizacije združenega deta vsktadite v okviru sestavtjenih organizacij združenega deta in z bankami ter pri tem opredetite potrebno sotidarnost. — Izvoz bodo bistveno povečate organizacije združenega deta, katerim v tetu 1984 zapadejo kreditne obveznosti do tujine in organizacijam združenega deta, ki v detežu cetotnega prihodka od izvoza zaostajajo za povprečjem občine. — Pridobitev izvozno usmerjenih programov. — Organizacije združenega deta bodo maksimatno izkoristite možnosti, ki obstajajo na področju matoobmejnega sodetovanja. Lesna industrija bo izkoristita vse možnosti za izvoz proizvodov na še ne osvojena zahodna konvertibitna tržišča. — Organizacije združenega deta in izvršni svet občine bodo sprotno spremtjati, kako se uresničujejo izvozni programi in devizni pritivi ter sprejemati ukrepe za izpotnitev ptanov. 2. Aktivnosti za povečanje proizvodnje Industrijska proizvodnja se bo v tetu 1984 povečata za več kot 4 %. Pogoji za bistveno povečanje industrijske proizvodnje obstajajo v — razpotožtjivih, vendar premato izkoriščenih proizvodnih zmogiji-vostih, — povečanju kapacitet proizvodnih zmogtjivosti s sanacijo proizvodnega procesa, — novi opremi, ki bo vktjučena v proizvodni proces v tetu 1984. 2. t Aktivnosti za povečanje izkoriščenosti kapacitet Za povečanje izkoriščenosti kapacitet in za večji obseg industrijske proizvodnje je potrebno uresničiti nastednje natoge: — izvršiti setekcijo obstoječih proizvodnih programov, preveriti ustreznost teh programov in njihovih izbotjšav ter dotočiti izbor proizvodov, ki zagotavtjajo najvišjo akumutativnost; — dopotniti in razširiti proizvodne programe ter osvojiti nove programe; — povečati proizvod- j ) tistih izdetkov, ki so v izvozu dohodkovno interesantnejši; — zagotovoti redn< skrbo proizvodnje s surovinami, repromate-riati, energijo in rezervnimi deti, — zagotoviti zapostovanje ustreznih profitov detavcev, ztasti viso-kokvatificiranih strokovnih kadrov; — z ustreznim nagrajevanjem strokovnega in proizvodnega deta zagotoviti večjo motiviranost za deto; — izdetat! anatize o možnostih uvajanja novih programov na obstoječi tehnotogiji; — moderniziranje proizvodnje in odprava ozkih gr! v proizvodnji; — vktjučevanje organizacij združenega deta v industrijsko proizvodno kooperacijo. Vse organizacije združenga deta morajo v sktadu z gornjimi usmeritvami do konca januarja !984 izdetati program aktivnosti za povečanje izkoriščenosti obstoječih proizvodnih zmogtjivosti in povečanje proizvodnje. Ta program bo sestavni det resotucije za teto 1984, njegovo uresničevanje pa bo spremtja! izvršni svet. Izvršni svet bo nadatjevat aktivnosti za razširitev proizvodnih programov ETA in ostatih detovno intenzivnih gospodarskih panog. 3. Aktivnosti za učinkovitejše gospodarjenje Bistveno moramo popraviti in izbotjšati kvatitativne rezuttate gospodarjenja, zato je pogrebno izvršiti nastednje natoge: V vseh organizacijah združenega deta je potrebno po zaktjučnih računih za teto 1983 do konca meseca marca 1984 izdetati anatizo po-stovnih rezuttatov s posebnim poudarkom na porabtjenih sredstvih in na detitvenem razmerju dohodka. Na osnovi te anatize bodo vse organizacije združenega deta do konca aprita 1984 izdetatc operativni program za uspešnejše gospodarjenje v tetu 1984. Program mora vsebovati ztasti nastednje ukrepe: — ukrepe za povečanje izvoza, — ukrepe za povečanje obsega proizvodnje, — ukrepe za povečanje produktivnosti, — ukrepe za botjšo organizacijo deta, — ukrepe za odpravtjanje izgub iz sanacijskih programov, ki naj vsebujejo tudi: * — organizacijske spremembe v proizvodnji, — organizacijske spremembe na ravni DO, TOZD. — organiziranost DSSS; — ukrepe za zmanjšanje postovnih stroškov, — ukrepe za zmanjšanje neptačane reatizacije in hitrejše obračanje obratnih sredstev, — ukrepe za povečanje tchnotoške in detovne discutine ter za povečanje izkoristka detovnega časa. — ukrepe za zmanjševanje števita režijskih detavcev m povečanje obsega normiranega deta. V programu morajo biti navedeni nosita natog tn rok. za njthovo izvršitev. IV NALOGE IN AKTIVNOSTI NA OSTALIH PODROČJIH 1. Kmetijstvo 1.1. Nositec razvoja kmetijstva v občini detovna organizacija Hmezad Kmetijstvo Itirska Bistrica bo usktadita samoupravno organiziranost potrebam razvoja kmetijstva. Rok. 1/1-1984 V tetu !984 bomo povečati skupni obseg kmetijske proizvodnje za 5 %, tržne pa za tO %. Detovna organizacija bo v tetu 1984 dokončno ugotovita proizvodne potenciate Površine, na katerth ne bo mogta organizirati kmetijske proizvodnje, bo pogodbeno oddata v najem JLA. Do konca teta 1984 bo kmetijska detovna organizacija ugotovita op-timatne možnosti cetotne kmetijske proizvodnje v občini, proizvodne zmogtjivosti in stopnjo njihove izkoriščenosti, kar bo osnova za sestavo dotgoročnih in kratkoročnih programov razvoja. 1.2. Za povečanje kmetijske proizvodnje bomo izvajati nastednje aktivnosti: — zemtjiške operacije Na območju Zarečaja, Žabovce in Jabtanice bomo izvajati hidro in agrometioracije v skupni površini lOOha. Z načrtovanimi metioraci-jami bomo povečati njivske površine kot osnovo za večji statež govedi in pridobiti večje površine pašnikov za pašo mtadega goveda in drobnice. V Zarečju na površini 38 ha bomo izvajati hidro in agrometioracije vktjučno s komasacijo za pridobitev njivskih površin. V Jabtanici in na Žabovci na površini 65 ha pa bomo izvajati agro in hidrometioracije za pridobitev njivskih in travnatih površin. — Vzporedno z naštetimi natogami bo poteka! postopek urejanja zemtjiško tastniških zadev (Smrje, Knežak in drugje). — Urejanje pašnikov Zaktjučiti bomo ureditev pašnika Gotjak na 85 ha. pašnika Zagorje !. na 77 ha in s tem omogočiti povečanje stateža govedi. Pričeti bomo z urejanjem pašnikov Zagorje 11. na 42 ha in pašnika Koritnice na 41 ha za ptemenske tetice in krave Z urejanjem pašnika v Podgradu na 161 ha, pašnika v Račicah na 47 ha in pašnika v Šembijah na površini 7t ha, bo zagotovtjena osnova za razvoj ovčereje. — Potjedetstvo Povečati bomo aktivnosti za zagotovitev kvatitetnejše pridetave krme. Tako bomo povečati pridetavo sitažne koruze in drugih krmnih rasttin od sedanjih 25ha zasejanih površin na 40ha. Z gnojenjem in zgodnejšo košnjo (sitiranje) bomo povečati kotičinsko in kvahtetno doma pridetano krmo na travnih površinah. V kooperacijski proizvodnji bomo v tetu 1984 proizvedti 300 ton tržnega viška pšenice na !30ha njiv. Organizirati bomo proizvodnjo zetja na 40ha pogodbene površine, kar bo zadostovato potrebam zetjarne Žabovca za enoinpotkratno kisanje. — Živinoreja Pridetati bomo 4 mitijone titrov mteka tržne proizvodnje oziroma 14% več kot v tetu t983. Pridetati bomo 250 ton žive teže govedi tržne proizvodnje in s tem povečati tržno proizvodnjo v tetu 1984 za 39% v primerjavi z tetom 1983 Spremeniti hpmo pitanje govedi iz 200 kg na 450 kg. Izvajati bomo pitanje govedi za btagovne rezerve v živem po sktenjcnem dogovoru. — Ovčereja Povečati bomo statež ovac iz 563 na 1000 od katerih bo od sedanjih 277 v kooperacijski proizvodnji 800 gtav — Kunčereja Za kooperantsko proizvodnjo bomo nabaviti in vktjučiti v rejo 1000 samic za intenzivno proizvodnjo. — Perutninarstvo V kooperantski proizvodnji bomo povečati pridetavo konzumnih jajc za 50% in tako pridetati 1.5 mitijona jajc — Prašičereja Pričeti bomo z rejo ptemenskih svinj. — Sadjarstvo 3. februarja 1983 — Št. 2 URADNE OBJAVE 11 Obstoječe plantaže bomo vzdrževali do poprečne rodnosti. Vzpodbujali bomo ekstenzivno pridelovanje sadja. Organizirali bomo odkup gozdnih sadežev, polžev in zdravilnih rastlin. — investicije Pričeli bomo z izgradnjo hleva za govejo živino v lastni proizvodnji s kapaciteto 300 pitancev. V kooperacijski proizvodnji bomo z adaptacijo in novogradnjo usposobili na novo 238 stojišč za govedo, za ovce 700 stojišč in za kunce 6 do 8 objektov. Zgradili bomo 40 stolpnih in koritastih silosov. Povečali bomo skladišče za kmetijske pridelke na Žabovci za 764 mL V skladu s potrebami razvoja kmetijstva bomo nabavljali novo kmetijsko mehanizacijo. — Pospeševalna služba Za izvedbo zahtevnega programa se bo pospeševalna služba reorganizirala in kadrovsko tako dopolnila, da bo lahko izvejala zastavljene naloge. Intervencije v kmetijstvu Za dosego planirane proizvodnje bomo zbirali sredstva za intervencije v kmetijstvu na enak način in vsaj v enakem obsegu kot v letu 1983. 2. Gozdarstvo Gozdnogospodarske organizacije bodo v celoti realizirale plan sečnje in gozdnogojitvenih del. Posebej bodo vztrajale pri realizaciji sprejetih planov sečnje v gozdovih zasebnega sektorja. Nadaljevala se bo izgradnja gozdnih komunikacij, predvsem v gozdne predele, ki so manj dostopni in z visoko lesno zalogo. Razširjena reprodukcija se bo izvajala izključno na zemljiščih, ki bodo v prostorskem planu občine namenjena za gozdarstvo. Gozdnogospodarsk o Postojna, TOZD Knežak in TOZD 11 Bistrica bosta sanirala škodo, ki je nastala po burji v začetku decembra 1983. Zavod za pogozdovanje in melioracijo Krasa Sežana bo okrepil svojo protipožarno delovanje in pospešil sanacijo gozdov v Brkinih, prizadetih z žledom v novembru 1980 Spravilo poškodovanega lesa po ledo-lomu bo zaključeno v prvi polovici leta 1984. 3. Promet §e nadalje bomo povečevali obseg storitev v mednarodnem prometu. Za dosego tega cilja bomo posodobili vpzni park in zagotovili njegovo kvalitetnejše vzdrževanje. 4. Turizem in gostinstvo Analizirali bomo vzroke zastoja na tem področju in pripravili program za izboljšanje sedanjega stanja. Omenjeno analizo in program bo izdelal komite za družbeno planiranje in gospodarstvo skupščine občine do konca marca 1984. Nosilec nadaljnjega razvoja smučarsko rekreacijskega centra Sviš-čaki bo Emona — DO Ilirija Ilirska Bistrica. V letu 1984 bomo začeli z razširitvijo smučarskih zmogljivosti. Potrebna sredstva bodo združevale zainteresirane delovne organizacije. 5. Področje oskrbe Delovna organizacija Emona—Ilirija bo kot osnovni nosilec preskrbe v občini sprejela vse potrebne ukrepe za izboljšanje oskrbe, zlasti pa oskrbe z osnovnimi življenjskimi proizvodi. O stanju v preskrbi bodo tako delovna organizacija kot potrošniški sveti sproti obveščali pristojne organe v občini. 6. Področje lovstva Lovskogojitveno območje občine je zaradi spremembe mej lovsko-gojitvenih območij v SRS delno spremenjeno. Zato bodo lovske družine organizirale lovsko zvezo v okviru notranjskega lovskogojitve-nega območja, kjer bodo vključene tudi lovske družine Prem, Bukovica in Brkini. Lovske družine bodo svoje naloge opredelile z družbenim dogovorom o uresničevanju skupnih zadev pri gospodarjenju z divjadjo, njenim življenjskim okoljem ter jih izvajale v skladu s samoupravnim sporazumom o ukrepih potrebnih pri divjadi in njenim življenjskim okoljem. Lovske družine bodo preprečevale škodo po divjadi v kmetijstvu in gozdarstvu. Sprejele bodo samoupravni sporazum o preprečevanju in nastajanju škode s krajevnimi skupnostmi in kmetijsko organizacijo. Rok za sklepanje samoupravnega sporazuma: I. četrtletje 1984 Zadolžen: Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo 7. Drobno gospodarstvo . V letu 1984 bomo nadaljevali z družbenim usmerjanjem razvoja drobnega gospodarstva. Aktivno bomo delovali na prestrukturiranju drobnega gospodarstva v smeri povečanja deleža proizvodne obrti m zmanjševanja obsega suficitarnih dejavnosti (avtoprevozništva). Do konca marca 1984 bo izvršni svet sprejel program razvoja drobnega gospodarstva, v katerem bo opredeljena pospeševalna politika in ukrepi na posameznih področjih: — razvoj kooperacije z združenim delom zlasti v smislu prenosa maloserijske in individualne proizvodnje v drobno gospodarstvo; — ukrepi na področju davčne in kreditne politike; — zagotovitev širjenja prednostnih in deficitranih dejavnosti med katere bomo uvrstili tudi opravljanje storitev za vzdrževanja stanovanjskega sklada; — aktivnosti za pridobivanje ustreznih poslovnih prostorov za opravljanje obrtne dejavnosti (de! industrijske cone, obrtne cone Jel-šane, zagotovitev poslovnih prostorov v novih objektih družbene izgradnje); — ukrepi za preusmerjanje popoldanske obrti v redno obrt; — ukrepi za preprečevanje opravljanja nelegalne obrti (šušmar-stva), — možnost ustanovitve računovodskega servisa za obrtnike. Do konca februarja 1984 bo komite za družbeno planiranje in gospodarstvo v sodelovanju z Obrtnim združenjem pručil možnosti organiziranja enote Voznika iz Nove Gorice kot samostojne enote v Ilirski Bistrici. 8. Gradbeništvo Ukrepali bomo v smeri, da zagotovimo čim boljši izkoriščenost obstoječih materialnih in kadrovskih zmogljivosti. Organiziranost gradbeništva mora ostati nespremenjena. 9. Varstvo okolja Začetek realizacije skupno dogovorjenih ukrepov za sanacijo reke Reke pomeniš da bomo v letu 1984 pričeli z realizacijo t. i. prve faze ukrepov iz družbenega dogovora o sanaciji reke Reke. Prva faza ukrepov vsebuje naslednje naloge: — V prvi polovici leta bo investitor vodne akumulacije št. 2 x-Kliv-nik« pripravil celotno projektno in lokacijsko dokumentacijo ter gradbeno dovoljenje. V drugi polovici !e*a 1984 bo investitor pričel z gradbenimi deli. Združeno delo naše občine bo zagotovilo sredstva za odkup zemljišč za akumulacijo. — DO LK! Lesonit bo v prvi polovici leta pripravila vso potrebno projektno dokumnetacijo za ukinitev mokrega postopka proizvodnje vlakennih plošč. V prvi polovici leta bo potrebno pridobiti tudi pozitivno soglasje republiške komisije za investicijsko vlaganje ter zagotoviti potrebna finančna sredstva. — Do konca leta 1984 bo na osnovi pilotskih poiskusov čiščenja odpadnih voda Tovarne organskih kislin dokončno definirano čiščenje oziroma predčiščenja navedenih voda. Sredstva za izvedbo študije bodo zagotovili TOK, SKIS, IB, ZVS in OVS. — Nadaljevala se bo izgradnja kanalizacije do skupne čistilne naprave ter ostala pripravljalna dela na lokaciji skupne čistilne naprave. Prednost pri zagotovitvi sredstev bodo imele naloge od 1 —3. alinee. V OSNOVNE USMERITVE NA PODROČJIH DELOVANJA SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI IN SIS MATERIALNE PROIZVODNJE 1. Družbene dejavnosti Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb, ki se združujejo v občinskih SIS družbenih dejavnosti, bodo v letu 1984 za 22,S % večja kot so znašala v letu 1983. Pri zagotavljanju sredstev družbenim dejavnostim bo tudi v tem letu določen selektivni pristop za zagotavljanje zdravstvene dejavnosti, izobraževanja in vzgoje. Programe bodo SIS preko svoje strokovne službe usklajevale v okviru komiteja za družbene dejavnosti. SIS družbenih dejavnosti morajo najkasneje mesec dni pred sprejemom zaključnega računa predložiti delavcem v TOZD programe njihove dejavnosti za leto 1984 tako, da bodo delavci seznanjeni z obveznostmi za zadovoljevanje skupnih družbenih potreb. Skupaj s programi morajo predložiti tudi poročila o delu za leto 1983, ki morajo vsebovati bilanco sredstev, izvedene naloge s problematiko dejavnosti SIS družbenih dejavnosti morajo poročila o opravljenem delu v letu 1983 predložiti v mesecu februarju v razpravo občinski skupščini. Izvajalci: SIS družbenih dejavnosti in skupna strokovna služba SIS družbenih dejavnosti Za prvo četrtletje 1984 bodo SIS družbenih dejavnosti sprejele začasne prispevne stopnje, ki v globalu ne bodo višje od poprečnih prispevnih stopenj, ki so veljale v drugem polletju 1983. Nove prispevne stopnje bodo sprejete po zaključnih računih. Izvršni svet bo med letom prilive sredstev SIS družbenih dejavnosti usklajeval v skladu s planom. 12 URADNE OBJAVE 3. februarja 1983 — št. 2 OZD družbenih dejavnosti bodo svoje programe pri!agodi!e mate-riatnim možnostim gospodarstva. Sprejete bodo stabitizacijske programe in ukrepe, ki bodo zagotavtjati, da se z razpotožtjivimi denarnimi sredstvi v čimvečji meri reatizirajo vse zastavtjene natoge. Njihovi sta-bitizacijski prpgrami bodo morati biti usktajeni v posameznih S!S. OZD družbenih dejavnosti bodo sprejete ukrepe za povečanje obsega storitev preko neposredne svobodne menjave deta, da bi s tem zagotovite racionatno, kotičinsko in kakovostno opravljanje storitev. S!S družbenih dejavnosti bodo preverite racionatnost dosedanje organiziranosti skupnih strokovnih stužb. Rok: september 1984 Izvajatci: Komite za družbene dejavnosti. Skupna strokovna stuiba S!S družbenih dejavnosti in S!S materiatne proizvodnje. Pospeševati bomo proces združevanja sredstev in deta manjših izva-jatskih organizacij s področja družbenih dejavnosti pri obtikovanju nove racionatnejše obtike samoupravne organiziranosti Matične knjižnice, Kina Svobode, Ctasbene šote, ZKO, AMD, ZTKO itr drugih. Na področju izobraževanja odrastih bomo v občini razvijati racionatnejše in vsebinsko bogatejše obtike izobraževanja za potrebe občanov in detavcev v združenem detu. Organizirana bo nova organizacijska enota za izobraževanje odrastih pri Osnovni šoti "Dragotin Kette« Itirska Bistrica. Rok: I. 1. t984 Investicije na področju družbenih dejavnosti bodo usmerjene v izgradnjo II.*osnovne šote Itirska Bistrica. S sredst* i zbranega samoprispevka v tetih 1983 in !984 se bo nadatjevata izgradnja A etape II. osnovne šote Itirska Bistrica (izgradnja zaktonišča in večnamenskega prostora). Rok pričetka gradnje: II. četrttetje 1984. V tetu 1984 bodo pripravtjeni posnetki stanja opuščenih osnovnih šot v Harijah, Vrbovem, Dotnjem Zemonu in Premu. Na osnovni šoti Harije bodo izvedeni posegi za preprečitev nadatjnjega propadanja objekta. 1.1. Zdravstveno varstvo V tetu 1924 bo za pokrivanje izgube potrebno v okviru SIS družbenih dejavnosti sotidarnostno združevati sredstva. Občinska zdravstvena skupnost in TOZD Zdravstveni dom "Matije Gržina* It. Bistrica bosta za odpravtjanje izgube izvajata nastednj^ukrepe: — na osnovi strokovnega deta in v povezavi z združenim detom ter spcciatističnimi s!užbami1x)sta vptivata na stopnjo znižanja odsotnosti z deta do višine povprečja v repubtiki; — s posebnimi anatizami izdanih zdravi! in receptov bosta zagotav-tjata njihovo racionatnejšo uporabo; — števito potovanj na speciatistične pregtede bosta postopoma us-ktadita do višine 6,25 % vseh obiskov v sptošnih ambutantah zdravstvenega doma; — s skrbno in dotgoročno kadrovsko potitiko bosta zagotavtjata statnost zdravstvenih kadrov; — statna proizadevanja za zmanjševanje ekstenzivnosti deta bosta okrepita s strokovnim izpopotnjevanjem in nagrajevanjem po rezutta-tih deta. V tetu 1984 bo na združeno deto prenešen večji det sredstev in obveznosti za zagotavtjanje sociatne varnosti v primeru botezni ter izdatkov za nesreče pri detu v sktadu z aneksom k samoupravnemu sporazumu, o temetjih ptana občinske zdravstvene skupnosti. V cetoti bo začet vetjati samoupravni sporazum o uresničevanju zdravstvenega varstva. Z razvijanjem neposredne svobodne menjave deta in botj kvatitetno ponudbo zdravstvenih storitev, predvsem na področju medicine deta, zobozdravstva, sptošne med,dne in na drugih področjih, bo dosežena botjša kvantiteta preventivnega zdravtjenja. Pri uporabi nove nomenktature zdravstvenih storitev bodo zdravstveni detavci posvetiti več skrbi vsebini zdravstvenega varstva, zastaviti konkretne citje inistočasno uvetjaviti stimutacijo gtede na racio-natne kakovostne rezuttate deta. Zaustavtjeno bo zaostajanje osebnih dohodkov zdravstvenih detavcev v primerjavi z osebnimi dohodki v gospodarstvu. Občinska zdravstvena skupnost bo v sodetovanju s TOZD Zdravstveni dom *Matije Gržine« Itirska Bistrica pripravita anatizo vzrokov pogostost) nekaterih obotenj. 1.2. Raziskovatna dejavnost- Program raziskovatne skupnosti bo obravnaval natoge skupnega pomena in bo izdetan na podtagi anatize raziskovatnega deta v občini. Usmeritve na področju raziskovalne dejavnosti morajo temetjiti na nadaljnjih aktivnostih za izdetavo programov fina!,zac,je obstoječe proizvodnje, ki bodo prispevati k gospodarski stabitizaciji. Občinska raziskovatna skupnost se mora v tet j 1984 aktivneje vključ,t, kot koordinator raziskovatne dejavnosti v občini. Vzporedno bo deto občinske raziskovatne skupnosti usmerjeno v organiziranje množične inventivne dejavnosti. 1.3. Kuttura Na področju kutture bodo zagotovljeni pogoji za nemoteno deto profesionatnim kutturnim ustanovam, ki so po zakonu obvezne. Domačo tjubitetjsko-amatersko dejavnost bomo zadržati na dosedanjem nivoju detovanja. Organizacije združenega deta s področja kutture in amaterska društva bodo v tetu 1984 popestrite kutturno ponudbo. 1.4. Zapostovanje in kadrovska potirika V tetu 1984 bomo dotočno uvetjavtjati te produktivno zapostovanje s poudarkom nazapostovanju ženske detovnesite V okviru novih zapo-stitev bomo zapostovati zlasti mtade visoke strokovne usposobtjene kadre in pripravnike. Zapostenost v gospodarstvu se bo v gtobatu povečata za 1 %. Stopnja zapostovanja bo v posameznih organizacijah združenega deta raztična, odvisna te od stopnje izkoriščanja proizvodnih zmogtjivosti, uvajanja dopotnitnih programov in omejevanja dopotnitnega deta. Števito zapostenih v negospodarstvu se bo zmanjšato za 2 %. Da bi usktaditi gibanje zapostenosti z dejanskimi kadrovskimi in gospodarskimi možnostmi ter zmanjšati rast brezposetnosti, bomo uresničevati nastednje temetjne citje: — na podtagi povečane produktivnosti in s tem razširjene materiatne osnove deta zagotoviti nove zapostitvene možnosti in vktjučeva-nje mtadih strokovnih kadrov, — z izbotjšanjem kvalifikacijske strukture zapostenih doseči večjo izkoriščenost obstoječih in v pretektih tetih izvedenih investicij, — zmanjševanje vseh obtik režijskega deta v gospodarstvu in negospodarstvu ter zmanjševanje zaposlovanja-*- negospodarstvu. OZD in druge samoupravne organizacije in skupnosti bodo uskta-dite svoje samoupravne sptošne akte z dotočiti družbenega dogovora o kadrovski potitiki. Do konca aprita 1984 bo Skupnost za zapostovanje izdetata^natizo možnosti zapostovanja invatidov. Sktad združenih sredstev za štipendiranje bo pri dodetjevanju štipendij dostedno upošteva! srednjeročne in dolgoročne potrebe združenega deta pri zaposlovanju. Do konca marca 1984 bo skupnost za zapostovanje preko svoje strokovne stužbe izdetata usktajen načrt zapostovanja za teto 1984, ki bo temeljit na samoupravnem sporazumu o usktajevanju tetnih načrtov zapostovanja organizacij združenega deta občine. Letni načrt zapostovanja in štipendiranja je sestavni de! občinske resotucije. Skupnost za zapostovanje bo najmanj enkrat v trimesečju poročata izvršnemu svetu o uresničevanju tetnih načrtov zapostovanja po posameznih organizacijah združenega deta. 1.5. Izobraževanje Na področju vzgoje in izobraževanja bomo nadatjevati z vsebinskim, programskim in organizacijskim izpopotnjevanjem, s poudarkom na razvijanju nove vsebine deta osnovne šote. Preprečiti bomo zaostajanje gibanja osebnih dohodkov detavcev v šotstvu za rastjo osebnih dohodkov gospodarstva ter skrbeti, da se tudi v ostatem ne bo postabša! materiali potožaj šol. Vztrajati bomo, da se obdrži zatečeni nivo in obseg dogovorjenega programa. Stednje pa bo terjato večjo udetežbo v financiranju staršev učencev. 16. Sociatno varstvo Občtnska skupnost sociatnega varstva bo tudi v tetu 1984 usktajevata programe in ukrepe na področju sociatne potitike v občini in zagotavtjata nemoteno ,zvajanje sistema enotne skupne evidence ter izvajanje novega samoupravnega sporazuma o sociatno-varstvenih pomočeh in prispevkih za sociatno-varstvene storitve, ki bo poenoti! merita za do-detjevanje sodatno-varstvenih pomoči v samoupravnih interesnih s upnostih in dotočat enotno raven sociatne varnosti ter bo podtaga za ugotavtjanje upravičenosti do teh pomoči. 1.7. Sociatno skrbstvo ^ ^ socamega skrbstva bo v tetu 1984 usktadita stroški ^ "Rotovtjenimi minimatnimi živtjenjskimi - . , T' ^'"^*ap3rt'dpacijo k storitvam zavodskega varstva 'n peskata reš.tve za ustreznejšo in cenejšo obtiko organ,ziranega varstva starejsth občanov. V tetu 1984 bo združevata tudi dodatna sred- 3. februarja 1983 — št. 2 URADNE OBJAVE 13 steva za izvajanje novega zakona o družbenem varstvu duševno in tete-sno prizadetih odrashh oseb 1.8. Otroško varstvo Na področju otroškega varstva bomo zagotav!ja!i denarne pomoči otrokom in varstvu matere in novorojenca v reatno nezmanjšanem obsegu. obdržati doseženi obseg vzgojno-varstvenih programov ter povečati kvatiteto vzgojno-varstvenih programov. 1.9. Tetesna kuttura Na področju tetesne kutture bomo povečati prispevek neposrednih udetežencev in povečati števito udetežencev športne rekreacije. Skupaj z JLA bomo združevati sredstva za dokončanje športnega stadiona za skupne namene. 2. S