192. številka. Trst, v torek 12. julija 1904. 3šaJ XXIX. W Irnaja Tank dan a-J cb nedeljah is praznikih) ob 5. ari, ob ponedeljkih ob 9. uri zjntraj. «3«sv*zne ite\t!Va se prodajajo po 3 novi. (6 stotink) •caojr.'h tobakarr.ah v Trstu iu okolici, Ljubljani, Gorici, lji. Kranju, Maribora, Celovcu, Idriji, Petru, Sežani, Nabrežini. Novem mestu itd. In naročte sprejema oprava lista -Edinost", Kil)« Kolin riccoio štv. 7. — Uradne are od 2 pop. do 8 zvečer, ai« oglasom 16 stotink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domači oglasi po pogodbi. TELEFON itr. 870. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moči Naročnina saaia za vse leto 24 kron, pol leta 12 Tron, 3 meseca S *roa. Na naročbe brez doposlane naročnine sa apiava ne ostra.. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. MefraaksVRSS pisma se ns sprejemajo In rokopis! se ne vračaju Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo liata. UREDNIŠTVO : Ulica Torre b lanca »tv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnih kocsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorciia lista „Edinost" v Trstu, ulica Torro bianca štv. za Poštno-hranilnieni račun št. 841.6-V2. RllSlD-iilSlHia. (Brzojavne vesti.) Is Liaojanga. — Povodenj — Japonci vzdržujejo prelaze. PETROGRAD 11. »Ruska breoja vns. t.entura« poroča iz L arjinga : V za<'oijih 11) Ineh je b;l L aojang v al« d silnih na'iivov por.ivijen. Japonci utijujejo prelate, k; -93 h zavzeli, z cesar je sklepati, da nameravajo Japonci oatat v defenzivi. Prodiranje proti L aojangu in lfukdenu je torej neverjetno. Car Nikolaj na potovanju. MOSKVA 11. Car je dospel vcerai v ♦solomno inšpicirat čete, ki pojdejo na bo-j -će. Po paradi je car v nagovoru čestital •"a^tnikom, da 8© zancorejo udeležiti vcjea ter izrazil osvedočenje, da Ocdo znali ceniti čast reškega orožja. Na to je car nadaljeval svoje potovanje v Kazan. Boji okolo Port Arturja TOKIO 11. Fiot la torpedovk admirala * go se je v petek po noči približala Port Arturju. Ena torpedovka je napadla brižarko >Askuld«. Isid je neznan. Japonci s« imeli 2 mrtve in već težko ranjenih. ĆIFLJ 11. (F.euterjev biro.) Begunci iz :J<>rt Arturja pri povedu ejo, da se vztočna dponska divizija, podpirana od l>rodovja, neprestano bojuje, da bi zavzela kako g spo-iovalno pozicijo nad mestom in luko. Trans-T^orti z mrtviaai in runjenei pr feajajo baje vsak čas v Pirt Artur. Privatne hiše slutijo za bolnišnice. Severno od mest* se vrše »raske. Sprednje straže sovražnika se nahajajo aje blizo čotoruš.^a pomerseakov. Japonsko 1 rolovje je v nočeh 2, 3. in 4. t. m. od ga bombardiral > utrdbe, ne da bi napravilo KSiko š&odo. P vi ruBK^m por« čil u to Japonci v noći oi 6. na 7. t. in. zajedli višine taku-n«fee gr re ter postavili tam eno baterijo, rižarka »Novik« in štiri topničarke no dne t. m. odplu e iz pristanišča ter obstrelja-vale japonsko baterijo, katero ie obkol la t :ska pehota ter jo zavzela. Rusi zatrjujejo ci so Japonci, ko so poskusili približati se r:skim stražarnim ladijam, zgubli Dajaoanje 10 torpedov k. Poročilo generala Kurokiia TOKIO 11. General Kuroki je-poročil : Dne 6. t. m. eo pregnali nači oddelki -300 mož ruskega konjeništva iz Hsienčauga, 30 milj bevernovztočno od Saimatsi ter so zasedli kraj. Mi n:smo imeli igub. Dne 5. t m. smo odbili l.'iOO ruskih konjenikov, ki so nas severno-vztočno od Fenčuilina napadli. Na naši strani bili 4 vojak: mrtvi, 3 pa ranjeni. PODLISTEK. 26 Azijske povesti. Iz zapiskov priobčuje Anatol. VII. Zdaj so Nigidali zjpet zapustili svoje va.išče in se z velikimi izgubami umaknili nazaj; a Orotmgi ao med tam že preKorao.li Ar-alvk. Hrjagov se je vrnil jako razburjen. »Na vsaki način hoče biti tepen !« *e«£iiknil je jezno. »Od spredaj nas drže X l dali, od strani nas primejo Orctmgi, cči-▼i no vsa sovražnikova sila. In predao pride p moč !« Med tem se je odcepilo petsto Jakutov, 'ta i*: šli zabranit Orotongum napad v bok. To ii na drugi strani so jih odposlali toliko, da bi drugo orotjnsko četo zadržali ; tiBOČ Jatutov je ostalo proti Nigidalom. Tudi mi smo ** delili ; polovica, med katero sem bil jar, Je - a z Iiolganovom kakor poveljnikom nav-r-, druga s Hrjagovom navzdol'. Nad tisoč korakov pr šli smo ob zemelj-val, visok kakih pet metrov ; tu smo si Pikali ugodn* stališča in čakali Orotonge. Ti so nas seveda že dolgo zapazili, vsled tega •o že t.i da'eč streljali in se nam bi žali le Poročilo o boju pri Kaipingu. TOKIO 11. (Reuterjev biro.) Ob ju pri Ksupingu su še sporočili : Sa le po trdem boju iu obupnih na&kokih, proti katerim so «e Rusi trdovratno branili, ee je posrečilo Ameriko, da se združijo z dvema vojnima ladijama, katere je Rusija kupila v Čilu. Vse te lsdije odplujejo v Vladivcstok. Možtvo je že odšlo pred 7 tedni. Ladije s premogom spremljajo eskadro, ke? se na potu generalu Oku vzeti v eoboto opoludne Kai- j nikjer ne ustavijo. Dve križarki in dve uui-ping t«r prisiliti Ruse, da so se umaknili ii Sevalki torpedov od baltiškega brodovja ata proti Haičengu. Rusi so močno utrdili višine j ž« odplule meseca junija ter doipejo istodobno v polukrogu. Nad 30.000 mož je bilo tu v vztočno Azijo. zbrsnib. Aleksejev odlikovan. PETROGRAD U. Namestnik Alekse-jer je bil od patrijarha v Jeruzaiemu odlikovan z vitežkim križem reda božjega groba. Poročilo generala Saharova. — Boji okoli Kaiču. Japonski vojni stroški. BEROLEN 10. »Vossische Zeitung« je prejela iz Tokija poročilo : Vojni stroški za prvo leto so b li proračuDjeni na 580 milijonov jenov, potem pa znižani na 410 milijonov. Ker se mora del posojila vrniti v 7 letih, bo morala Japonska izplačati do leta 11*11 iv€Sto milijonov jenov. Dopisnik ome- vojne med položaj Ja- PETROGRAD 11, (Uradno,) General- j njenega lista dostavlja, da ne bo sedanja lajtnant Sabarov je brzijavil včere j general- j vojne konečno odločila o razmerju med Rusijo nemil štabu - Naša čete so se dne 9. t. m. v jin Japonsko v vztočni Aziji; brezdvomno popolnem redu umaknile v Kaiču, pot9m, ko pride v nekoliko letih zopet do so zadežavale sovražnika, ki je 4 divizije! obema, državama. Toda £aančni močan marši ral proti nem z natreatm, da bi poneke bo tedaj zelo neugoden. obkolil naše levo krdo. Naših zsrub še nismo -- za mogli preračuniti, vendar ne presegajo is"e OgXSk.a zbornica. 200 mrtvih in ranjenih. Med mrtvimi je tudi BUDIMPEŠTA 11. Pričetkom seje je stotnit grof Nvrod, med ranjenci pa 5 čast- ^la zbornica nesklepčna. Po četrturnem pre-nikov, za katerih imene se še ne tre. kinjenju je zborniea nadaljevala debato o Preti V. uri zvečer je ostal sovražnik -civilni listi. "Govorili so proti predlogi o po-na višinah severno od Kaiču, ne da bi ee višanju civilne liste poslanci Lovaszj', Ratkay podal v dolino. Noč od 9. na 10. je minula jn GabaDyi. Ta peslednji je bil trikrat po mirno. Proti jutru ee }e izvedelo, da se na-j klican na red, dvakrat pa, naj govori o hajajo sovražne sprednje straže ob žeiezmski ; predmetu. Ntdaljevanje razprave jutri, progi, na \rišinah do Jerdofanšin? 12 kile- _ metrov od Kaiču v severovzt,očni smeri in da i se zbirajo sovražne čete v znatnem številu v okolici Naolinhova, 8 kilometrov severo-vztočno od Kaiču. Sovražne patrulje s j inar- Brzojavne vesti. Potovanje kneza Ferdinanda. SOFIJA 11. Knez Ferdinand je po noči širale cb železniški prog: na C33ti proti Da- j odpotoval v Alarijine vare. čičavu. U j poludne dne 50. t. m. ni stopil] DUNAJ 11. Bolgarski knez Ferdinand sovražnik v ofenzive. Ena ruska patrulja, na|j€ vcd j v Mandžuriji. In kakor nezgrešljivo jamstvo za popolni vzpeli so povdarjali okoiio-t, da he je japonekim vojskovodjem in premedri vladi v Tokiju posrečilo, da hy vte te velike in modro pre-miš jene načiti ob iržali v nepredirni temi pred vsem svetom. Navidezno tem namigava-njem so japonefilski Leti namigavali, da smo na predvečeru velikih, senzacijonelnih, odločilnih dgodkov. Včeraj so malce privzdignili zaveso, ki je zakrivala veliko tajno. Iz Berol na so brzojavili namreč, da so javili iz Petre grada — le škoda, da niso povedali: kdo ia komu je javil — da Japonci hite v časa, ko Je imzem-bii po ia t jalno sporazumlienje med Avstro- Ogr3ko Italijo !« Nikdar Ša ni noben oča dal svojemu detetu tako neresničnega imena, kakor sta ga dala ekscelenc: Goluchovraki in Tittoni svojemu epatijskemu detetu ! Ne gre, pa ne gre tudi ob najbolji volji v?eb Tittonijev in Gjluehowakyjev s tem »lojalnim sporazumljeDjem med Avstro Ogrsko in Italijo. In sicer ne gre zato, ker stoji Nadaljujejo se preiskovanja v tej Bmeri, da li je imel Ercolessi še kakega sokrivca in kdo da so bili ti sokrivci. Dokazano je, da je nad mesec dni neka oseba iz inozemstva neprestano obiskovala stotnika Ercolessija ter je tudi obedovala pri njem, Domneva se, da je ta oseba prireia a v njegovem stanovanju fotografije ter izdelovala rszne načrte. Razstava v JBeiemgradu bo brzih marših ' proti Mukdenu, da obidejo P°ti P^več zadržkov, ki so: zgodovinski do- j otvorjena dne 18. septembra t. 1. Slovenski vojsfco Kuropatkinovo in da mu odrežejo povratek. Na ruski strani da bo v neznanskih skrbeh rsdi usede Kuropatkinove in boje da ee — katastrofe. »Vojaški krogi« da bridko tožijo radi vojevanja Kuropotkino- j vega, a radi izvolitve Stackelbcrga povelj-j nikom čet, ki imajo, osvoboditi PortArtur, da so (sdo? ker tu ona »petrograjska« vest ne govori več o »vojaških« krogih) naravnost »besni«. Torej Kuroki in Oku sta na brzih marših prot; Mukdenu in neseta »katastrofo« Kuropatkinu. Tako so nam javili v nedeljo. Za nedeijo je prišel — kakor se to dogaja godki, tradicijonalno razpoloženje na obeh Btraneh, spomini na kri tisočev in tisočev žrtev, sosebno pa obojestranske aspiracije za ! bodočnost ! zletniki odidejo iz Ljubljane okoli lt!. septembra. N o v a ž e I e z n i c a. Iz Zagreba jav-! ljajo : V Ogulinu je eedaj pusebaa ministeri-ijalna komisija, ki dela načrte za novo želez-; nico iz Ogulina v Bihač (v Bosni). Na ta Duševna tortura kadetski šoli »Pester Uoyd« je bil prinesel neko pojasnilo od »kompetentne strani«, o znanem dogodku v kadttski šoli v Pečuhu, ko so msdjarski gojenci z nasiljem, a poveljnik sam i V domobranski način bo Reka direktno zvezana z Bisno. Na V Peeuliu. ! spomlad se začne baje že graditi nova žt- leznica. Razpuščenje italijanske zbornice. Iz Rima poročajo, da je ministerski avet sklenil razpustiti zbornico. Tozadevni de- bi morali torej pričakovat', da nam ta ponedeljek prinese velikih ssnzacijonalnih vesti in morda žs vest o Kuropatkinovi katastofi. Kajti : če ko v nedeljo že toliko vedeli, bi morali v ponedeljek vedeti še več.... ali vsaj to: da-li Kuroki in Oku hitita dalje v brzih marših, ali pa morda kje počivata. Ali — nič. Ta ponedeljek nas je ljuto razočaral. Niti ene vesti nam ni prinasel do večera, ko pišemo te vrstice. Nu počakajmo Susko-ianunska vo:n. brzojavke, ki nam pridejo po noči. Morda ^MaBiTfcU"JCSjJUfldfvtf* Vvjjlla« nam ta prinesejo vest o napovedani ruski Trst, 11. julija 1901. katastrofi. Ali, neverni Tomaži, kakor smo Zdi se nam potrebno, da napišemo par že naBProti tudi aajpoz tivnejim japonofilskim pripomb ozrorn na zanimivi članek, ki ga je j prerokovanjem, ne izključujem, možnost,, priobčil naš sotrudnik g. Kučinid v sobotni ' da tudi P0n°5i ne d°bim° Še V63tl ° Kur°' številki tega lista. Naš člankar pr,znava od- PatkiE™ lzSub»- Na V8akl Daž,n Pa lz' avtoritete hoteli prisiliti hrvatske gojeuce , vsaki teden — ponedeljek. Po vBej pravici > da morajo pevati madjarsko himno. Pojasnilo v »Pester Llojdu« lomi sicer eno farizejsko frazo, da bi dokazalo, koliko uprav idejalno dobrohotnost uživajo hrvatski gojenci v tistem — madjarskem zavodu. Pravi, da jim m častniki-učitelji z vso "težo svoje vojaške1 kret bo objavljen meseca avgusta in početkom septembra bodo razpisane nove volitve za dan 6. novembra. Due 13. novembra se bodo vršile < žje volitve in dne 23. novembra bo nova zbor niča slovesno otvorjena. Potrjena obsodba. Obsodba v in Trebi- gredo na roko .do skrajnih mej*, da se hrvatski ; 8tvari vojaških vaj med Bilekcm ' njem v Bosni, kjer je poginilo več ljudi, je gojenci tamkaj »čutijo kakor doma«, da se »po očetovski postopa znjimi, a osobita skrb' potrjena eedaj tudi od cesarja, se posveča »negovanju medsebojne pripadno-j Gi uazwsig in Toiok sta obsojena vsaki na ett !« — Ta poslednja točka v pojasnilu nam ; mesecev zapora, ki ga odsedita v garnizijski pojasnjuje — vse, ker involvira pripoznanje, kaznilnici v Sarajevem. Obeodba za degrada-da ee je res izvršil oni grdi čin' nasilja in Gi'}° Pa ™ bila potrjena ; toda oba Ča5t3,ka duševne torture. To naj bi bilo »očetovsko« bosta umirovljena po prestani kazni. Obsodba radi lanskih n e i . - Polkovnika krito b strest duha in v soko inteligencijo Japonce/ ter njihov veliki napredek v zadnjih tieh desetletjih. To pripotnanje Japoncem na dobro te bo morda komu videlo v kontradikeji s sodbo, ki jo mi opetovaoo iz rekamo o narodu Japoncev : da bo in ostanejo — Azijati. Ali to ntsog.asje je le navidezno, ker v resnici ga ni. Japonci so res bistroumen narod. Po intel genciji uma so oni ras pred-njaki med azijskimi narodi. To je priznaval tudi Hug:> Schwdr v svoj:h korenitih člank h ki fo razodevali globoko poznavanje krajev, razoaer ia ljudij na skrajnem Vztoku. Ali Hugo Sch\ver je povedal tudi, da so Japonci ravno z.ts ker so bistrega duha — jako nevarni. Povedal je, da je gorje evropskemu trg>vcu, ki je zašel v trgovske diference z vole čitatelji mestu. čitati brzojavke na prvem Italija in Avstrija. Listi so bili prinesli nedavno temu vest, da se bodo letos ob obrežju Adrije vršile velike pomorske vaje vse italijanske mornarice. Pred par dnevi pa je priobčila italijanska vlada oficijelno izjavo, da ta ve3t varja resnici. Z ijedno je izjavila vlada, da ne bo letos nikakih vaj ob vztočni meji Italije. Sedaj pa Čitamo v dunajski tionc dopis iz Rima, ki j-ravi, da je rečena oficijelna izjava italijanske vlade vzbudila vse-obČ8 zaeujenje, kajti znano je, da so bile v in dobrohotno, ako ee mlade ljudi sili v nekaj, česar ne morejo storiti, ako imajo le iskrico spoštovanja do samega sebe ! To je duševna tortura, to je sramotno, poniževalno postopanje. Katero hrvatsko srce ne bi se mogečno vspenjalo vspričo tega dogodka in v polni meri umejemo ogorčenje, ki zveni iz besed r seske »Narodne obrane« : »Valovi boli in srama udarjajo cam v obrjz, ko po- rov na Hrvatskem. Iz Belovara jav ljajo oi 9. t. m. : Dane* je razglašena obsodba proti prebivalcem iz Sv. Petra-Ore-hovca, ki so bili obtoženi radi dogodkov v križevskem okraju lani početkom maja in proti katerim Be je vodila glavna razprava v Belovaru od G. do 24. junija t. L Od 263 obtožencev jih j9 bilo oproščenih 111; obso- mišljamo, kako se ponižujejo in sramote naši jeni S3 : eden na 3 leta, trije na 2 leti, trije otrcci — radi madjarske himne. A slednjič , ™ 18 mesecev, dva na eno leto, 89 večino m — šestorica naših dijakov so vrženi iz za- na 6 mesecev in 54 ca dva meseca t ž*« ne odgo-italijanska na kopnem »Informa- tožitelju o takih ne- voda, ker se niso mogli pokoriti zahtevi, da ječe. - Branitelj, krapinski odvetnik dr. V uk bi pavali madjarski. Mi se globoko klanjamo Kifi, je prijavil pritožbo ničnosti in priziv, pred patrijotizmom naših mladičev; od one doSim si je državni tajnik pridržal rok štiridesetorice (poslancev namreč ' zbornici v Budimpešti) pričakujemo deianj. prilikah ni nikdar dovolj — narodne Kajti ti naši hrvatski sinovi so njihove žrtve, sreče, žrtve njihove skrajne popustljivosti in sla-boBti v obrambi naših pravic !« Mi Be bojimo, da bodo Hrvatje čafcali, a da nič ne dočakajo. Kjer so možni Kova- resnici namerovane velike vaje na vztočni japanskim trgovcem Naj se evropski trgovec meji in v Adrijanskem morju. Vprašujejo se: Domače vesti. rlstoletniea ljubljanskega čevi5i"in Banttyji kakor častni ob5ani prvega stva. Ta teden poteče 400 let, < mesta Hrvatske — ne, ol te strani ni priča- Ljubljana dobila svojega prvega žu brani 1 akor hcč?, naj ukrepa kakor hoče v obrambo svojih utemeljenih interesov : nič mu ne pornagp, Japonec ga getovo — slepar . Najhujše razočaranje doživlja evropski trgovec, ak> si dom šlja, da najde zaščite za japcn^ki justic . Io Hugo Sch\v«;r je povedal tudi, zakaj da je japonski trgovec tako nesoliden, tiko sleparski, tako brezve9tea na sproti evr opskemu in tuii amerikanskemu trgovcu. Ne odiočuje tu samo trgovinska po-žrešaest, ampak tudi neugasno eovražtvo Ja ponca nasproti beli rasi sploh. In na kaj nam kaže ta japonska brez-vestnost in to ^šovinistično sovražtvo ? Nu, tu em • pred dejstvom, ki smo je hoteli pc-•ebno povdariti. Japoncem je pač lastna visoka mt?l geacija uma, ali nedostaje jim po-polaoma inteligencije — srca! Zato ne morejo Japocc. poetati nikdar kulturen narod v pravem zmislu te besede. Kajti prave kulture ni braz čuta pravičnosti in človekoljubja. Japonec zamore biti odličen po bistrosti uma, srce n. u pa o-taja vedno — divje azijatsko. Zato je Hugo Sjhwer posebno povdarjal, da je naj veča zmota to, ako se m s i, da so Ja- ponci re^ kulturen carod in da so pristopni mora priti do vojne med obsma državama v vseobs^žni evropski civilizaciji. Oni morejo i nedaljnji bodočnosti. Nu, mi ne izkljuČamo od kodi ta nepričakovana sprememba ? Nu resnica je ta, da je italijanski minister za vnaoje Btvari, gospod Tittoni, spravil to vpra- ! šaoje v razgovor v m nisterskem svetu in na njegovo zahtevo so bile že določene vaje od - j povedane. Iz istega dopisa doznajemo tudi, da sta ministra za vojno in mornarico predložila italijanskemu kralju porcČili o vojnem materijalu, ki je na razpolago vojski in mornarici. Iz teh poročil je razvidno, da imajo v Italiji en milijon pušek najnovejega z:stema, katero število zadošča popolnoma za oboroženje ar made prve in druge linije. Razun teh pušek imajo štiristo in petdeset pusek zistema Vet-terli in osemstotisoč pušek zistema Martini. Patrone, kar jih imajo, zadoščajo za armado milijon mož in za vojno štiriindvajset h me-eecsv. Zaloge za mornarico so primerno velike. Zaloge živil in montur ter število šotorov treba spopolnit . Oglja imajo v zalogi 18U.OOO ton. Nedavno temu smo mi dobili od neke strani zat.dilo, da so sedanji orinošaji med Avstro OgrBko in Italijo skrajno napeti in da kovati dejanj (in morda niti praznih ne) v obrambo hrvatskih pravic, še manje pa obrambe časti in narodnega dostojanstva. napredovati, oni se morejo okoriščat: na tem kar ustvarjata č.oveski um in človeško znanja, aii vedno bodo izkoriščali to svojemu krutemu az jat?tva v prilog, in vee to kar so se ntučili oi belokcž?ev, jih ne odvrne od e vražtva do iet h brlokožeev, Oai ofctajajo Azi it", eo7inisti, neizprosni Bovražniki bele rase. možnosti, da nsš informator vidi odnošaje bolj črue. nego so v resnici v tem hipu. Ali po gornjdi podatkih, izlasti pa po izrecnem zatrdilu, da so bile v resnici namerovane ene velike vaje ob mejah Avstrije, je pa že dovoljena misel, da naša informacija k večemu le hiti neaoliko pred dogodki, da pa sicer temelji na dejstvih in resničnih dispozicijah. t General Obrucev. V soboto v Periguex-u na Francozkem umrli ruski general Nikolaj Nikolajevič Ob-ručev sa je prišteval med najodličnejše generale ruske armade in najznamenitejša ruske vojaške pisatelje. Njegova obširna dela : »Zgodovina vojaškega slovstva v Rusiji«, »Rokopisni spominki k zgodovini vojne umetnosti v Rusiji« in »Organizacja vojnih sil Nemčije, Avstrije in Turške« cen;jo tudi v zapadni Evropi. Obručev je bil na glasu kakor profesor na Nikolajevi akademiji gene- Stiristoletnica ljubljanskega župan- odkar j * pana. V besed j proslavo tega dogodka bo pročelje mestne ; hiša v torek dne 12. in v srtdo dne 13. t. m. zvečer električno razsvetljeno. Do leta 1472. sega najstarejša d„ba j ljubljanskega mesti in njegove gosposke. Takrat je štel magistrat s sodnikom vred 13 mož in 12 priHežencev. Od leta 1472. do 1504. je imel magistrat sodnika, 12 »notranjih« in 24 »zunanj h< svetovalcev, ter ob eino sestavljeno iz G-4 mož. Ali svojega župana mesto še ni imelo. Nadomestoval ga je sodnik. Cesar Maks ša le je v svojem svobodnem pismu, datiranem v Augiburga dne 29. februvarja 1504., dovolil Ljublja -čanom, da si smejo voliti svojega župana j -svojih mestnih zastopnikih. Prvi ljubljanski župan je bil tedanji »sodnik« Janez : L a nt beri, prednik sedanjih grofov Ij Izbran je bil dne 13. "julija 1504. generalnega štaba je pomagal pok. vojnemu 8edanji žlipan, g0sp. Ivan Hribar, ministru Vaaevskemu na reorganizaciji ruske 92_ nat,iednik Ivana Lanthenja. Hkralu armade. Pred tremi leti je iz zdravstvenih ozirov etopil iz službe ter se posvetil iz ključno slovstvu. Bil je star 74 let. Drobne politične vesti. Veleizdaja stotnika Erco-leBsi. Afera zakonskih Ercolessi v Messini provzroČa veČe in veče valovje. Italijanski listi poročajo eed»j, da je bilo talijansko vojno ministerstvo že pred več ča» sam obveščeno od neke ugledne o3ebe o cd- štiristaletnic} ljubljanskega županstva slavil bo g. Ivan Hribar danes avojo četr J instaltcij . Danes bodi v naši lepi slovenski prestolnici v duhu zbran ves carod siovent-k ! Raduj se, da Be je metropola tvoja, krej>k» izvila iz okov tujir.stva, da je danes vrelo:'.1 duše, srce in glava tvoja ! Raduj se, ker ima naša metropola župana, čegar odliČEa sve stva so ntm porok, da ostane:o obnemogla vsa sedanja napenjanja dednega sovražniku da bi sa povrnili nekdan;i žalostni ča&i 11:1 nošajib, ki da vladajo v Messini. Soproga stotnika Ercolessi je v preiskoval- rodnega poniževanja! V tej trdni, necff^J01 nem zaporu pod strrgim nadzorstvom, da ne rodoljubni nadi p šiljamo od bregov Ailr1;0 naj skreneje čestitke naši metropoli in nje, Perbegg je umrl v Celovcu v 48 letu vrednemu županu. ! starosti .J Zatirale! narodnega jezika v cerkvi ! Z® semenj v Nižjem Novgorotlu eo »Obzor« vprašuje : Kdo duši dan. s glagolico j se posebno izkazale goriške rodoljubne dame d. pr. v Dalmaciji? Kdo je nasproten slo- ter so doposlale veliko zbirko daril in sicer: vanskemu bogoslužecju i Kdo je tisti, ki g.aPremiu desert s 6 noži, g.ca Ljudmila to i napačno tolmači jasne privilegije, dane ' Prenru svileno blazino za divan (ročno delo), naredu hrvatskemu od rimskih papežev ? g-* dr. Milena Papeževa in g.a Blažon vsaka Kdo je, ki danes neresnično obveščuje sv.! po ene Rezmanove poezije, g.a Marija Kopač Stolić» o glagolskih župnijah ia o trajanju 1 K, g.ca Jeiica Barbuč lično škatljico za glagolice v tolikih župnijah n. pr. le v i znamke, skledico za pepel, 3 svečnike, sto-sphtski škofiji? Sv. stolica sama gotovo nihalo za slike in mapo (ročno delo), g.ca zap riče a tega g banja proti glagolici, marveč L»vra Dekleva pripravo za sol in poper, g.a so jo začeli nekateri domači sinovi - škofje, Zarnik 3 pihalke, g.ca Ema Bajt 6 pihalk, a ne »motu proprio«, ampak »ab alto« - z P™f. S«tel 4 prekrasne slikane mape Dunaja. To je javna tajnost, da se je v to (ročno delo), g.a Amalija Drufovka 2 para vorašanje umešala viša dunajska posvetna čevljev, 14 ščetk, en nož z lepo rezanega oblast, boječa se namišljenega panslavizma lesa za papir, enega pfcjčsa za .gle, eno dr ter hoče na »svojih tleh« v Dalmaciji ia v žalo za pero, čašo za p.vo, žival iz stekla Istri zasukali vrat glagolici, dečim so j! (igrača), 60 škatelj voščila sv. C. in M., verski nteresi tako mili kakor - trn v peti. družina Medved 36 žep. gospodinjskih za D, mači s novi pa, na žalost, obveščajo sv. P™kov, 1 letnica za V)z tke, g.a Melita Stolico o pravno in de facto obstoječi la R^eva okvir za sliko, 1 svilnato žepno tinici v žuonijah v katerih r i istej po pravu ruto, 1 podobo Matere bož e, 1 stojalo s nikakega mesta. Javnosti ž3 poznani škofje v ^o, 1 fino ročno torbico 1Z belega usnja, Dalmaciji i*ajo to zaslugo za glagolico, da 2 bloka in krasno čašo, 1 steklenico par-so na n2kater.l1 mestih iztrebili vse glagolaše 1 sušilnik, pripravo za kadenje, 4 in jih zamenili z mladimi latinaši iz Rima, krožnike za sadje in etui s p sal o pripravo, ki si domišljajo, da so poklican-, da vsposta- g-* Ivanka Dekleva toplomer v finem lesa-vijo neki »red«, v resnici pa so ustvarili jez nem okvirju, g.a Saunig 1 fin mošnjiček za med sveČeaatvom in verniki ter nered za denar, g.a Mici dr. Trao krasen tablete neredom. Na, kakor za dobe sv. Cirila in (ročno delo). ___ Metodi j a, ter kasneje za dobe kralja Zvoni- Za Ciril-JIetodov dar so doposlali fele- ru ra, je to dušenje glagolice, hvala Bogu, deči p. n. gg. : izzvalo danes v narodni duhovščini dalma- Obrtnijsko društvo pri sv. M. Magdaleni tinski odločno reakcijo. Ob tem pa je pom - spodnji 10 K Černigoj V. v Ro ani 2 K lovtti nekatere škcfđ, ki se nočejo ali ne Kjuder Antan župnik Barkovlje 4 K Dr. znajo upreti struji z Dunaja. Janezič Volosko 8 K Siškovič Karo! Črni strela je ubila dne 10. t. m. eno kal 2 K Ga. Pižon in F. I. v Skednju 5.04 kravo, last posestnika Antona Grgiča v Pa- K Pogorelec Ante Greta 4 K Babič Fr. sv. dr ču šr. 23. Ivan 2.54 Butinar Štefan Katinaro 2 K Mu- Naša odkritosrčna pripomba. - V ™V€C Matija 9V- LuciJa 3 K Jurši5 Aatoa »Slovencuc cd sobote čitamo, da so z vse- ; Mokronog 1 K Susič Karol Trst 2 K To-slovenskega shoda krščanskih mladeničev na m*žtč Fr- nadinžener v Pragi 8 K T. H. Brezjah odposlali med drugimi tndi nastopno Sv. Križ 2 K Boleslav Ternovčev na Dubravko tržaškemu vladiki: »Prijatelju naju 10 K Fonda J. sv. Ivan o K. Skupaj Slovencev in ljubljenemu od Slo- 65 K 58 stot- vencev, premilostnemu škofu, pošilja 8000 slovenskih mladeničev in mož spoštljive pozdrave«. - ,v ^ 1 j * jestviliami priobčim'* jutri obljubljeno ob- Pr:obču ema to s pripombo, da iz te _ v - j - 1 Bog plati in daj mnogo posnemovalcev. Blagajništvc. O občnem zboru Zadruge trg. z bizrjavke doznajemo z žalostjo, kako se na Kranjskem širi spoznavanje razmer v Primorju in pa zenisel zi trde boje, ki jih mora biti nas narod na tej eksponirani točki periferije /a svojo nacijonalno ek-jftenco, ki ne more pogrešati kakor ednega glavnih prgojev š r jeje poročilo, ker nam je za danes cioilo prepozno. Javna zahvala Polpiaina odbora s štejeta v dolžnost zahvaliti se vsem čč. rodoljubom in rodosjubkam, ki so z darili in udeležbo pripomogli, da se je veselica in lopove, ki so hoteli odvesti 15 deklet — v sramote. Hoteli so odvesti svoje »blago« v Italijo. Lopove so izročili deželnemu sodišču v Celovcu, dekleta pa so odpravili v njihove kraje. Petrolej se je pocenil. Glavne petrolejske rafinerije v Avstriji so sklenile znižati cene petroleju. To je posledica konkurencije med ruskim in ameriškim petrolejem. Nedavno so se sešli zastopniki rafinerij ter so odredili nižje cene petroleju za mesec julij. Te znižane cene veljajo le za Trst in Reko, cdkoder sa izvaža petrolej v inozemstvo. Brat ubil brata. — Iz Škofije (pii Kopru) nam porcčaio o nastopnem veletragič-nem dogodku. V Srednji Škofiji &t* živela brata 30-1. Josip in 17 letni Pavel Jakec v vednem prepiru, kateremu je bil vzrok ta, da je pokojni jima ode neprimerno razdelil premoženje. Mlajši je dobil bolji del i a manje dolgov, starejši pa nasprotno : slabeji del pre m oženj a in več dolgov. Radi take razdelitve so bile razmere med bratoma napete, ker je v starejem, ki se je čutil prikrajšanega, vedno vrelo in kubalo. V nedeljo so imeli v Srednji .Škofiji navadno vsakoletno »š^gro«. Navadno je imel sicer samo mlaji brat gostilno, s-.areji pa štacuno. To nedeljo pa je s arejemu priš o na misel, da je tudi on v svoji prodaja n in brez vsacega dovoljenja točil vina. A ker sta gostilna in prodajalna na istem dvor.šču starega skupnega doms, je prišlo v nedeljo med postrežniki obeh bratov do konfliktov ' in do pritožab. Vsled tega je šel stareji brat k mlajemu napadat in zmerjat ga. In ker je stareji že popred večkrat grozil mlajšemu s9 smrtjo, je ta poslednji, ker se je bržfeoae res bal, zgrabil po revolverju v mizcici, sprožil — in je zadel brata v vrat pod brado. Ranjeni stareji brat je pobegnil iz hiše, a doepevši »a h-šo, 88 je zgrudil v nezavesti in izdhnil dušo, ne da bi bil več dal znamenja življenja od eebe. Mlajega brata je v hipu ^preletela groza in \sklikml je v obupu in jekaje : Kaj sem naredil ! V spremstvu domačih ^ aških redarjev je nemudoma odišel na polnijo v Koper. Umorjeni Josip Jakec zapušča, vdovo ia enega triletnega otročiča. Tako je imela veeela šsgra v Srednji Škcfiji neugoden in preža'osten konec. 118 60 118 60 99.35 99.35 91.— 91.10 118.50 i 18.50 97.15 97.15 88.95 88.95 1616 — 1616.— 640 — 639.50 239 45 239.47 7S 117.32 117.30 23.46 23.46 19.01 19.01 94.95 94.95 11.30 11.30 . * 1 . . : „ »semenj« v komt naša šoUke družbe tako tudi pošteno dooioliotnost m pravic > — J .... cerkvi! sijajeo završila. V prvi vrsti se zahvaljujemo Ne govorimo o Stro: sms veri u, ker bi s tem brž ko ne vzbudili »=una«, da nas vodi panslaviet ška ne trpnost si. pevskim društvom »Slovanskemu pevskemu društvu«, »Koluc in zboru »Br^tov- 'ščine sv. Ciri a in Metodija«, potem vstm 55. odbor ' Lra'nega društva«, ki so pri blagajni pomagali, ter g. M. Pretnerju na Djegi irudopo1- . F av'm' -e - odbornikom »Tržaškega podpornega in Mi bi umeli gornjo brzojavKC, ako bi se lel,. . , , . . , , na stolici tržaškega vladike kakov Dobrima ali Slomšek. Ali vel ko je rszdalie med Do \ , -- - > i nem brilo in Sl mš&kom m sedaniim tržaškim vla- , „ . . . on.o m -1 mat*. . »olanin-fke koče« ; zahvaljujemo se pridnim diko n« ie po č:su, ampak tudi po m:-! • i ,t _____. _________. šljec;u, čntitvovanju in — načinu pastiro- p'žitvovalnem delu za prireditev □ im a"kam, v prvi vrsti gospej Zinki dr. \anja : Ravno sedanji dogodki — ne mtrda v kalem 1 beraln-m društvu — ami ak v slo venski »Marijini družbi« ;n »Marijinem domu« govore preglasao. Na Kr. n^kem seveda ne čaj o čuti tega g »vora ! Severo ameriška eskadra v Trstu. Po uradnem rargiašenju pri[>luje danes eeverno-amer kanska eskaira [>cd poveljstvom kontre-adoc r^la Alberta Barkerja v tržaško pris.a-n:šče. Najprvo pri pluje v. j no brodovje, obstoječe iz šest vojn,h ladij :n jedne jahte Mayflower« 2690 t. Slovenec misijonar med Japonci. — je to jezuit Josip Perbegg, rojen leta >4. na Oetrav ci na Spodnjem Štajerskem, a Dunaju ja Htop I v jezuitfki red in po-al misijonar. — Kakor tak je prišel tudi J pon«ko. Toda ves njegov ti u i je bil tonj ; bil je na Japfn-»Wem j rdganjan in 1 -ečno pregnar. Leta 1(398. se je vrnil s ' egd nevarnega potovanja v Celovec, kjer e jpietl svojo pot :n svoje izkušnje, a delo ni natisai o in rokopis se je izgubi'- — Kyl nfevi, gospici Matildi Skuk, go3pici Jo-sipini Furlani, gospici Milki Pcrtotovi, go spici Ninki Odinal in g sp ci Negoda in mali L/ziki Nacht galovi. Sploh, vtem, vsem Bug p'ati, ki so tako a"i tako žitvovali ra kor.st uaee velika veselice. Trst 9. julija 1904. ODBORA inožfre in ženske podružnice »družhe sv. C. tn M.« l^emonstracija. Sinoči okolu 8. ure je irredentovska mladina uprizorili demonstracijo v protest izgredom v Inomo9ta. Ob rečeni uri se jih je bilo zbralo vse polno v kavarni in pred kavarno »Ai volti di Caiozza«. Ilhratu ie nekdo v kavarni zavpil : »Evviva Tr este italiana«. Na ta vsklik so vsi vstali, kakor na dano znamenje ter o Išli iz in izpred kavarne v koloni proti cerkvi sv, Antona novega. Maj potjo sopa vedno vsklikali «evviva« to in »abbas o« ono. Ko ao prišli pred ka-/arno „Stella polare", ki se nahaja na kanalu pred cerkvijo sv. Antona, so tu neko liko časa nadaljevuli svojo demonstracijo ter potem odšli nazaj v kavarno »Ai volti...« Policija je pa — da stori konec komediji — dala zapreti kavarno. To je bilo okolu 10. ure in pol. Aretovanih je bilo 30 demonstrantov, mej temi en Raškovič, dva AlbernašiČa, en Savlič itd. Ostali demonstrantje so se kmalu raz- gubili. Trgovci s človeškim mesom. Na kolodvoru v Cžlovcu je policija aretirala tri Razne vesti. Proti ženskim vlečkam. Oocinsko za H'opttvo v Brnu je izdalo sledečo naredbo: Iz zdravstven h lazlegov prisiljeno je občinsko zastipstvo prepovedati nošnjo vleček pri ženskih oblekak, kadar hodijo po ul-oah ali javnih nasadih. Ženske, ki pre topijo to naredbo, bodo kaznovane z glebo od 10 do 200 kron. — Taka naredba ns bi š sodila tudi ori nas ! Japonsko prebivalstvo Ravnatelj japon skfga statističnega urada, Hanabos, je izdal sedaj najnovejše statistične podatk« a Japonski. Prava Japonnka obsegi 342.426 šurj. kilometrov (brez F01 m >ze in Pt-skadrakega ot.čja). Vsega prebivalstva je 43.71)3 855. Od \ s?ga prebivalstva odpada na glavni ot ;k Nipon, kjer so mesta Tckio, Osaka, Kiotoin Jokohama, približno 33 milijonov os'-b. Glavno mesto Tokio je imelo leta 1898 skupno 1.440.121 prebivalcev, Osaka 821.235 Kioto 353.139 prebivalcev. Možkih prebivalce/ je več nego ženskih, in sicer prihaja na 100 možkih 98 ženskih. Japonsko prebivalstvo sestoji iz treh različnih kast : plemstvo, vojaška kasta in navadno ljudstvo. Plemstvu pripada 706 rodbin s 3845 členi, vojaški kasti 439.387 rodbin s 1,666.311 členi, a navadue-nu liudstvu 8 milijonov 180 240 rodbin s 33,473.366 osebami. Ločitev zakona je zelo gosta. Leta 1898 Be je sklenilo 349.489 zakonov, a razveljavilo se jih je 113.498, t. j. skoraj tretjina. Avstrijska renta v zlatu „ „ v kronah 48/0 AvBt. investicijska renta 31/, % Ogrska renta v zlatu 4% „ „v kronah 4®/, „ renta 3'/, Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 JLstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 10 i tal. lir Cesarski cekini Parižka In londonska borza. Pariz. (Sklep.) — francozka renta 93.05 5°/0 italijanska renta 102.27, Španski esterieur 85.95 akcije otomanske banke 567.—. Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne Železnice __— Lombardi —-— unificirana turška renta 8*J—- menjice na London 252JO, avstrijska zlata rentd 100.35 ogrska 4°/0 zlata renta 100.40, Lfinderbant —.— turške srečke 123 25, parižka banka 11.22, italijanske m°ridijonalne akcije —.—, akcije Rio Tinto 13.33. Bolja. London. (Sklep) Konsolidiran dolg 1*9n',5 Lombardi 3\'4 srebro 26l3/ia, špaiska renta 35\.2 liianska renta 1013'4, tržni diskont 2a/1G, menjice Dunaju —.— dohoaki banke loi.000 izplačila banka —.—. Neživa. Tržna poročila 11. julija. Budimpešta. Pšenica za oktober 9.22 do 9.23 Rž za oktober ?»5 do tf .Sti. Oves za oktober za K 6.51 do 6.51 Koruza za julij 5.46 do 5.47, za avgust 5 51 do 5.52. Pšenica : ponudbe srednje; povpraševame oživljeno, trdno. Prodaia 50.000 meterskili stot.. za 10 stotink zvišanja. Druga žita za 5—10 -totinic višje. Vreme: vroče. Ha vre. (Sklep.) Kava Santos good ave rage za tek. mesec po 50 kg 41.25 frk, za aept. 41.75. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos goo i average za julij 33l/4 za september 34—, za dec. za marec 351,,, vzdržano. Kava Rio navadna loco 33—36, navadna reelna 37—39, navadna dobra 40—42. Hamburg. (Sklep ) Sladkor za julij 19.35, za avgust 19.45, za sept. 19.60. za oktober 19.55, za dec. 19.55, za marec. 19.30. Staluo. Vreme: lepo. London. Sladkor iz repe surov 9lijlti Sb Java 10.3 Sh. Stalno. Sladkor tuzemski. Centrifugalpile, promptno K 66.50 do 63.00, za september K —.— do —.—, marec-avg. 66.50 do 63.—. Concassč in Meiiapile promptno K 63.30 do 69.30, za aept. K —.— do —.—, marec-avg. 63.30 do 69.30. New-York. (Otvorjenje,) Kava Rio za bod( če dobave, vzdržano, 5 stotink zvišanja. Pariz. RŽ za tekoči mesec 14 25, rž za 'avgust 14.—, za sept.-okt. i4.i5, za september december 14 25 -mirno). — Pšenica za tekoči mesec 21.50, za avgust 21.05, za aept.-okt. 21.05, za september-december 2i.Id (mlačno). — Moka za te. koči mesec 23.95 za avgust 23.95, za aept okt. 2^.40 za sept.-december 23.40 (mlačno). Repično olje za tekoči mesec 43.25, za avgust 43.50, za sept.-december 48.50 zi januvar-april 50.75 (stalno.) Špirit za tekoči mesec 43.—, za avgust 42,75 zh sept.-december 37.—, za januvar april 35.50 (ataloo). Sladkor surov 83° uso nov 24l/s — (mireo), bel za tekoči me=*ec 277/8> za avgust 281 za obt.-jan. 293/a, z% januvar-april 30— (triuo) ra-, finiuiT 60\j—bi Vreme: vroče. Egiptovske SSfU- liae, t^ Minami, ima na prodaj prodajain;ca papirja Mavricij H faer v ul. Belvedere '2'2. TOVARNA POHIŠTVA Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetari] -= TRST =r=- ulica Malcanton št v. i. po zelo nizkih cenah. Borzna poročila dne 11. julija. Tržaška borza. Napoleoni K 19.00 19.03, angležke lire K —— do —.—, LondDn kratek termin K 239.30 239.80 Francija K 95.-95.15, Italija K 95.05 — 95.20 italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K 117.30—117.50, nemški bankovci K —— —.— avstrijska ednotna renta K 99.40 — 99.70, rgisk-kronska renta K 97.— «7.20, italijanska renta K 101*/4 1021 „ kreditne akcije K 640.— — »42 — državne železuice K 636 50 — 633.50 Lombardi h 80.— 82.—, Lloydove akcije iv 680 088.— — Srečke: Tisa K 322.---330—, Kredit Iv 460.— do 470. -, Bodenkredit 1880 K 293 — 303.—, B j-denkredit 1889 K 290.— 29s,—, Turške K 127.— do 129.— Srbske —.— do —.—. Dunajska oorza ob 2. url nODOl. : pred včeraj danes Državni dolg v papirju —.— 100.— „v Brebru — 100.— Kavama R D SSI ulica S. (jiovanni št. 16. Telofon št. 1632. Odprta celo noč. Bogat izbor tu- in inozenskih in slovenskih časnikov. Tovainft jponustva Aleksander Leve Minzi zz=z ulica Tesa št. 52. A.-- (v lastni hiši.j ZALOGA: Piazza Rosaria (šolsko poslopje). Cene, du se nI bati niSaie korikareji- Sprejemajo se vsakovrstna dela tnt i po posebnih načrtih. Una tro van oonlk brezplačno la framlso. Užgaiii znak na zamašku T varstvo MATTONIIA proti ([si^s^l!^ 5i2S2llii8r ponarejanju Sauerlrunu. *l * » a* 3 K Otvorila se je Bottiglieria v ul. 3. Sebastiano 2 ki je preskrbljena z najboljšimi specijalitetami ORIGINALNIH FINIH VIN 2W Likerji in špiriti v velikanskem izboru. Prodaja na debelo in drobno po tovarniških cenah. n & * i* sz «f> Zaloga obuvala in čevljarski mojster Josip Stantič r a lagat H j e. kr. rt*dar*tvene straže, e. kr. flame^i earin-^cira urada in skladišč, e. kr. prir. llovd. oroi, e. kr. finančne straže t Trstu. Kopru in Pnlju. TRST. - Ulica Rosario štv. 2. - TRST priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke. Prodaja najboljše 2Tt*££itn voščilo (biks) = Tx Cene nizke. Postrežba točna- Zlatar DRAGOTIN VEKJET (C. Vecchiet). TRST. — Corso štv. 47. — TRST. Priporoča ivojo prodajalnico zlatanine, arebrnine in žepnih ur. — Sprejema naroČbc, poprave »rebrnih in zlatih predmetov ter poprave žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne. PAltOBRODXA PLOVIDBA Serafin Topie in dr. S 15. junijem 1905 se je uvedla s parobrodom VILA brza proga TRST- KOTOR tikajoča Lošinj mali, Zadar. Spljet. Vis, Korčul in Gruž Odlazi iz Trsta \>ako sredo ob 8. uri zvečer | Odlazi iz Kotora vsako soboto ob 7. uri zjutraj Dolazi v Kotor vsaki petek ob 5. uri zvećer | Dolazi v Trst vsak ponedeljek ob 7. uri zjutraj. S 24. junijem 11HJ4 se pa uvede tedenska proga TRST—METKOVIĆ tikajoča Izolo. Piran. Rovinj, Lošinj mali. Zadar, Biograd, Trogir, Kaštel, Spljet, Vis, Makarska in Trpanj, Odlaz iz Trsta vsaki petek ob 8. uri zjutraj | Odlaz iz Metkovića vsak ponedeljek ob 10. uri zi. Dolaz v Metković vsako nedeljo ob 4. uri pop. j Dolaz v Trst vsako sredo ob 9. uri zjutraj. Ostane tudi za naprej nespremenjena brza poštna proga TRST—KOR CUL, tikajoča Pulj, Lošinj mali, Zadar, Spljet, Bol, Jelšo, Starigrad, Hvar, Vis, Komiž, Veloluko in Lastvo. Odlaz iz Trsta vsako nedeljo ob 7. uri zjutraj. | Dolaz v Trst vsak petek ob 7. uri zjutraj. Za zgoraj imenovane proge se sprejemajo potniki L, II- in III. razreda s 50 /0 popustom tarifne cene in sicer ; iz Treta v Kotor f iz Tr*ta v Lošinj maii . razr K !9.5C, H 'raz, K 13.60, HL raz, K 7.80 | L razr. K 4.20, H. «r- K 3.-, HI. razr. K 1,>0 Postelja za vsako noc K 1.—. Obed na parobrodu K 2.4U, večerja Iv - Drez PUace- Pristanišče parobrodov v Trstu na pomolu Giuseppina. Gospodom uradnikom, trgovskim potnikom, dijakom itd. se dovoli še posebni popugt. Za prevozni listek tja in nazaj (veljaven 1 mesec) 20\ popusta. Potniki naj se obrnejo na Agencijo v ulici Vineenzo Bellini 1 (Palača Careiotti) Tel. 1521. iee65e©cx5©ee©0©eec*65©ee©eo * 1 Svoji k svojim I M. Stoppar v Trstu ulica S. Giacomo 7 (Corso) priporoča svojo novo preurejeno pekarno in sladčićarno Vsakovrstno sveže sladčice. Tu- in inozemska vina v buteljkah. Vse naročbe franko na dom. Pijače v ledu. ':*7 M ^ m k * Svoji k svojim ! Bvoji k svojha ! O, ozarjamo vaakega varčnega rodoljuba, c]a ediDa hrvatska zavarovalna zadruga stoječa pod pokroviteljstvom slol>. ia kraij. glavnega mesta Zagreb z jamstveno glavnico 500.000 kron in temeljno glavnico 200.000 kron sprejemlje vsako vrsto nepremičnin (hiše, gospodarska poslopja, tovarne) ter premiči ia (kakor pohištvo, gospodarsko orodje, stroje, živino, žito, slamo, seno, blago v sklad aeih ali na prostem itd.) v zavarovanje proti ognju in streli p:> najnižjih cenah in t. najboljšim jamBtvom. — Ista posreduje za svoje zavarovance posojila na nepremičnine pri nrvih «• Trste rent, udarnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcem in devi«. 'romeie Udaja k ▼•akomu arebanja. Polno vplačani akcijski kapital K 1,000,000 Zamenjava in eskomptnje izžrebane vrednostne papirje in vnovfiuje zapale kupone. Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srećke proti kurzni ------- Izgub! --: Vtnkuluje in dlvlnkulujo vojaške ienitnlnske kavcije. SmMomnpt in HzJcmbso mmnio. Borrn* naročil*. Podružnica v Spije tu Denarne vioge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodmp ; obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge c i - dne vzdiga. - Promet m deki in nakaznicami.